ISSN 0040-7712

[XI

g-fl

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102

SEPTEMBER 2009

CENA 2,50 €

LETNIK XLVIII


pUpUJJJ ~ -

'J jjjvJuIjJj
'JvIvjjjvIijI
a;  A v


■

-

jr frbm

. '*#*"* '

V!,. ■ • :  ‘ v =>


ne Jezi se

’ ± CVI 5 c

jo  ^ _E o-

£. fi 'cd 3

S S S i

£ S.^ I

■ 2: Q_ ^ g

C <°

< ^t

s <?

z

o> o

£3 O '

(D

U) c~  CD 0'
fn .— O) ‘C

■% z s 2

<d 2 >£/) ig

e jc £ 2

o d ® |

Z * ni

I | S 1  £

! !i f 1

o a £l 2 .2

'č -  £ V  x> ra

a. n

E 1  a)


o 00 o o

OOO O OOOO

* Unverbindliche Preisempfehlung

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

SEPTEMBER 2009, LETNIK XLVIII, CENA 2,50 €
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.
Za založbo:

Blaž de Costa

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Pevnik
Trženje oglasnega prostora:
Bernarda Žužek
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: mojca.borko@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,50 €,
naročnina za prvo polletje pa 12,50 €.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €.
Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana, d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: SI56029220012171943
Koda SVVIFT: LJBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški prelom in izdelava filmov:

Studio Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Delo tiskarna INPO, d. o. o.
Naklada: 5.000  izvodov
Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Čeprav močno poenostavljen, deluje model
fregate na vodni gladini zelo prepričljivo.

Foto: Manca Pavlič

KAZALO

KAZALO

4

6

12

14

17

18

20

30

32

35

SVETOVNO PRVENSTVO
S PROSTOLETEČIMI
LETALSKIMI MODELI F1 . . .

POLMAKETA FREGATE

BREZKRTAČNI POGONI

V MODELIH AVTOMOBILOV

V MERILU 1 : 10.

BURAN VZLETA
Z ELASTIKO.

NOVO NA TRGU

PIKOVI ZAČETNI
KOMPLETI MALIH
ŽELEZNIC .

MAKETA S PREMIKAJOČIMI
SE VOZILI NA CESTAH
(10. DEL).

TIMOVO IZLOŽBENO OKNO

AMERIŠKI SREDNJI BOMBNIK
NORTH AMERICAN
B-25 C/D MITCHELL

NAVIGACIJSKE LUČI
ZA RV-MODEL LETALA.

ŠATULJE IZ POLSTI

36

40

43

NAMIZNA SVETILKA
S SVETLE^Dti^DO

ČLOVEK

PRUČKA

JEZUSE.

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

september 2009

3

mr

REPORTAŽA

Svetovno

letalskimi



Dsioietecimi

Bjelopolje, Hrvaška

DUŠAN SLOKAR

Tekma za svetovni pokal

V petek pred svetovnim prvenstvom
je organizator izpeljal še tekmo za sve¬
tovni pokal v F1A, Memorial Vilima
Kmocha. Nastopilo je 128 tekmovalcev.
V lepem in vročem vremenu se je naj¬
bolje odrezal tekmovalec iz Rusije Ser¬
gej Makarov, drugi je bil prav tako ruski
tekmovalec Jurij Titov, tretje mesto pa
je zasedel Tomaž Slokar. Od drugih na¬
ših so bili med boljšimi še Koglot kot
sedmi, Terlep petindvajseti in Vrtovec

Ob koncu lanske sezone je bila na
sestanku podkomisije za prostoleteče
letalske modele potrjena reprezentan¬
ca Letalske zveze Slovenije za nastop na
svetovnem prvenstvu na Hrvaškem v
kraju Bjelopolje pri Korenici.

V ekipo za kategorijo F1A so bili uvr¬
ščeni: Roland Koglot iz Šempetra, Dani¬
jel Terlep iz Novega Mesta in Bojan Gje-
rek iz Murske Sobote, v ekipi za F1B so
bili Luka Hribar iz Celja, Tomaž Hribar
iz Celja in Dušan Slokar iz Ajdovščine,
v ekipi F1C pa Damjan Žulič iz Novega
Mesta, Janko Grošelj ml. iz Ljubljane in
Volodimir Sychov iz Novega Mesta. Sku¬
paj s pomočniki je bila naša reprezen¬
tanca druga najštevilčnejša.

Za vodjo ekipe je bil izbran Dragan
Stankovič iz Novega mesta, ki se je v tej
vlogi izvrstno izkazal, za njegova pomo¬
čnika pa sta bila določena Tomaž Hribar
in Damjan Žulič.

Odhoda na svetovno prvenstvo to¬
krat ni bilo treba posebej organizirati,
saj je tja odpotoval vsak sam - Korenica
je namreč sorazmerno blizu.

Tekmovanje je potekalo na Krbav-
skem polju blizu kraja Udbina, ki je od
Korenice oddaljeno približno 25 kilo¬

metrov. Reprezen¬
tanca je bila na¬
stanjena v motelu
Babič, dober kilo¬
meter iz središča
mesta. Prostran
teren, na katerem
se je odvijalo tek¬
movanje, je po
informacijah, ki
nam jih je posre¬
doval organizator,
širok okoli 7 km
in dolg približno
15 km.

Slovenska reprezentanca na otvoritvi svetovnega prvenstva

Tomaž Hribar starta model gumenjaka v prvem fly-offu

triintrideseti. V soboto je bila na spore¬
du še tekma z gumenjaki in vzpenjalci,
a zaradi močnega vetra in dežja nismo
sodelovali, saj nismo hoteli poškodovati
modelov.

Svetovno prvenstvo

Svetovno prvenstvo se je začelo v ne¬
deljo z otvoritveno slovesnostjo. V po¬
nedeljek zjutraj je imela naša reprezen¬
tanca registracijo modelov, popoldne
pa smo prosti čas izkoristili za trening
in še zadnje nastavitve modelov.

V torek se je začelo zares s tekmo
jadralnih modelov, za katero je bilo pri¬
javljenih 107 tekmovalcev iz 38 držav.
Na teren smo prispeli ob sedmi uri, ne¬
kateri so čas pred začetkom izkoristili še
za kakšen testni let, ob devetih pa se je
začel prvi turnus. Vreme je bilo lepo in
skoraj brez vetra. V prvem turnusu sta
brez napak odletela Roland in Bojan,
le Danijelu je zmanjkalo deset sekund.
Naši so potem vse do konca tekme lete¬
li izvrstno in brez napak, tako da jim je
na koncu uspelo zasesti odlično tretje
mesto med ekipami. Sledil je še fly-off,
v katerega sta se uvrstila Roland in Bo¬
jan. Petminutni let sta oba odletela mak¬
simalno, v sedemminutnem pa sta tek¬
movanje končala Roland z uvrstitvijo na
9. mesto in Bojan na 14., medtem ko je
Danijel zasedel 40. mesto. Svetovni pr¬
vak je postal Rus Sergej Makarov, drugi
je bil Izraelec Kraus Yaron, tretji pa Rus
Jurij Titov.

V sredo je bila na sporedu tekma
gumenjakov (F1B), kjer se je pomerilo
110 tekmovalcev iz 39 držav. Tekma se
je začela v mirnem in precej hladnej¬
šem jutru, kot so ga imeli tekmovalci v
F1A prejšnji dan. Prvi je štartal Dušan,

4

september 2009

mi 1

REPORTAŽA

Roland Koglotpo uspešno opravljenem sedmem letu v F1A

ki kljub daljšemu čakanju na termiko te
ni »dočakal« in je naletel 195 od 240 se¬
kund. Drugi je štartal Luka, ki prav tako
ni imel sreče, saj se je njegov let končal
že po 180 sekundah. Tretji je štartal To¬
maž, ki mu je edinemu od naših uspelo
izvleči maksimum. V nadaljevanju je tek¬
movanje potekalo dokaj normalno, le
da se je nekje po četrtem turnusu veter
toliko okrepil, da je imela spremljeval¬
na ekipa kar precej težav z vračanjem
modelov. Ker so se z enakimi težavami
soočale tudi druge ekipe, je organizator
ustrezno podaljševal odmore.

Tomaž in Dušan sta do konca tekmo¬
vanja vse lete opravila maksimalno, le
Luka je v petem štartu naletel samo 129
sekund od 180. Tomaža je nato čakal še
fly-off, saj je edini od naših dosegel poln
rezultat.

Fly-off se je začel ob 18.45, saj je
organizator čakal, da se je ozračje umiri¬
lo. Tomaž je prvi let opravil brezhibno,
drugega na sedem minut je prav tako
odletel odlično in le za dve sekundi za¬
ostal za zmagovalcem Nishizawo Mino-
rujem iz Japonske. Na tretje mesto se
je uvrstil Charlie Jones iz ZDA. Srebrna
medalja Tomaža Hribarja je naša doslej

najboljša uvrstitev
v tej kategoriji na
tekmah najvišjega
ranga. Ostala dva
naša, Dušan in
Luka, sta zasedla
38. oziroma 68.
mesto.

Četrtek je bil
rezervni dan, v
petek pa je bilo
na programu tek¬
movanje z vzpe-
njalci (F1C), kjer
je nastopilo 78
tekmovalcev iz 31
držav. Vreme je
bilo podobno kot
na tekmi v F1A.
Na štartu je bil
kot prvi Damjan,
ki je kljub smoli
na treningih, ko je
bil ob dva modela,

tekmo suvereno odpeljal do konca in se
uvrstil v fly-off. Drugi je štartal Janko, ki
pa je zaradi trenutno slabih pogojev že
v prvem letu pridelal minus 20 sekund.
Kasneje je imel še nekaj težav z mode¬
lom, tako, da je tekmovanje zaključil na
74. mestu. Volodimir je prav tako nasto¬
pil z manj športne sreče in se nazadnje
uvrstil štiri mesta pred Janezom. V fly-
off se je tako uvrstil samo Damjan. Prvi
let na pet minut je izpeljal izvrstno, v
naslednjem sedemminutnem pa je kljub
velikim težavam in poškodbi roke z eliso
dosegel visoko šesto mesto, ki si ga je de¬
lil s Kitajcem Zhou Jiongyujem.

Na koncu naj še pohvalim organiza¬
torje svetovnega prvenstva, ki so z veli¬
kim entuziazmom peščice posamezni¬
kov izpeljali tekmovanje. To ne samo, da
je bilo odlično organizirano, ampak je
postavilo tudi nove standarde pri obde¬
lavi podatkov, ki bodo vsekakor izziv pri¬
hodnjim organizatorjem prvenstev.

Tomaž Slokar in Danijel Terlep na memorialu Vilima Kmocha

Tomaž Hribar na zmagovalnem odru za najboljše v kategoriji F IB

1

L. J-IVL september 2009

Roland Koglot, Danijel Terlep, Dragan Stankovič in Bojan Gjerek na
podelitvi medalj za ekipno tretje mesto v F1A

5

PRILOGA

j-i V-polmoketa

Podatki o modelu

Dolžina: 785 mm
Širina: 80 mm
Višina: 215 mm

MATEJ PAVLIČ
Foto: Manca Pavlič


Namen tega članka je začetnikom
približati lep in zanimiv hobi, ki se mu
pravi ladijsko modelarstvo. Žal zadnje
čase zanimanje zanj vse bolj upada, saj
je ponudba najrazličnejših igrač ter
elektronskih in računalniških iger dose¬
gla neslutene razsežnosti. Večini mladih
je dandanes najlažje toliko časa moledo¬
vati starše, da se ti naposled uklonijo in
jim v trgovini kupijo že izdelan model,
ki ga je treba samo še vzeti iz škatle in

vanj vstaviti baterije - in čoln je »nare¬
jen«. To s pravim modelarstvom seve¬
da nima nič skupnega, saj ne vsebuje
ravno tistega, kar je pri tem hobiju
najpomembnejše, to pa so: urjenje po¬
trpežljivosti, spretnosti in natančnosti,
iznajdljivost ter izvirnost pri iskanju in
uporabi najprimernejših gradiv, tehni¬
čno izpopolnjevanje pri uporabi orodja
in drugih tehničnih pripomočkov ter
končno - užitek in upravičen ponos ob

pogledu na narejen izdelek, ki je nepo¬
novljiv, saj popolnoma enakega nima
prav nihče drug (pa čeprav si je pri
njegovem nastajanju pomagal z istim
načrtom). Skratka, vsi tisti, ki bi radi
spoznali, kako poteka izdelava ladijske¬
ga modela, imate zdaj priložnost, da se
sami - ali še bolje skupaj z nekom, ki
že ima nekaj izkušenj na tem področju
- lotite preprostega modela fregate, ki
ga kaže slika 1.

PRILOGA

Med pripravljanjem tega prispevka smo obiskali trgovino
MIBO modeli v Logatcu (tel.: 01/759-01-01; trgovina@mibomo-
deli.si; http://trgovina.mibomodeli.si), kjer smo dobili pretežni
del gradiva za gradnjo modela.

Za dve plošči 3 in 6 mm debele balze, polo japonskega papir¬
ja, krmilo, ladijski vijak, os z gredjo, elektromotor s priključki,

elektronski regulator števila vrtljajev elektromotorja in paket
akumulatorskih baterij (slika 6) smo odšteli okrog 70  €, kom¬
pletna začetniška naprava za radijsko vodenje (slika 7) pa sta¬
ne nekaj manj kot 50  €. Če se bo kdo odločil za nakup naštetega
gradiva in tudi RV-naprave, mu bodo v omenjeni trgovini pri¬
znali 10 % popusta.

Fregata je tip vojne ladje za oprav¬
ljanje različnih nalog (glej besedilo v
okvirju na str. 10 in 11). Povprečna dol¬
žina teh plovil je okrog 140 m, na njih
pa je običajno od 150 do 250 mornarjev.
Glede na svojo velikost, oborožitev in
hitrost se umeščajo med korvete in ru¬
šilce. Izpodriv (deplasman) sodobnih
fregat je od 2000 do 8000 t, največja hi¬
trost znaša okrog 28 vozlov (52 km/h).
Tako kot gradnja zgodovinskih jadrnic je
tudi gradnja maket vojaških ladij iz raz¬
ličnih obdobij - od najstarejših do naj¬
sodobnejših - v tujini zelo priljubljen in
razširjen hobi. Do potankosti narejene
pomanjšane izdelke vrhunskih modelar¬
jev je mogoče videti na raznih razstavah
(slika 2), kakršnih pa pri nas doslej na
žalost še ni bilo.

V tem članku predstavljeni izdelek
je konstruiran tako, tla bo začetnik med
njegovim nastajanjem spoznal večino
obdelavnih postopkov, številna različna
gradiva, uporabo osnovnega modelar¬
skega orodja in pripomočkov, hkrati pa
bo model tudi pri manj skrbni izdelavi
še vedno zadovoljivo plul. Škatlasta kon¬
strukcija omogoča hitro izdelavo trupa,
ki je dovolj trden in obenem dovolj velik,
da omogoča tudi vgradnjo elektromo¬
torja in RV-naprave. Avtor originalnega
načrta - pred leti je bil objavljen v reviji
Boats - je znani angleški modelar Glynn
Guest, kot pomoč pri naši priredbi pa
so služile fotografije sodobne francoske
fregate razreda La-Fayette, ki imajo zara¬
di čim manjše opaznosti za radarje zelo

oglato nadgradnjo, kar je pri gradnji mo¬
dela še kako dobrodošlo. Fregat razreda
La-Fayette so izdelali 20, uporabljajo pa
jih vojne mornarice Savdske Arabije (3),
Kitajske (6), Singapura (6) in Francije
(5). Dolge so 125 m, njihov izpodriv je
3600 t in na vsaki je 140-članska posad¬
ka. Ena od francoskih fregat se imenuje
Surcouf F711 (na slikah 3-5); splovili so
jo julija 1993-

Orodje

Potrebovali boste: modelarsko rezlja-
čo s podložno mizico, oster modelarski
nož, podlago za rezanje, daljše kovinsko
ravnilo, trikotnik, grob in fin brusilni
papir, komplet pil in iglastih pilic, šilo,
kombinirane klešče, kladivo, majhen čo¬
pič za nanašanje lepila in barvanje, bu¬
cike, večje elastike in modelarske spone
(ali vsaj ščipalke za perilo), pa tudi mi¬
niaturni električni vrtalnik s svedri za
les in priborom ne bo odveč.

Gradivo

Trup je narejen iz 6 in 3 mm debele
balze, nadgradnja je večinoma iz veza¬
ne plošče, pri izdelavi podrobnosti na
krovu (ta bo podrobneje opisana v pri¬
hodnji številki) pa si boste lahko poma¬
gali z ostanki lesa različnih debelin, ko¬
ščki letvic in paličic različnih prerezov,
1 mm debelo žico, bucikami in drugimi
drobnjarijami.

Za lepljenje balze in vezane plošče je
najbolj primerno belo polivinilacetatno

lepilo (npr. Mekol special, za vlepljanje
osi krmila in osi z gredjo in druge spoje,
ki zahtevajo posebno trdnost in nepre-
pustnost, boste potrebovali dvokompo-
nentno lepilo (npr. UHU plus schnell-
fest), prav pa pride tudi kit za les (npr.
Quilosa liteplast). Da model v vodi ne bi
razpokal, ga je treba nekajkrat premazati
z brezbarvnim akrilnim lakom in prele¬
piti z japonskim papirjem, ki ga prodaja¬
jo v modelarskih trgovinah.

Kdor namerava izdelati model, ki
mu bo služil zgolj kot okras, poleg na¬
štetega potrebuje še krmilo in ladijski
vijak, ki ga lahko prilepi kar na kos okro¬
gle lesene letvice. Seveda boste imeli
z modelom več veselja, če boste vanj
vgradili elektromotor, še mnogo več
možnosti pa ponuja radijsko vodenje. V
ta namen je treba krmilu, ladijskemu vi¬
jaku in elektromotorju dodati os z gred¬
jo, akumulatorske baterije za napajanje
motorja in sprejemnika ter elektronski
regulator za spreminjanje števila vrtlja¬
jev elektromotorja (slika 6). Tako opre¬
mljen model lahko upravljate s katero
koli RV-napravo. Če te še nimate, si za
začetek in za nabiranje izkušenj omisli¬
te kaj cenovno sprejemljivejšega in zato
tudi manj zmogljivega, kot je npr. Graup-
nerjev komplet X-306, ki ga sestavljajo
oddajnik, sprejemnik, servomehanizem,
stikalo in držalo za baterije (slika 7).

Izdelava

Da bi se gradnje tega modela lahko
lotili tudi začetniki, je trup škatlaste obli-

PRILOGA

ke narejen iz vsega 10 sestavnih delov,
ki so vsi iz 6 mm debele balze. Obrisi
elementov 1-8 so v naravni velikosti na¬
risani na načrtu v prilogi. S pomočjo tri¬
kotnika, kemičnega svinčnika in kopir¬
nega papirja jih prenesite na balzo in ob
kovinskem ravnilu čim bolj natančno iz¬
režite z ostrim modelarskim nožem (sli¬
ka 8). Noža ne pritiskajte premočno, ker
se balza pri rezanju prečno na letnice
rada trga. Režite pravokotno na podlago
ter tik ob črti ( z zunanje strani), nika¬
kor pa po njej ali znotraj nje, saj boste
morebitni presežek materiala pozneje
lahko odstranili z brušenjem.

Pri izdelavi trupa se držite navodil,
pomagate pa si lahko tudi z risbami na
načrtu in fotografijami. Najprej zlepite
sprednji del trupa, ki ga sestavljajo deli
1, 3, 4 in 5 (dva kosa). Pazite na njihovo
medsebojno pravokotnost. Na osušen
zlepek nalepite dela 7 in 8, ki se stika¬
ta točno na sredini drugega rebra (5).
Da se lepilo ne bi cedilo vsepovsod, ga
na stične površine nanašajte z manjšim
čopičem, ki ga sproti spirajte v kozar¬
čku vode, da se ne zasuši. Ker bi se deli
med sušenjem lepila lahko premaknili,
jih utrdite z nekaj bucikami (slika 9).
Zadnji del trupa sestavljata dela 2 in 6,
ki ju morate na stiku nekoliko poševno
obrusiti (slika 10). Osušeno ogrodje
nato natančno obrusite s kosom srednje
grobega brusilnega papirja, ki ga obvez¬
no ovijte okoli večjega kosa lesa, ki mora
segati čez spodnji in zgornji rob (sli¬
ka 11). Pri tem delu nastaja fin prah, zato
ga je priporočljivo opraviti na prostem.

Še pred lepljenjem opiate je treba v
model vgraditi držalo osi krmila (15) in
os z gredjo (13). Točno mesto za luknje
boste najlažje določili s pomočjo stran¬
skega risa in tlorisa, ki sta zaradi veliko¬
sti modela na načrtu narisana v merilu
1 : 1,5. To pomeni, da morate vse mere
na risbah pomnožiti z 1,5. Da bi se izo¬
gnili zamudnemu preračunavanju, naj
vam obe risbi v fotokopirnici povečajo
za 50 %, tako da boste dobili pogled na
model v naravni velikosti. Držalo krmila
z zunanje in notranje strani zalijte z dvo-
komponentnim lepilom (slika 12), ki bo
preprečevalo vodi vstop v trup. Enako
velja za os z gredjo, ki poševno sega iz
trupa. Najprej naredite čisto majhno
luknjo, ki jo nato postopoma povečujte
z okroglo pilo (slika 13). Motor z nekaj
elastikami dobro pritrdite na podstavek
motorja (dela 10 in 11), ki ga izžagate iz
3 mm debele vezane plošče in trdno zle-

8

pite. Ker je os motorja nekoliko tanjša,
nanjo navijte nekaj plasti lepilnega tra¬
ku, da se bo prilegala odprtini v prirob-
nici na zgornjem koncu osi. Enakomer¬
no privijte vse štiri vijake in na drugi
konec osi začasno privijte ladijski vijak,
da boste lažje določili njegov odmik od
dna modela in krmila. Ko je pogonski
sklop v ustreznem položaju (slika 14),
nosilec motorja in prehod gredi z osjo
skozi dno modela zalijte z dvokompo-
nentnim lepilom (slika 15).

Sledi izdelava opiate iz 3 mm debe¬
le balze. Zaradi dokaj nezahtevne obli¬
ke lahko cel trup prekrijete le z dvema
kosoma balze, ki potekata od kljuna do
krme, vendar je zlasti za začetnike lažje,

če balzo narežejo na krajše kose in jih
drugega poleg drugega lepijo v smeri
od krova proti dnu. Z lepljenjem začni¬
te od tretjega rebra proti sprednjemu
delu. Kos na kljunu »ukrojite« že pred
lepljenjem (slika 16), nato pa prekrijte
še preostali vmesni prostor. Lepite ve¬
dno hkrati na desnem in levem boku,
da preprečite morebitno zvijanje trupa.
Na koncu prelepite še zadnji del trupa,
ki se proti krmi oži (slika 17). Pri od¬
stranjevanju bucik bodite pazljivi, da ne
raztrgate balze. Temu se izognete tako,
da glavico bucike med dvema prstoma
vrtite levo in desno ter obenem narahlo
vlečete naravnost proti sebi. Presežek
gradiva, ki štrli čez rob, počasi in zelo
pazljivo odrežite z ostrim modelarskim
nožem, nato pa vso površino obrusite s
kosom srednje finega brusilnega papir¬
ja, ki ga ovijte okoli večjega kosa lesa. Če
nameravate model spuščati po vodi, mu
je priporočljivo nekoliko okrepiti kljun,
ki pri raznih nepredvidenih udarcih ob
trše predmete rad »zacveti« - in v mo¬
del vdre voda. Da se to ne bi zgodilo, s
ploščato pilo posnemite stik opiate na
kljunu in na njegovo mesto z dvokom-
ponentnim lepilom nalepite kos smre¬
kove letvice s prerezom 5x5 mm, ki ga
grobo oblikujte v trikotno obliko. Ko se

!

nit«' 1 '*

Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo
s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom
in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja
Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji
postal znamka, kiji zaupajo, in ki ponuja izdelke za širok krog
uporabnikov. Vodilni položaj podjetja Dremel na področju snovanja
in proizvodnje, kot tudi predanost naših konstruktorjev inovacijam
in kakovosti, so to večnamensko električno orodje naredili za najbolj
prodajano na svetu. Večnamensko orodje Dremel definira glavno
linijo izdelkov Dremel, saj ta prilagodljiva motorna enota visoke
hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri katerem je
na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov.
www.dremeleurope.com

Zastopa: Robert Bosch, d. o. o., Celovška 228,1117 Ljubljana,
tel.: 01/583 9133

september 2009

mr

lepilo posuši, ga dokončno obdelajte s
pilo in brusilnim papirjem (slika 18).

Pri še tako pazljivem lepljenju in
brušenju na površini ostanejo luknjice
od bucik, špranje in majhne vdrtine, ki
se jim ni mogoče izogniti drugače kot
s kitanjem. Obstaja več različnih kitov
za lopatico, med katerimi se po naših
izkušnjah izvrstno obnese kit Quilosa
liteplast (prodajajo ga v modelarski tr¬
govini MIBO modeli v Logatcu), ki je
primeren za balzo ter seveda tudi druge
vrste lesa, umetne mase, mavčne plošče,
omet in kamen. Nima neprijetnega vo¬
nja kot nekateri tovrstni izdelki drugih
proizvajalcev, hitro se suši in lahko ga
poljubno brusimo, vrtamo ter barvamo.
Za njegovo nanašanje je najbolje upo-

september 2009

rabiti odsluženo bančno kartico iz trde
plastike (slika 19).

V preteklosti se je pri pripravi površi¬
ne modela za barvanje navadno uporab¬
ljal nitrolak, ki pa zdaj ni več v prodaji.
Njegova dobra lastnost je bila res zelo hi¬
tro sušenje, največja slabost pa izredno
močan vonj. A tako kot povsod drugje,
se je tudi tukaj našla ustrezna rešitev v
obliki brezbarvnega akrilne barve (več o
akrilnih barvah in njihovi uporabi glej v
reviji Tim, maj 2008, str. 43-46). Tudi ta
se ponaša s hitrim sušenjem, nima nepri¬

jetnega vonja, redčimo jo lahko z navad¬
no vodo, pa tudi zamazane prste, made¬
že in čopič lahko operemo kar z vodo.

Pri prvem nanosu je treba akrilni lak
razredčiti s tretjino vode, da globlje pro¬
dre v les. Balza je namreč zelo porozna
in zato dobro vpija. Ker je osušen nanos
nekoliko hrapav, ga narahlo zbrusite s
koščkom finega in že nekoliko izrablje¬
nega brusilnega papirja. Ves postopek
še dvakrat ponovite, nato pa sledi pre¬
krivanje površine z japonskim papirjem,
ki igra vlogo ne¬
kakšne armature
in preprečuje po¬
kanje lesa, če je bil
model v vodi.

Iz pole papir¬
ja najprej odrežite
trak, ki naj bo neko
liko širši od krova (slika
20). Na površino modela
nanesite akrilno barvo in na¬
njo položite japonski papir. Z
rahlimi in enakomernimi potezami
čopiča ga od sredine proti robovom
pritisnite na podlago, pri čemer se izogi¬
bajte nastajanju gub. (Vse skupaj je popol¬
noma enako servietni tehniki, ki je bila v Timu
že večkrat opisana.) Ko je papir enakomerno pre¬
pojen in napet, ga pustite, da se popolnoma posuši.
Ves postopek nato ponovite še na dnu in bokih. Pazi¬

te, da se posamezni trakovi japonskega
papirja med seboj nekoliko prekrivajo.
Morebitne neravnine lahko popravite
s kitanjem. S tem je trup pripravljen na
sklepno barvanje.

Cas med sušenjem posameznih na¬
nosov lahko izkoristite za izdelavo pre¬
prostega podstavka za model. Sestav¬
ljen je iz štirih enakih kosov 5 mm
debele vezane plošče (16), pri čemer
morate po dva in dva kosa zlepiti sku¬
paj. (Kdor ima električno rezljačo, lahko
nosilca izžaga iz 10 mm debele vezane
plošče.) V luknje potisnite dve bukovi
palici (17) in ju zalepite (slika 21). Stik
s spodnje strani utrdite še z majhnimi
žebljički.

Zaradi lažjega dostopa do notranjo¬
sti modela je zelo priročno, če se da
celotno nadgradnjo preprosto sneti s
trupa. V ta namen je treba v pravokotno
odprtino na krovu nalepiti okvir, ki je
sestavljen iz štirih stranic (18, 19). Na ta
okvir v desnem zadnjem kotu nalepite
tudi dva nosilca servomehanizma (20),
ki ju izžagate iz 5 oz. 10 mm debele veza¬
ne plošče. Razdaljo med njima določite
glede na velikost servomehanizma, ki ga
nameravate vgraditi v model.

Osnovo nadgradnje tvorita dva
vzdolžna nosilca (21), med katera je
treba vstaviti sprednji in zadnji del (22)
ter predelne stene (25, 26), ob strani pa
še bočne stranice (23, 24). Pazite, da se
vam ogrodje med lepljenjem oz. suše¬
njem ne bi zvilo, sicer se pozneje ne bo
natančno ujemalo z okvirjem na krovu
(slika 22). Na sprednjem delu s ploščato
pilo nekoliko posnemite spodnji rob, da
se bo prilegal poševnim krova.

TIKI 1

9

Zdaj je na vrsti izdelava streh oz ploščadi (27-31), ki so
vse po vrsti iz 1,5-2 mm debele vezane plošče. Nalepite jih na
ogrodje in obrusite po robovih. Celotno nadgradnjo dvakrat do¬
bro prepojite z razredčenim brezbarvnim akrilnim lakom (ne
pozabite na vmesno brušenje), nato pa jo pobarvajte enako kot
trup.

Ponudba akrilnih barv na oddelkih z barvami v slovenskih
gradbenih centrih je tako pestra, da res ne bo težko izbrati naj¬
bolj ustrezne barve. Vojaške ladje so vse po vrsti sive in tako
ima tudi naš model fregate to prednost, da ga lahko v celoti po¬
barvate s sivo barvo (slika 23). Kdor ni zadovoljen z odtenkom

iz trgovine, naj se pač nekoliko poigra z mešanjem črne, bele,
modre in zelene barve. Tudi glede nanašanja sta dve možnosti:
prva je pršilka (oz. zračno pero), druga pa čopič, ki ne omo¬
goča popolnoma enakomernega nanosa. V vsakem primeru je
treba na površino nanesti najmanj dve plasti barve.

Vprihodnji številki bo opisana izdelava opreme na krovu
in vgradnja RV-naprave.

Pet stoletij fregat

Izraz fregata za manjšo okretno in hitro galejo z vesli, jadri ter
lahko oborožitvijo izvira iz poznih let 15■ stoletja in so ga po¬
znali vsi narodi, ki so takrat pluli po Sredozemlju - Italijani,
Španci, Portugalci, Nizozemci in drugi. Šele v 16. stoletju so se
fregate iz ladij za opravljanje kurirske službe prelevile v hitre
bojne jadrnice s tremi jambori s pravokotnimi (križnimi) jadri,
ki so služile predvsem za izvidništvo in spremljanje trgovskih
ladij. Kot oborožitev so največkrat imele na vsaki strani po eno
vrsto topov.

Na sliki A je čudovita maketa fregate Friedrich Wilhelm zu Pferde z
vsemi značilnostmi gradnje teh plovil, ki sojih ob koncu 17. stoletja
poznale nizozemske ladjedelnice. Ladjo, ki je bila dolga 52 m, obo¬
rožena s 54 topovi na dveh palubah in je imela 200 mož posadke,
so leta 1693 pred gibraltarsko ožino prestregle in zažgale tri franco¬
ske ladje.

Največji mojstri v gradnji velikih (tudi čezoceanskih) fregat so
bili Nizozemci. Uporabljali so jih za zaščito pristanišč in obale
pred Spanci in drugimi napadalci ter za varovanje trgovskih la¬
dij. Opravljanje teh nalog in pogosti pomorski spopadi so zahte¬
vali vse težjo oborožitev, zato so fregate polagoma dobile 40-50
topov in so imele okoli 2000 t izpodriva (slika A). Zaradi njiho¬
vih dobrih lastnosti so začeli graditi še daljše fregate s 60 topovi
na dveh ali celo treh palubah. Edina ameriška fregata iz časov
jadrnic, ki se je popolnoma ohranila do danes, je USS Consti-
tution (slike B, C in Č), ki je zato med ladijskimi maketarji še
posebno priljubljena.

Da bi fregate lahko plule tudi v brezvetrju, so s prihodom par¬
nih strojev nekaterim dodali bočna kolesa (slika D). V19. stolet¬
ju so fregatam v angleški in francoski mornarici namestili tudi
zaščitne opiate iz železa ali jekla, zaradi česar so veljale za naj-

10

september 2009

mr

PRILOGA

USS Constitution je z več kot 300 leti najstarejša bojna ladja na sve¬
tu, ki še vedno lahko pluje (slika B). S 44 topovi na dveh palubah je
bila zmagovalka številnih pomorskih bitk (na sliki C je upodoblje¬
no njeno uničenje fregate H. M. Java, 29■ decembra 1812). Zgrajena
je bila leta 1797 in po njeni zaslugi lahko vidimo, kako so Ameri¬
čani z različnimi spremembami in tehničnimi izboljšavami močno
izpopolnili gradnjo teh plovil, ki so zaradi večplastne opiate postala
precej trdnejša in zaradi boljše hidrodinamične oblike tudi hitrejša
(slika Č).

močnejši tip plovila. Jadra so začeli vse bolj nadomeščati parni
stroji in ladijski vijaki. Razvoj tehnike je prinesel nove vrste boj¬
nih plovil, kot so korvete, minolovci, križarke in rušilci, zato so
fregate polagoma začele izgubljati svojo dotedanjo vlogo. Med
2. svetovno vojno so jih uporabljali za zaščito konvojev trgov¬
skih ladij pred podmornicami. Težko oborožitev so zamenjali
lahki protiletalski topovi in lanserji vodenih izstrelkov zemlja-
zrak. (slika E); povečala se je tudi količina elektronske opreme
in posebnih naprav za odkrivanje sovražnika pod vodo, na po¬
vršju in v zraku, kot so sonarji in radarji. Trup fregat je postajal




vse ožji in daljši, zadnji del krova pa se je marsikje spremenil v
hangar in pristajalno ploščad za helikopter, ki s svojo vsestran¬
sko uporabnostjo še povečuje učinkovitost teh plovil (slika F).
Danes so fregate sestavni del vseh sodobnih vojaških morna¬
ric. Še vedno so njihova največja odlika hitrost, dobre mane¬
vrske sposobnosti in vsestranska uporabnost. Na vitek trup
postavljena nadgradnja pri najnovejših modelih je postala
povsem oglata (slika G), površine pa so prekrite s posebno pre¬
vleko (kot pri »nevidnih« bojnih letalih B-2, F-117 nighthaivk,
F-22 raptor, F-35 lightning itd,), ki absorbirajo oz. preusmerjajo
vpadno valovanje, ki ga oddaja radar.

Kapitan frega¬
te je pomorski
častniški čin
(slika H), ki
izhaja prav iz
tega tipa voja¬
škega plovila.
Poznamo ga
tudi v slovenski
vojski (ustre¬
za činu pod¬
polkovnika v
kopenski voj¬
ski). Nad njim
je čin kapita¬
na bojne ladje,
pod njim pa
čin kapitana
korvete.

september 2009

11

TEM’

RADIJSKO VODENJE

Brezkrtačni pogoni v modelih
avtomobilov v merilu 1:10

MIHA HOLC

Dandanes si elektromotornih RV-mo-
delov ne znamo več predstavljati brez
brezkrtačnih pogonov. Brezkrtačni mo¬
torji se v primerjavi s krtačnimi ne ob¬
rabljajo, imajo boljši izkoristek, kar po¬
meni daljše čase voženj in hladnejše
delovanje. Poleg tega imajo posledično
tudi večje zmogljivosti, zato imajo z nji¬
mi opremljeni modeli boljše pospeške
in dosegajo višjo končno hitrost. Seveda
za delovanje potrebujejo ustrezen brez¬
krtačni krmilnik.

V modelih avtomobilov je brezkrta¬
čni pogon na voljo že v marsikaterih
izvedenkah RTR, ki so že pripravljeni
za vožnjo (angl.: RTR - ready to ride).
Takšni so npr. modeli proizvajalca HPI
Racing z oznako »flux«. Zaradi prepro¬
stosti in cenovne dostopnosti pa večina
proizvajalcev vseeno še vedno raje upo¬
rablja krtačni pogon. Vsak modelar si s
časom zaželi boljše zmogljivosti svojega
modela in najbolj smotrna nadgradnja je
seveda zmogljivejši brezkrtačni pogon.

Izbira na tržišču je vsak dan večja. Že
skoraj nepregledna množica brezkrta¬
čnih pogonov predstavlja modelarja
začetnika pred težko odločitev. Priču¬
joči prispevek je namenjen vsem, ki se
soočate s problemom izbire brezkrta-
čnega pogona za svoj rekreacijski model
avtomobila v merilu 1 : 10.

Ali je moj model avtomobila primeren
za brezkrtačni pogon?

Načeloma je vsak model avtomobila
1/10, ki ga poganja motor velikosti 540
(oziroma 500/600) primeren za vgrad¬
njo brezkrtačnega motorja. Marsikateri
cenejši avtomobilski model ima plasti¬
čne pogonske polosi in je tako prime¬
ren le za brezkrtačne motorje, ki so po
moči podobni priloženemu krtačnemu
motorju (večinoma so to 21- oziroma
23-ovojni motorji). Z izbiro takšnega
motorja se bodo časi vožnje podaljšali,
model bo tudi hitreje pospeševal. Z ne¬
kaj spremembami prenosnega razmerja,
če to seveda omogoča model, bo kon¬
čna hitrost brez preobremenitve nekoli¬
ko višja, vendar na račun krajšega časa
delovanja. V zadnjem času se na tržišču
pojavljajo tudi modeli, ki uporabljajo kr¬
tačni motor, ki se za vožnjo naprej vrti
v smeri urinega kazalca (npr. modeli
Ansmann), torej v obratni smeri kot
običajni motorji. Ker večina senzorskih
krmilnikov brezkrtačnih motorjev ne
omogoča zamenjave smeri vrtenja mo¬

torja, se pred nakupom pozanimajte ali
je novi pogon dejansko primeren za vaš
model.

Najpomembnejše je napajanje

Mnogi modelarji začetniki se pri
prvi zamenjavi opreme odločijo za kom¬
plet brezkrtačnega motorja in ustrezne¬
ga krmilnika, za napajanje modela pa še
vedno uporabljajo kompletu priložen
6-celični t. i. paket »stick« in polnilnik, ki
akumulatorje napolni čez noč. Razoča¬
rani hitro ugotovijo, da ima motor slabe
zmogljivosti. Pogosto so te celo slabše
kot pri krtačnem motorju, ki so ga za¬
menjali. V najslabšem primeru lahko
pride celo do uničenja krmilnika. Gla¬

vni vzrok za slabo zmogljivost so nepri¬
merni akumulatorji, šibki medsebojni
spoji v akumulatorskem paketu in sami
priključki (Tamiya). Zmogljivejši brez¬
krtačni motorji lahko pri pospeševanju
porabijo precej več toka kot primerljivi
krtačni motorji. Zato napajalna napetost
zaradi velikih izgub v povezavah pade
do te mere, da krmilnik med pospeševa¬
njem izklaplja oz. ne deluje pravilno.

Primerni priključki in dolžina kablov

Zamenjava priključkov je prva smo¬
trna poteza. Priključki tamiya so po pri¬
bližno dobrih dvajsetih letih še vedno
nekakšen standard, po katerem se zgle¬
dujejo vsi proizvajalci ali distributerji

elektronske opreme, bodisi krmilnikov
ali akumulatorjev, nenazadnje tudi prav
vsi proizvajalci modelov avtomobilov.
V dvajsetih letih pa se je tehnologija
akumulatorjev popolnoma spremeni¬
la. Običajno so 20- in večovojni krtačni
motorji, ki so priloženi začetniškim
kompletom tokovno dokaj nezahtevni
(poraba do 20-30 A) in so priključki ta-
miya načeloma zadostni. Kakor hitro pa
posežemo po močnejših krtačnih mo¬
torjih ali celo brezkrtačnih motorjih, pa
je te priključke nujno treba zamenjati z
bolj kakovostnimi.

Za tehnično navdahnjene modelarje
je nemški modelar Gerd Giese pripravil
pregledno tabelo najbolj uporabljanih
priključkov z njihovimi prehodnimi

upornostmi in priporočenim tokom
uporabe (1). Testirani so bili pozlačeni
priključki tamiya. Običajni priključki
imajo približno še za 1 mO večjo pre¬
hodno upornost. Kar je pri Tamiyinih
priključkih še posebno zaskrbljujoče,
je naraščanje prehodne upornosti ob
povečani uporabi in umazaniji na njih.
Notranja upornost se lahko v najslab¬
šem primeru poveča tja do 50-100 mQ
(0,1 D!), pri poškodovanih priključkih
celo do 0,5 D! Vsak si lahko izračuna
napetostni padec na tako slabem spoju
in posledično, kako hitro se bo ta pre¬
grel! Ob uporabi zmogljivega brezkrtač¬
nega motorja in krmilnika pri zagonu
na oprijemljivi podlagi vedno stečejo
tokovi, ki krepko presegajo 100 A. Slab

TEKI 1

Model cestnega tekmovalnega modela hot bodies cyclone TC, pripravljen za tekmovanja
LRP-HPI. akumulatorji Li-po so dodatno obteženi z utežmi, da je model masno uravnovešen.
Na model so prilepljeni z okrepljenim samolepilnim trakom.

12

september 2009

priključek ne omeji samo moči, ampak
lahko tudi trajno poškoduje krmilnik.
Zato svetujem zamenjavo priključkov s
kvalitetnimi 4-mm pozlačenimi priklju¬
čki (2) s prehodno upornostjo v rangu
0,2 mD ali podobnimi. Taki priključki
v povezavi s kratkimi kabli s presekom
3,3 do 4 mm 2  zadoščajo tudi za najmo¬
čnejše brezkrtačne motorje serije s tre¬
mi ovoji. Dovoljujejo tudi zmanjšanje
dolžine kablov, saj sta pola ločena drug
od drugega. Predvsem na napajalni
strani, torej od motorja do krmilnika,
naj bodo kabli čim krajši. V smeri od
krmilnika do motorja dolžina nima po¬
membnejše vloge, razen zaradi omskega
upora in seveda mase. Z zamenjanimi
priključki in skrajšanimi kabli bo mo¬
del nekoliko hitrejši, vožnje bodo dalj¬
še, predvsem pa bo manj verjetnosti za
poškodbo dragocenega brezkrtačnega
krmilnika.

Primerni polnilniki

Naslednje, kar je nujno treba zame¬
njati, je priloženi adapter za polnjenje.
Kdor vztraja pri uporabi akumulatorjev
Ni-MH, jih mora pred vožnjo za optimal¬
no doseganje zmogljivosti segreti na vsaj
40 °C. To pa se lahko doseže le s polnil¬
niki, ki omogočajo polnilne tokove 1 C
(tok polnjenja je enakovreden nazivni
kapaciteti) in odklop delta peak. Taki
mikroprocesorski polnilniki večinoma
omogočajo tudi polnjenje ostalih tipov
akumulatorjev, zato se kljub nekoliko
višji ceni nakup hitro obrestuje.

Izbira akumulatorjev

Če imajo akumulatorji Ni-MH kapaci¬
teto pod 3000 mAh, jih je obvezno treba
zamenjati z akumulatorji z višjo kapaci¬
teto. Višja kapaciteta načeloma ne po¬
meni samo daljših časov voženj, ampak
zaradi manjše notranje upornosti aku¬
mulatorjev tudi nekoliko boljše zmoglji¬
vosti pri pospeševanju. Smotrna je izbira
nekje med 4000 in 5000 mAh. Uporabo
paketov »stick« pri brezkrtačnih motor¬

jih odločno odsvetujem. Vešči spajkanja
lahko pakete razdrejo in posamezne čle¬
ne v paketu spojijo s spajkanjem (3).

Uporaba litij-ionskih polimernih
akumulatorjev v modelih avtomobila je
zdaj že nekaj povsem običajnega. Pred¬
nost akumulatorjev Li po se pokaže v
manjši masi, nekoliko večji napetosti
(predvsem zaradi nižje notranje upor¬
nosti) in lažjem vzdrževanju (4). Kapa¬
citeta teh akumulatorjev se giblje od
2800 mAh pa vse do 10.000 mAh (10 Ah).
Posebni avtomobilski akumulatorji Li-po
so v trdnem ohišju in imajo že serijsko
nameščene 4-mm pozlačene priključke.
Pri nakupu bodimo pozorni na kapa¬
citeto, tokovno zmogljivost C in zmo¬
žnost hitrega polnjenja 2 ali več C. Ob
ustreznem polnilniku (npr. Hyperion
EOS720i) bo akumulator, ki se lahko
polni do 5C napolnjen že v manj kot pet¬
najstih minutah!

Brezkrtačni senzorski
ali brezsenzorski pogon?

Glavna razlika med omenjenima si¬
stemoma je v natančnosti pri speljeva¬
nju. Senzorski pogoni se pri počasnem
speljevanju modela obnašajo enako kot
običajni krtačni motorji, medtem ko
brezsenzorski pogoni nekoliko »cukne-
jo«. Pri običajni uporabi na podlagah s
slabim oprijemom pa rekreativni mode¬
larji razlike niti ne opazijo.

Izbira motorja in krmilnika

Za začetek je motor in krmilnik naj¬
bolje kupiti v kompletu, seveda tudi
zaradi nekoliko nižje cene. Priporočam
nakup LRP-jevih proizvodov, predvsem
zaradi zanesljivosti in odlične podpore
ter večletnega jamstva. Da bo imel mo¬
del nekoliko boljše zmogljivosti, izberi¬
mo motor, ki se vrti med 3000 in 4000
vrtljaji na volt (oznaka Kv) oziroma ima
okoli 13 do 15 ovojev. Z uporabo dvo-
celičnega (2S) akumulatorja Li-po in
serijskega prenosa bo model dosegal
končne hitrosti med 40 in 50 km/h, kar

Nizko težišče in kratke povezave med krmilnikom in akumulatorjem ter motorjem. Poleg
treh žic je uporabljen tudi senzorski kabel za hitro speljevanje in natančno ter zvezno krmi¬
ljenje vrtljajev motorja, potrebnih za tekmovanje.

V dLiviti september 2009

RADIJSKO VODENJE

je dovolj za splošno uporabo pri cestnih
in terenskih modelih. Normalni časi vo¬
ženj na nezahtevnih terenih s 5000-mAh
akumulatorjem bodo večinoma prese¬
gali 25 minut.

Pri izbiri motorja s 5000-6000 vrtlja¬
ji moramo biti posebej previdni, da upo¬
rabimo dovolj zmogljiv krmilnik, zaradi
povečane moči pa bo treba motor in kr¬
milnik tudi dodatno hladiti z dodatnimi
aluminijastimi rebri in ventilatorji. Pazi¬
ti moramo tudi na prestavno razmerje,
saj se lahko krmilnik in/ali motor pri
predolgem razmerju hitro pregrejeta.
Časi voženj se s 5000-mAh akumulator¬
jem lahko skrajšajo tudi pod 10 minut.
Izbira takega pogona je smotrna le, če
imamo na voljo večji odprt prostor z
nezahtevno podlago, saj model doseže
hitrost med 60 in 70 km/h. Napačno je
prepričanje, da ob manjšem plinu - po¬
časnejši vožnji sistem deluje učinkovito.
Močan motor z nizko induktivnostjo
lahko še hitreje pregreje krmilnik, zato
previdnost ni odveč!

Za hitrostne navdušence je najboljša
izbira višja napajalna napetost. Preveri¬
mo, če naš krmilnik podpira napajanje
iz triceličnega paketa Li-po. Že običajni
motorji lahko pri višji napetosti doseže¬
jo Kv 3000 do 4000 s tem pa tudi hitro¬
sti prek 70 km/h. Pri višjih hitrostih se¬
veda potrebujemo več prostora in tudi
oprijema! Motor naj pod obremenitvijo
ne deluje več kot minuto ali dve, saj se
lahko hitro pregreje. Pri izbiri prenosa
je zelo koristen preprost program (5),
ki omogoča preračunavanje približne
teoretične končne hitrosti glede na izbi¬
ro komponent. Kot zanimivost naj ome¬
nim modelarja, ki je z modelom v merilu
1 : 10 na odprti cesti dosegel hitrost sko¬
raj 200 km/h (6).

Obraba in vzdrževanje

Zmogljivejši pogoni zahtevajo tudi
več časa za vzdrževanje. Obraba gum,
ležajev, prenosov in ostalih mehan¬
skih delov modela avtomobila je pri vi¬
šjih vrtljajih motora in hitrostih precej
večja. Posebno terenske gume morajo
biti pri višjih hitrostih na platišča res
dobro prilepljene!

Ob pravilni uporabi brezkrtačnega
pogona v modelu avtomobila v merilu
1 : 10 želim vsem obilo veselja!

Viri:

(1) http://elektromodellflug.de/

hochstromst/hochstromstecker.htm

(2j http://dreamteam.mantua.-mo-
del.si/forum/viewtopic.php?t=-
334

(3) http://dreamteam.mantua-model.
si/forum/viewtopic.php?t=337

(4) http://dream.team. mantua-model.
si/forum/viewtopic.php?p=986

(5) http://www.scriptasylum.com/
rc _speed/index.html

(6) http://www.youtube.com/watc
h ?v=4 6ssLpgky  5  E&fea ti i re =

13

MODELARSTVO

Buran vzleta
z elastiko

ALEKSANDER KORČAGIN

Učenci petih razredov Mednarodne kozmonavtične šole v
Bajkonurju pri praktičnem pouku tehnike izdelujejo najrazlič¬
nejše modele letal in raket. Med njimi je še posebno priljubljen
model vesoljskega raketoplana Buran. Močno poenostavljen
model iz papirja in penastega polistirena, ki je predstavljen v
tem prispevku, je mogoče spuščati s pomočjo elastike ali ga
preprosto metati iz roke. Učenci izdelajo model v dveh šolskih
urah.

Trup izdelamo iz nekoliko tršega ovojnega papirja, ki ga v
dveh plasteh navijemo in zlepimo z razredčenim belim lepi¬
lom na valjastem kalupu s premerom 35 mm. Medtem ko se
trup suši, se lotimo izdelave krila in repa. Oboje izrežemo iz 3
mm debelih plošč trdega penjenega polistirena za oblaganje

Na sliki levo so prikazani pripomočki za izrezovanje okroglih de¬
lov iz stiropora, ki jih v Mednarodni kozmonavtični šoli v Bajko¬
nurju uporabljajo pri izdelavi modelov raket. S takimi pripomočki
je mogoče hitro, natančno in enostavno izdelati večje število čepov,
adapterjev ali obročev. Predstavljena so orodja takih premerov, ki
se najpogosteje uporabljajo. Učitelju tehnike so v veliko pomoč pri
delu z učenci, še posebno z najmlajšimi.

Njihova izdelava je dokaj preprosta. Na stružnici najprej izdelamo
valj želenega premera, nato po obodu ovijemo in spojimo obroč iz
pločevine in ga utrdimo z medeninasto žico. Na sredini orodja iz¬
vrtamo še luknjo, skozi katero lahko iz orodja potisnemo izrezani
del.

Nasvet iz prakse A. Korčagina, učitelja tehnike na Mednarodni ko¬
zmonavtični šoli

MODELARSTVO

V

sten (deprona), ki se je povsod v svetu
že uveljavil kot izvrsten material za grad¬
njo letečih modelov. Obris krila in smer¬
nega stabilizatorja obrišemo po prej
pripravljeni šabloni in z modelarskim
nožem dele izrežemo na trdi podlagi,
pri čemer upoštevamo varnostna pravi¬
la pri delu z rezalnim orodjem in zaščito
delovnih površin. V krilu je treba ob¬
vezno izrezati utor za štartni zob, ki ga
izrezljamo iz ostankov vezane plošče de¬
beline 3 mm. Robove obrusimo z brusil¬
nim papirjem in zob z belim mizarskim
lepilom vlepimo v utor.

september 2009

15

TEBI 1

MODELARSTVO

Ko se zlepljeni trup osuši, ga sname¬
mo s kalupa in nanj z belim lepilom si¬
metrično prilepimo krilo. V nos modela
na sprednjo stran cevi 1 cm globoko z
belim lepilom vlepimo valj iz stiropora.
Po sušenju lepila stiroporni čep s sred¬
nje grobim brusilnim papirjem previd¬
no obrusimo v aerodinamično obliko.
Smerni stabilizator prilepimo na repni
del trupa z zgornje strani in spoj z obeh
strani okrepimo s papirnatima kotniko¬
ma. Na enak način je nujno treba okre¬
piti tudi spoj med štartnim zobom in
krilom, saj je pri izstreljevanju modela z
gumo ta spoj močno obremenjen. Ko je
lepilo na vseh spojih suho, pred prvim
preizkusom modela na zadnjem robu
krila napravimo krmila in rob upogne¬
mo nekoliko navzgor, da bo model lepo
jadral. Model je tako pripravljen za let.

Ob pomanjkanju deprona je krilo in
stabilizator mogoče izrezati tudi iz valo¬
vite lepenke. V tem primeru bo model
sicer nekoliko težji, vendar bo vseeno
letel.

Tehniška založba
Slovenije

Zbirka: IZNAJDBE IN IZUMI

Zamisli, ki so spremenile svet

32 barvnih strani, 23,5 x 30 cm

Cena: 12,99 €

Cena za naročnike revije TIM: 10,40 €

Naročniki revije TIM imajo ob nakupu vseh knjig
Tehniške založbe Slovenije

20-% popust.

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: (( (• 080 17 90 )  ali www.tzs.si/eknjigarna

16

september 2009

mr

n* tofu

PIKOV ZAČETNI KOMPLET

Pred kratkim je na trg prišel najnovej¬
ši Pikov začetni komplet, ki poleg tirov
A+B in tovornih vagonov vsebuje tudi
dizelsko lokomotivo SNCF BB 63000 v
merilu 1 : 87 (HO). Model ima serijsko
vgrajen osempolni vmesnik in je že pri¬
pravljen za vgradnjo dekodirnika. Model
je še posebno zanimiv za naše maketar-
je, saj je v osnovi enak kot lokomotiva SŽ
642, ljubkovalno imenovana »Džurica«.
Potrebni so samo nekateri manjši po¬
pravki in seveda novi napisi.

Cena začetnega kompleta je 130,00 €.

Trgovina Kovač, Vir, Litijska 1,

1230 Domžale,
tel: 01/729 51 24,
e-pošta: info@moko.si

POLNILNIKI IMAX RC

Imaxovi polnilniki ponujajo več funkcij
kot primerljivi polnilniki v istem cenov¬
nem razredu. RC B6AC (89,90 6) je na¬
menjen avtomatskemu polnjenju vseh
vrst akumulatorjev. Priklopite ga lahko
na 220-V omrežno napetost ali na 12-V
avtomobilski akumulator. Vgrajen ima
balanser za akumulatorje Li-po.

Polnilnik B6AC predstavlja najboljšo
izbiro za modelarje, ki potrebujejo za¬
nesljiv avtomatski polnilnik za vse vrste
akumulatorjev. Z njim lahko polnite,
praznite in ciklično polnite/praznite vse
sodobne akumulatorje. Vgrajen ima tudi
balanser za akumulatorje Li-po. Na vgra¬
jenem osvetljenem LCD-zaslonu lahko
odčitate kapaciteto akumulatorja, čas
polnjenja, napetost polnjenja in napeto¬
sti posameznih členov v paketu akumu¬
latorjev Li-po, Li-io ali Li-Fe. Na polnilnik

TEKI'

september 2009

lahko priklopite polnilne kable s 4-rnm
priključki. Poleg polnilnika so priloženi
tudi polnilni kabli z nekaterimi najbolj
pogostimi priključki.

SPRING RC 2,4 GHz

V trgovini Mantua model so dobili nove
RV-naprave 2,4 GHz in sprejemnike pro¬
izvajalca spring RC. Začetnikom se v
tem primeru ni treba ubadati z odloča¬
njem med 35- in 40-MHz napravami ali
iskati poceni rabljene komande. RV-na¬
prave spring RC 2,4 GHz so na voljo po
dostopni ceni in se odlikujejo po eno¬
stavnosti uporabe ter zanesljivosti. Na¬
menjene so letalskim modelarjem začet¬
nikom in tistim, ki potrebujejo cenovno
ugodno in zanesljivo RV-napravo za pre¬
prostejše modele.

Osnovno 4-kanalno napravo 2,4 GHz do¬
bite za 59,90 €, po funkcijah bogatejšo
6-kanalno napravo pa za 69,90 €. Obe¬
ma sta priložena 6-kanalna sprejemnika
s polnim dosegom. V kompletu dobite
slovenska navodila za uporabo. Na vo¬
ljo so tudi cenovno ugodni posamezni
6-kanalni sprejemniki (19,90 6).

Mantua Model, d. o. o.,

C. Andreja Bitenca 36,

1210 Ljubljana - Šentvid,

tel.: 01/512 03 20,

e-pošta: info@mantua-model.si,

www.mantua-model.si

PARKZONE SUHOJ SU-26M

Majhna polmaketa ruskega akrobat¬
skega letala z razpetino vsega skupaj
samo 40 cm je že pripravljena na vzlet
iz škatle. V modelu so vgrajeni vsi ser-
vomehanizmi, Spektrumov sprejemnik
AR6400 in pogonska baterija Li-po 110
mAh. Konstrukcija je iz lahkega, trpež¬
nega in popravilu prijaznega materiala
EPR Kljub majhnosti se lahko pohvali z
izrednimi letalnimi zmogljivostmi. Mo¬
del natančno sledi poveljem po vseh kr¬
milnih oseh in je idealen za t. i. »indoor«
letenje ali letenje na manjših površinah,
na primer parkih, kjer ni močnejšega ve¬
tra. Model s svojimi letalnimi lastnostmi
je primeren za izkušenejše modelarje.
Cena je 89,90 €.

SERVOMEHANIZMI HD POWER

Servomehanizme HD-power odlikuje¬
jo zmogljivost, robustnost in cenovna
ugodnost. HD-Power je prvi proizva¬
jalec na svetu, ki je predstavil digitalni
servomehanizem standardne velikosti z
navorom 200 Nem. V širokem spektru
boste med klasičnimi analognimi ali di¬
gitalnimi servomehanizmi, takimi s ko¬
vinskimi prenosi ali plastičnimi ter po
velikosti od najmanjšega do največjega,
zanesljivo našli ustreznega za svoj mo¬
del in njegove posebnosti.

Trenutno so na voljo servomehaniz¬
mi HS-3001HB, HD-1900A, HD-1800A,
HD-1600A, HD-1550A, HD-1440A, HD-
1370A, HD-DS120M, HD-DS090M, HD-
1581HB, HD-2213MG, HD-2216MG in
rezervni zobniki za modele HS-3001HB,
HD-1900A, HD-1800A, HD-1600A, HD-
1550A, HD-1440A in HD-1370A.

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,

1370 Logatec,

tel.: 01/759 01 00, 041/669 Ul,
e-pošta: shop@mibomodeli.si
http ://shop. mibo modeli, si

17

MAKETARSTVO

H&

AL

IGOR KURALT

Nakup začetnega kompleta je prvi
stik s svetom malih železnic. Med izde¬
lovalci železniških modelov, ki imajo v
svoji ponudbi veliko izbiro različnih za¬
četnih kompletov, je tudi vse prodornej¬
ši nemški Piko, čigar komplete pred¬
stavljamo v tem prispevku. Marsikdo ne
ve, kaj sploh vsebuje začetni komplet.
Običajno dobimo tirne elemente, vozni
park (lokomotiva in nekaj tovornih ali
potniških vagonov) ter komponento za
upravljanje lokomotive (analogno ali di¬
gitalno), torej vse tisto kar potrebujemo
za uspešen začetek ukvarjanja s tem ko¬
njičkom.

Osnovni elementi so zagotovo tiri,
saj se po njih odvija ves promet. Piko
je za železniške modele v merilu 1 : 87
(HO) razvil povsem svoj sistem geome¬
trije tirov A, ki so združljivi s tiri večine
proizvajalcev, ki izdelujejo modele v tem
merilu in to z enosmernim napajanjem.
Notranja razdalja med profiloma na tiru
znaša standardnih 16,5 mm, profil tirni¬
ce pa je visok 2,5 mm (slika 1), kar zago¬
tavlja, da lahko po teh tirih vozijo skoraj
vsi modeli različnih proizvajalcev s kon¬

vencionalnimi kolesnimi dvojicami. Pro¬
fil Pikovega tira A je izdelan iz nikljevih
zlitin in je tudi na večjih razdaljah dobro
električno prevoden. Povezavo med tiri
in prehod elektrike iz profila v profil
omogočajo zelo tesno oprijete kovinske
sponke na dnu profila.

Tirni pragovi so verna kopija pravih
lesenih pragov in so izdelani iz visoko
kakovostne plastike ABS, ki odlično pre¬
naša negativne vplive iz okolice. Tudi
razdalja med pragov ustreza originalu,
kar vse skupaj zagotavlja realističen vi¬
dez tirov.

Osnovna površina za Pikove tire A je
470 x 61,88 mm. Na tej dolžini lahko se¬
stavimo dva različno dolga tira, in sicer
G231 in G239 (slika 2). Vsi ravni tiri so
označeni s črko G, ki izhaja iz besede ge-
rade, kar pomeni naravnost in s številka¬
mi, ki pomenijo dolžino tira. 61,88 mm
pomeni sredinsko razdaljo med dvema
vzporednima tiroma in omogoča ne¬
ovirane prehode in srečevanja tudi naj¬
daljših vagonov med dvema vzporedni¬
ma tiroma tako na ravnem kot v zavojih.
Med tiri je še vedno dovolj prostora tudi
za postavitev perona (slika 3 in 4).

Geometrija radijev krivih tirov
R1 (360 mm), R2 (421,9 mm), R3
(483,8 mm) in R4 (345,7 mm) je prav
tako izdelana na osnovi sredinske raz¬
dalje 61,88 mm. Vse tire lahko med seboj
povezujemo z levimi ali desnimi krivimi
kretnicami (slika 5).

Omenjene mere niso bile izbrane
naključno, ampak so rezultat natančne
študije, ki omogoča jasno in preprosto
geometrijo postavitve tirne trase z opti¬
malnim številom tirov.

Piko ponuja maketarjem in ljubite¬
ljem malih želez¬
nic pet različnih
tirnih sklopov, ki
se lahko med se¬
boj dopolnjujejo.
Tirni sklopi so
označeni z A, B, C,
D in E.

Cenovno naj¬
ugodnejši začetni
komplet z eno lo¬

komotivo in dvema vagonoma vsebuje
ovalen tirni sklop A, ki ga sestavljajo 12
krivih tirov R2 s polmerom kroga 421,9
mm in dva ravna tira G231 (slika 6). Za
takšen ovalni krog potrebujemo mini¬
malno osnovno ploščo 120 cm x 98 cm.

Pri naslednjih Pikovih začetnih pake¬
tih lahko izbiramo med različnimi tovor¬
nimi ali potniškimi vlaki. Pri začetnih
kompletih s tovornim vlakom je poleg
lokomotive in štirih tovornih vagonov
ter osnovnega tirnega sklopa A dodan
tudi tirni sklop B, ki vsebuje še eno de¬
sno kretnico in štiri ravne tire (slika 7).
Na geometrijski shemi tirov A + B že la¬
hko ranžiramo vagone, ko del vlakovne
kompozicije zapeljemo na stranski tir
ali »štuc«, kot ga imenujejo železničarji.
Za takšen začetni komplet potrebujemo
nekoliko večjo osnovno ploščo velikosti
168 x 98 cm.

Še večjo osnovno ploščo (192 x
104 cm) rabimo za začetne pakete, ki
vsebujejo na primer lokomotivo in tri
potniške vagone ali pa hitri potniški
vlak ICE3. Ti kompleti imajo poleg tirov
A še dodatne tire geometrije E, ki vse¬
buje levo in desno krivo kretnico, dva
30-stopinjska kriva tira R2 in deset rav¬
nih tirov (slika 8). S takšno kombinacijo
dobimo na ovalnem krogu dva vzpored¬
na prevozna tira.

Začetni paket z najbogatejšo tirno
geometrijo je Premium start set. Mini-

239

231

®

Hlinili liffl.liiiiiifif T gAMAj

UKMplfr

111 mtrf r n j fj

upii(g|iiiiiiiuuiiiiiuui\\umvvvi
njum

61,9

18

september 2009

mr 1

malna osnovna plošča velikosti 192 x
104 cm je enako velika kot pri prejšnjem
paketu, vendar tu dobimo štiri tirne
sklope, in sicer tipov A, B, C in E (sli¬
ka 9). Z njimi lahko v ovalnem krogu A
naredimo še odstavni tir B, dva vzpored¬
na prevozna tira E in še obvozni tir C z
levo in desno ravno kretnico, dvema kri¬
vima tiroma R9 (polmer 908 mm), dve¬
ma ravnima tiroma in šestimi krivimi tiri
R1 (polmer 360 mm). Poleg bogatega
tirnega izbora sta v paketu tudi dve di¬
gitalni lokomotivi, dva potniška enonad¬
stropna vagona in trije tovorni vagoni.

Za upravljanje lokomotiv imajo za¬
četni paketi z geometrijo tirov A, A+B
in A+E priložen transformator, ki ima na
izhodu izmenično napetost 12 V, 5,4 VA,
ter regulator z graetzovim spojem, ki iz¬
menično napetost pretvori v enosmer¬
no ter hkrati služi za analogno regulira¬
nje hitrosti in smeri vožnje lokomotive
(slika 10).

Ker se na področju malih železnic
vse bolj uveljavlja digitalno krmiljenje,
Piko dopolnjuje svoje začetne komple¬
te s tiri A+B in A+E ter Premium start
set s serijsko vgrajenimi dekodirniki v
lokomotivah, ki jih lahko krmilimo tudi
s priloženim brezžičnim digitalnim
upravljalnikom. Pri tej opciji dobimo
tudi močnejši usmernik, ki na izhodu
zagotavlja enosmerno napetost 14 V,
12 VA, in napaja
sprejemnik digil
(slika 11).

V začetnem
paketu Piko Pre¬
mium je priložen
tudi nastavek za
uvoz modelov na
tire (slika 12). Tak
nastavek položi¬
mo na ravni del
tira in po njem za¬
peljemo lokomo¬

tivo ali vagon na tire, s čimer si močno
olajšamo postavljanje lokomotiv in va¬
gonov na tire.

Pikovi začetni kompleti so sicer na¬
menjeni predvsem začetnikom in naj¬
mlajšim, vendar so primerni tudi za
nekoliko bolj zahtevne, ki lahko ob upo¬
rabi Nochovih gradiv izdelajo čudovito
železniško maketo.

mi 1

MAKETARSTVO

Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (io. del)

SAŠA OGRIZEK

V zadnji številki prejšnjega letnika
revije TIM sta bila opisana dva primera
uporabe tipal za krmiljenje Fallerjevega
elektromehanskega pogona (kat. št.
161 676), ki s pomočjo premične kulise,
v katero vložimo delčka krmilne žice,
določa smer vožnje vozila na odcepu.
V obeh primerih sta bili potrebni tipa¬
li, ki sta preklapljali navitji v pogonu.
Faller ponuja tudi elektromagnetni od¬
cep (kat. št. 161 677) (slika 1), pri kate¬

rem spremembo smeri iz vožnje narav¬
nost sproži namagneteno železno jedro
v tuljavici. Na sliki 2 je prikazan primer
spremembe vožnje na odcepu za vozila,
ki imajo na spodnji strani dodan per¬
manenten magnet, ki ob prevozu tipa¬
la povzroči kratek impulz. Pri razdalji
40 mm med tipalom in odcepom bo za¬
kasnitev, ki jo zagotavlja vezje na sliki 3,
zadoščala, da bo vozilo na odcepu spre¬
menilo smer vožnje.

Najpomembnejši del vezja je zna¬
no integrirano časovno vezje z oznako
NE 555. Vezje napajamo z enosmer¬
no napetostjo 12 do 16 voltov. Če na
vhodno točko (VH) pripeljemo kratek
negativno polariziran impulz, dobimo
na izhodu (IZ) približno dve sekundi
zakasnjen negativen potencial, ki ta čas
napaja tuljavo in magneti jedro odcepa,
kar vozilu zagotavlja odklon iz smeri
vožnje naravnost. Na tiskano vezje pri-
spajkana LED-dioda sveti ves čas, ko je
vezje aktivno. Podaljšanje časa delovanja
zakasnilnega vezja določimo s poveča¬
njem vrednosti elektrolitskega konden¬
zatorja C2.

Sliki 4 in 6 prikazujeta jedkano ti¬
skano vezje in predlogo, na slikah 5 in

©

O

co

◄

35

►

20

©

september 2009

TEK ,! 1

MAKETARSTVO

®

7 pa namestitev elektronskih elemen¬
tov.

Kot že rečeno, sta bila v zadnji šte¬
vilki prejšnjega letnika opisana dva pri¬
mera uporabe tipal za krmiljenje smeri
vožnje na odcepu. Z vezjem logike lahko
primer izmenjujoče spremembe smeri
vožnje na odcepu z elektromagnetnim
odcepom (kat. št. 161 667) izvedemo,
kot je prikazano na sliki 8.

Prvo vozilo prevozi elektromagnetni
odcep naravnost in tipalo 2, ki preklopi
vezje logike v smeri odcepa. Naslednje
vozilo prevozi elektromagnetni odcep
v smeri odklona in tipalo 1 vrne vezje v
stanje za smer naravnost. Vsako vozilo,
ki prevozi točko odcepa, spremeni smer
vožnje naslednjemu vozilu.

Najpomembnejši del vezja na sliki 9
je integrirano vezje logike NOR (CD)
4001, ki ga napajamo z enosmerno na¬
petostjo 12 do 16 voltov. Če na vhodno
točko V12 privedemo negativen impulz,
dobimo na izhodu 112 negativen poten¬

A


cial, ki napaja tuljavo in magneti jedro
odcepa, kar zagotavlja zavoj vozila iz
dotedanje smeri. Na tiskano vezje pri-
spajkana LED-dioda 2, sveti takrat, ko je
aktiviran vhod V12. Ko na vhodno točko
Vil pride negativen impulz, dobimo na
izhodu 111 negativen potencial in 112
ostane brez potenciala. To povzroči iz¬
gubo napajanja tuljave in omogoči, da
vozilo pelje naravnost. LED-dioda 1 sveti
takrat, ko je aktiviran vhod Vil.

Na eni ploščici tiskanega vezja sta
dve vezji logike: prvo z vhodoma Vil,
V12 in izhodoma 111, 112 ter drugo z
vhodoma V21, V22 in izhodoma 121,
122 .

Sliki 10 in 11 prikazujeta predlogo in
izjedkano tiskano vezje, na slikah 12 in
13 pa sta prikazani namestitvi elektron¬
skih elementov.

Omenjeni vezji lahko uporabimo
tudi v drugih primerih, kjer potrebuje¬
mo zakasnitev impulza ali bistabilno sta¬
nje potencialov.

september 2009

29

mi'

MAKETARSTVO

Ameriški srednji bombnik north american B-25 C/D mitchell
(Italeri, kat. št. 2650, M 1 : 48)

MITJA MARUŠKO

B-25 mitchell je prav gotovo najbolj
znan srednji dvomotorni bombnik druge
svetovne vojne. Čeprav je tovarna North
American sprva neuspešno kandidirala z
NA-40-2, je prejela neposredno naročilo
za serijsko proizvodnjo B-25 v septembru
1939, ko je v Evropi že besnela vojna. Pol¬
kovnik Doolittle je aprila 1942 izvedel dr¬
zen povračilno propagandni napad s 16
letali B-25, ki so kot kopenski bombniki
poleti s krova letalonosilke Hornet in bom¬
bardirali Tokio ter nekatera druga japon¬
ska mesta. Do konca vojne je B-25 doživel
kar nekaj dopolnitev. Na pacifiškem boji¬
šču so ga uporabljali kot jurišni bombnik
za napade na ladje v nizkem letu, v Evropi
pa je služil kot srednji taktični bombnik.

Pri Italeriju so z uporabo več kot odlič¬
nega kalupa Accurate Miniatures in pona¬
tisom izvedenke B-25 C/D naredili izvrstno
potezo na evropskem trgu. Na žalost v ška¬
tli ni več medeninastih uteži ter mask za
barvanje in zaščito prozornih delov, zato pa
so tu odlično natisnjene nalepke. Sestavni
deli so oblikovani z vgraviranimi površin¬
skimi detajli. Italeri je skoraj v celoti povzel
tudi navodila za sestavljanje makete.

Sestavne dele za trup letala odlikujejo
bogati detajli upodobljene notranjosti leta¬
la, ki pa na koncu žal ni kaj dosti vidna. Pi¬
lotska kabina ima prozorno instrumentno
tablo, med nalepkami pa žal ni instrumen¬
tov, zato je smotrno uporabiti Eduardove
kovinske dodatke 49-322, ki so sicer name¬

njeni izvedenki B-25B, vendar se tudi B-25
C/D ni bistveno razlikoval od predhodnih
različic. V omenjenem kompletu dodatkov
najdemo še vrsto uporabnih detajlov v obli¬
ki instrumentov, pilotskega sedeža in var¬
nostnih pasov. Strojnice so sicer lično in
primerno oblikovane, vendar lahko izkuše¬
ni maketarji tudi tu posežejo po kovinskih
Eduardovih delih, ki izvrstno upodabljajo
luknjičasto strojnično cev. Navodila za se¬
stavljanje nam sicer predlagajo, da najprej
zlepimo sprednje podvozje in vgradimo
strojnično kupolo, vendar to lahko sto¬
rimo tudi po lepljenju in barvanju trupa.
Sprednje podvozje se hitro poškoduje,
pred nami je še skorja vsa gradnja, prozor¬
no kupolo pa bi med barvanjem lahko po
nepotrebnem umazali. Obe polovici trupa
se odlično prilegata. Vsi naslednji gradbe¬
ni koraki pa so odvisni od izbora izveden¬
ke B-25, ki jo želimo izdelati.

Sestavni deli za repne krmilne površi¬
ne se izvrstno prilegajo trupu in kitanje
ni potrebno. Pri gradnji kril moramo pre¬
vidno vgraditi prozorne dele obeh prista¬
jalnih luči, sicer pa za pravilen »galebji«
kot skrbijo posebni nosilci na trupu letala.
Opiate motorjev so bile ob izidu makete
deležne resne kritike, vendar ponujeni
deli vseeno zadoščajo za izdelavo lične ma¬
kete. Če malce povečamo odprtino, bomo
ključno pomanjkljivost uspešno prikrili.
Motor je odlično upodobljen, z dodanimi
Eduardovimi kovinskimi deli pa bo videti
še bolje. Kolesa imajo upodobljen realisti¬
čen ugrez pnevmatik in razen žičnih na¬
peljav ne potrebujejo nadomestila. Tudi
propelerji so brez
napak in s prilo¬
ženimi nalepkami

so zelo verodostojna upodobitev. Lopute
bombniškega jaška so zgleden izdelek,
vendar bodo ljubitelji resničnih detajlov
raje segli po Eduardovem nadomestku iz
kompleta s kataloško številko 48-525.

Italerijeva maketa omogoča gradnjo
dveh precej razširjenih izvedenk B-25, ki
se razlikujeta po oplatah motorja, kabini
in še nekaterih detajlih, zato Italeri ponuja
nalepke za pet različnih letal. B-25D »Mitch
the Bitch« iz sestava 17. bombniško izvidni-
ške skupine, maj 1945, Filipini, krasi tudi

naslovnico škatle. B-25D »Helfs Fire« iz
500. bombniške eskadrilje, 345. skupine
z Nove Gvineje v maju 1944, ima preple¬
skano sprednjo zasteklitev in slikovite na¬
lepke. B-26C iz 488. bombniške eskadrile,
340 skupine s Sicilije 1943 ima značilno ka¬
muflažo za sredozemsko bojišče. Mitchell
II (B-25C) britanskega letalstva, letališče
Foulsham, julij 1943, in B-25C nizozemske¬
ga letalstva, letališče Batchelor, Avstralija,
ponujata osnovno kamuflažo in specifične
nacionalne oznake.

Italerijev B-25 je odlično konstruirana
maketa z veliko sestavnimi deli. Ni ravno
primerna za začetnike, vendar njega grad¬
nja ni problematična, zato jo priporočamo
vsem z vsaj nekaj začetnimi izkušnjami.

Maketo za našo predstavitev je prispe¬
val uvoznik Italerijevih maket, Metronic
Komet, d. o. o. iz Trbovelj.

ZGRADITE OSEBNO ZBIRKO
PLASTIČNIH MAKET FIRME ITALERI
IN SE SPREHODITE
SKOZI ČAS.

KAKOVOSTNE MAKETE
SO DOSEGLJIVE
V DOBRIH TRGOVINAH Z
IGRAČAMI,

V SPLETNI

TRGOVINI BAMBI IN NA NASLOVU:
hfo@metroni<-komet.si

OPEKARNA 5,1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA
www.metroni<-komet.si
tel.: 03 56 33 280, faks: 03 56 33 285

Mm

/ral

www.bambi.si

30

september 2009

TEM

Zdaj v novi podobi in na 52 straneh!

Kupite jo lahko v bol

zaiozenih kioskih za samo 1,49€.

mr

september 2009

31

ELEKTRONIKA

Navigacijske iu

GREGOR KRESNIK

Po navodilih v članku, objavljenem v
Timu 7/2009 ste lahko izdelali elektron¬
sko vezje za ponazoritev navigacijskih
luči na RV-modelu. Vezje je bilo pred¬
videno za LED-diode malih moči oz. to¬
kov - do 20 mA na diodo. V tem član¬
ku pa predstavljamo močnostno vezje,
ki lahko krmili t. i. »power« LED-diode,
s svetilnostjo nekaj 10 lumnov. Takšne
LED-diode so na modelu vidne tudi po¬
dnevi, v mraku pa sploh pridejo lepo do
izraza.

Namen navigacijskih luči

Navigacijska luč je obarvani izvor
svetlobe na letalu, vesoljskem vozilu ali
vodnem plovilu. Namenjena je signali¬
ziranju položaja vozila, njegove smeri
in njegovega statusa drugim vozilom v
njegovi bližini. Pozicije luči na vozilu
so določene z mednarodno konvencijo,
ki določa položaj, barvo in vrsto luči, ki
označujejo smer vožnje ter namestitev
luči proti trku. Na sliki 1 je prikazan raz¬
pored navigacijskih in stroboskopskih

luči ter kakšen kot sevanja je zanje dolo¬
čen, na slikah 2 in 3 pa položaj luči proti
trku ter njun kot sevanja.

Navigacijske luči na modelu oprav¬
ljajo popolnoma drugačno funkcijo kot

tiste na pravih vozilih, plovilih in leta¬
lih. V bistvu so bolj kot ne »kozmetične«
narave in prispevajo k izboljšanju vide¬
za modela. Iz izkušenj pa lahko povem,
da v tem članku opisani sistem močno
olajša letenje z modelom takrat, ko zara¬
di trenutnih svetlobnih razmer, položa¬
ja modela in oddaljenosti vidimo samo
njegovo silhueto. Še posebno pride do
izraza kakih deset minut po sončnem
zahodu. Letenja ponoči pa vam ne pri¬
poročam.

Značilnosti vezja

Vezje vsebuje en mikrokontroler
PIC 1 za sprejem in obdelavo signala iz


32

september 2009

mr

ELEKTRONIKA

kanala sprejemnika, drugi mikrokon-
troler PIC 2 pa skrbi za fazno utripanje
stroboskopskih luči in luči proti trku
(angl.: anti collision light). Močnostni
del sestavljajo bipolarni tranzistorji. Te
smo uporabili zaradi nižjih stroškov iz¬
delave vezja, vendar smo s tem povzro¬
čili dodatne izgube električne energije
zaradi velike disipacije moči oz. toplo¬
te na tranzistorjih, zato jih bo treba do¬
datno hladiti. Za napajanje močnostnih
»power« LED-diod se sicer uporabljajo
čipi s stikalno tehnologijo, s čimer se
izognemo toplotnim izgubam, vendar
na račun precej višjih stroškov izdelave
vezja.

Za napajanje LED-diod uporabimo
dodatno 4-celično baterijo Ni-MH s ka¬
paciteto vsaj 1000 mAh, ki zagotavlja de¬
lovanje LED-diod do približno 60 minut.
Svetujem, da za napajanje LED-diod ne
uporabimo sprejemniške baterije, saj se
lahko zgodi, da LED-diode zaradi velike
porabe že med poletom izpraznijo spre-
jemniško baterijo. LED-dioda D2 ni nuj¬
na za delovanje vezja, je pa priporočlji¬
vo, da jo vgradite, saj signalizira skrajna
položaja kanala.

Elementi vezja

Poleg materiala, navedenega v ko¬
sovnici, potrebujemo še servo kabel s
konektorjem za priključitev vezja na
sprejemnik. Upori, ki so priključeni na
baze tranzistorjev, so določeni za toko¬
ve in napetosti vgrajenih močnostnih
LED-diod. Vsem, ki jim všeč oblika upo¬
rabljenih diod (slika 4) in bi jih lahko
uporabili pri določenemu projektu, po¬
dajamo točne naročniške šifre, da jih
lahko naročijo:

- zelena pozicijska luč: WELDON
TECHNOLOGIES - 9900-1201-77 -
LED, V-LED, GREEN, 50LM; naročniška
šifra 1649506; http://si.farnell.com/
jsp/search/productdetail.jsp?SKU=
1649506

- rdeča pozicijska luč: WELDON

TECHNOLOGIES - 9900-1201-12

- LED, V-LED, RED, 625NM, 40LM;
naročniška šifra 1649497; http://si.far-
nell.com/jsp/search/productdetail.
jsp?SKU= 1649497

- stroboskopska luč: WELDON TECH¬
NOLOGIES - 9900-1201-371 - LED,
V-LED, WHITE, 80LM; naročniška
šifra 1649503; http://si.farnell.com/
jsp/search/productdetail.jsp?SKU=
1649503

- bela repna pozicijska luč: LED-

DIODA BE (HLADNA) 0,5W 140°
SMD / W92050; šifra izdelka

198102000100; http://www.ic-elect.
si/catalogue.aspx/Opto%20elementi
/SMD%20Power%20LED%2()diode/
198102000100

- rdeča luč proti trku: LED-DIODA
RD 32lm 1W 130° 2,75V SMD P3 /
R32180; šifra izdelka 198110431000;
http://www.ic-elect.si/catalogue.aspx
/Opto%20elementi/LED%20SMD%
20POWER%20DIODE/198110431000

september 2009

Izdelava vezja

Vezje je narejeno na enostranski ti¬
skanim (slika 5). Kot pomoč pri izdelavi
uporabimo sliko 6 z razporedom ele¬
mentov in električno shemo vezja na sli¬
ki 7. Priporočam, da začnete z montažo
SMD-elementov, saj jih je lažje prispajka-
ti, dokler na vezju ni prispajkanih drugih
elementov. Oba mikrokontrolerja mora¬
te prispajkati na strani SMD-elementov,
vendar šele po izvršenem programira¬

te luknjice, vendar jih morate ustrezno
skrajšati, saj ne smejo pogledati skozi iz-
vrtine na drugi strani ploščice. Razlog je
v tem, da bomo na spodnjo stran vezja,
kjer ni povezav, prilepili hladilno telo
(slika 8). Tega lahko kupimo v trgovini z
računalniškimi komponentami. Konča¬
no vezje je prikazano na sliki 9. Hladil¬
no telo prilepimo tudi prek tranzistor¬

jev. Na vezje ga prilepimo s silikonskim
akrilnim lepilom Neostik fix extra 3vl.
Pri tem pazite, da lepila ne nanašate na
stične površine med tranzistorji in hla¬
dilnim telesom.

nju. Mikrokontro¬
lerja imata vsak
svojo različno pro¬
gramsko kodo.
Dobite ju lahko v
uredništvu revije
oziroma na splet¬
ni strani http://
www.tzs.si/tim/
HEX/index.htm.
Pred spajkanjem
jima odščipnemo
tanjše dele nožič,
saj jih ne potre¬
bujemo. Za noži¬
če mikrokontro-
lerjev lahko izvrta-

33

LED-diode so priključene na vezje
prek konektorja JP1. Prav tako njihovo
dodatno napajanje štirih celic Ni-MH
priključimo na pina 9 in 12. Vse LED-dio-
de imajo skupno anodo, katode pa so
prek pinov konektorja JP1 priključene
na kolektorje posameznih tranzistorjev.

Pri razvoju sem moral uvesti spre¬
membe v električni shemi, ko je bilo
že vezje narejeno, ni pa imelo smisla
izdelovati novega vezja. To pa zato, ker
so se zaradi večjih termičnih izgub na
tranzistorjih T2 in T5 ti segrevali prek
100 °C, kar ni sprejemljivo. Zato morate
LED-diodama za rdečo in zeleno pozicij¬
sko luč zaporedno vezati upora, in sicer
v vrednosti približno 4 0  in moči med
2 in 4 W.

Vgradnja vezja v model

Kako bo vezje vgrajeno v model,
kako bodo izdelane napeljave in pri¬
ključna mesta za LED-diode, v celoti pre¬
puščam vsakemu posamezniku, saj je
vsak model konstrukcijsko zgodba zase.
V nadaljevanju si lahko ogledate vgrad¬
njo vezja v model letala P-51 mustang,
proizvajalca Hangar-9 in pri tem dobite
kakšno idejo o vgradnji.

Vgradnja vezja v že izdelan model je
težavnejša, saj brez večjih posegov ne
moremo v notranjosti krila naknadno
vgraditi električnih napeljav. Omenje¬
ni mustang ima klasično grajeno krilo.
Rebra v krilu niso polna, zato sem lahko
po vsej dolžini krila brez posegov v kon¬

strukcijo uvlekel trižilni kabel manjšega
preseka. V ta namen lahko uporabimo
tudi t. i. večbarvni ploski kabel, ki ga do¬
bimo v trgovinah z elektronskim mate¬
rialom.

Krilo mustanga ima zaključek krila
narejen iz bloka balze. Vanj sem izvrtal
primerne odprtine za električno na¬
peljavo in grla (slika 11), v katera sem
privil LED-diode. Če boste uporabili pri¬
poročene LED-diode, si lahko nastavke

zanje izdelate tako, kot je prikazano na
slikah 4 in 11. Nastavek je narejen iz dvo¬
stranskega vitroplasta in distančnika.
Štiri nastavke si lahko tudi izjedkate s fil¬
mom po predlogi na sliki 12. Distančnik
mora imeti v sredini navoj s premerom
2,5 mm. Kako je nastavek vgrajen na eni
polovici krila, je prikazano na sliki 13,
na sliki 14 pa končana vgradnja na kon¬
cu krila.

Vgradnja luči proti trku oz. rdeče
utripajoče luči pod trupom lahko izve¬
demo z nastavkom, izdelanim iz vitropla¬
sta (slika 12). LED-dioda je na nastavek
prispajkana, nastavek pa je prilepljen na
trup z obojestranskim lepilnim trakom
(slika 15). Napeljavo priključimo prek
priključnih nožič moške letvice, prispaj-
kanih pravokotno na nastavek.

Pri vgradnji bele repne pozicijske
luči je potrebna precejšnja previdnost,
saj je treba izvesti poseg v smerno krmi¬
lo. Na sliki 4 je skrajno desno prikazana
SMD LED-dioda, na katero smo s spod¬
nje strani prispajkali približno 4 cm
dolgo bakreno žico preseka 2,5 mm 2 .
Pri spajkanju pazimo, da ne pregreje-
mo LED-diode, saj jo bomo s tem uniči¬
li. Na mestu, kjer želimo imeti vgrajeno
LED-diodo, izvrtamo luknjo v dolžini in
premeru, ki ustreza prispajkani bakreni
žici. Žica namreč opravlja dve funkciji.
Odvaja toploto z LED-diode in skupaj
z izvrtino v krmilu predstavlja idealen
način njene vgradnje. Zavedati se mora¬
mo, da je zunanji rob smernega krmila
lahko tanjši, kot je LED-dioda. Debelina
roba je na mojem modelu 2 mm, med¬
tem ko je vgrajena dioda debela 5 mm
(slika 16). Električno napeljavo lahko
prilepimo z gostim sekundnim lepilom.
Sicer pa poseg v smerno krmilo zaradi
napeljave žic v notranjosti krmila, kot je
to v mojem primeru, ni priporočljiv.

Odločitev o tem, kje na modelu bodo
nameščeni vezja in dodatna baterija Ni-
MH, pa prepuščam vsakemu posamezni-

ZA SPRETNE ROKE

ku. Poskrbimo le, da vezje ne bo nekje
založeno, ampak da bo imelo nemoten
dotok zraka za hlajenje.

Zaključek

Na slikah 17, 18 in 19 je prikazan
končni videz modela, opremljenega z
navigacijskimi LED-diodami, vendar za¬
gotavljam, da je v živo videti še veliko
bolje, sploh ko je model med letenjem
v svojem elementu. Priporočam, da si
ogledate tudi videoposnetek modela na
spletnem naslovu http://www.youtube.
com/watch?v=-k6GbPPXNSs, na vašo že¬
ljo pa se lahko dogovorimo tudi za ogled
modela v živo.

Programska oprema PIC1.hex

Programska oprema PIC2.hex

100000008228FF3FFF3FFF3F00300313831221068A
10001000031DOC2800302006031D0F288516003014
100020002106031D15283C302006031D18288512C3
100030002108013A031D1E2804302006031D212833
1000400085162108013A031D272840302006031D8C
100050002A2885122108023A031D3028083020067C
10006000031D332885162108023A031D3928443020
100070002006031D3C2885122108053A031D42284D
1000800032302006031D4828FF30AOOOFF30A100B9
10009000AOOA0319A1OA08000030031383122306E3
1000A000031D542800302206031D57280516003072
1000B0002306031D5D2814302206031D6028051247
1000000000302306031D6628A0302206031D692880
10000000051600302306031D6F28B4302206031DC9
1000E000722805122308043A031D78289C30220642
1000F000031D7E28FF30A200FF30A300A20A0319CF
10010000A30A0800031383169F0107308312990086
10011000023083168500A001A101A401A501A2015E
10012000A3018312850104200230DBOOFF30DAOOD6
10013000DBOB9B289E28DAOB9B2898284A30DA0094
10014000DAOBA028003085180130D1005108013A9F
10015000031DAC284C20AD2805129328AE28FF3F84
02400E00843FED
00000001 FF

Šatulje iz polsti

ALENKA PAVKO - ČUDEN
Foto: Miha in Nina Čuden

Polst je vsestransko uporaben material.
Na voljo je v raznih debelinah, mnogih barv¬
nih tonih ter različnih strukturah: mehkih na
otip, pa tudi bolj togih. Prava polst je volne¬
na, njen nadomestek pa je izdelan iz drugih
vrst vlaken, a prav tako primeren za hobijske
izdelke. Razne vrste polsti lahko kupite v ho-
bijskih trgovinah, izdelujejo pa jo tudi v to¬
varni File Mengeš.

Iz debelejše in toge polsti lahko hitro iz¬
delate preproste in lepe šatulje. Uporabne so
za shranjevanje nakita ali kot darilna emba¬
laža. Šatuljo iz polsti lahko naredite tudi kot
ovoj prosojne odpadne plastične škatle: pri¬
merna je za shranjevanje pisal in drugega pi¬
sarniškega materiala. V tem primeru je treba
plastično škatlo natančno izmeriti, upošteva¬
ti debelino polsti in narisati kroj za šatuljo z
dimenzijami, ki omogočajo tesno prileganje
ovoja.

Potrebujete polst različnih barv, škarje,
modelarski nož, kovinsko ravnilo, luknjač, le¬
pilo in okrasno usnjeno ali povoščeno vrvico
(slika 1).

Slika 1. Potrebščine za izdelavo šatulj iz
polsti

Povečajte enega izmed načrtov za šatuljo
(slike 2, 3, 4) in ga natisnite na papir. Izrežite
kroj šatulje iz papirja. Z lepilnim trakom ga
prilepite na polst in z modelarskim nožem ali
škarjami izrežite načrtovano obliko (slika 5).
Pri šatuljah, ki se sestavljajo z zatikanjem, bo¬
dite pozorni na zareze. Na načrtu so označe¬
ne s polno črto. Črtkane črte označujejo pre-

Slika 2. Načrt za šatuljo, sestavljeno z vrvico

Slika 3■ Načrt za kockasto šatuljo, sestavlje¬
no z zatikanjem

Slika 4. Načrt za kvadrasto šatuljo, sestavlje¬
no z zatikanjem

Slika  5. Rezanje po kroju

gib. Položaj štrlečih zataknjenih delov utrdite
s kapljico lepila, kar naj bo čim manj vidno.

Če boste šatuljo sestavili z zavezovanjem,
stranice na označenih mestih preluknjajte z
luknjačem za usnje. Skozi luknjice napeljite
konopljino, povoščeno ali usnjeno vrvico
in zvežite stranice, da nastane prostorska
oblika. Uporabite lahko tudi okroglo elasti¬
ko, vendar je ne zategnite preveč. Na vrvico
lahko nanizate lesene ali steklene koralde in
tako dodatno okrasite izdelek.

Slika 6. Šatulje iz polsti

september 2009

35

rm 1

IZDELEK ZA DOM

lULfEL

MATEJ PAVLIČ
Foto: Manca Pavlič

V prejšnjem letniku revije Tim (maj
2009, str. 30-31) je bila objavljena ne¬
vsakdanja okrasna svetilka z vgrajeno
svetlečo diodo (angl. LED - Light-Emit-
ting diode). Ob tej priložnosti so bile
že omenjene temeljne lastnosti teh vse¬
stransko uporabnih polprevodniških
elektronskih elementov, ki jih danes sre¬
čamo že na vsakem koraku. Odlikujejo
se namreč po zelo majhni porabi elek¬
trične energije oz. izkoristku in izred¬
no dolgi življenjski dobi. Medtem ko se
rdeče, rumene in zelene svetleče diode
uporabljajo večinoma kot indikatorji v
najrazličnejših napravah, so bele svetle¬
če diode namenjene skoraj izključno raz¬
svetljavi. Najprej so prišle na trg v obliki
ročnih oz. žepnih in naglavnih svetilk,
zdaj pa vse bolj prodirajo v razsvetljeva¬
nje delovnih in bivalnih prostorov, saj s
svojimi dobrimi lastnostmi omogočajo
povsem drugačne učinke kot klasične
sijalke in žarnice. Tudi pri nas se vse več
podjetij ukvarja s konstruiranjem svetil s
svetlečimi diodami in načrtovanjem raz¬
svetljave s tovrstnimi svetili. Eno izmed
njih je sežansko podjetje DRM, d. o. o.
(tel.: 05/7311-910, www.drm.si/), ki ima
poslovalnico tudi v Celju in Ljubljani
(Celovška cesta 228, tel.: 01/513-1300).

Ker smo se želeli prepričati, ali se
da v lastni režiji narediti kakovostno
in poceni namizno svetilko s svetlečo
diodo, ki bi jo bilo mogoče uporabljati
pri pisanju in branju ali kot svetilko na
nočni omarici, smo pri omenjenem po¬
djetju nabavili vse potrebne elemente:
vgradno svetlečo diodo 6000 K z močjo
1 W (brez leče) s priključnima žicama,
350-mA napajalnik in 1,5 m dolg dvo¬
žilni priključni kabel z vtičem (slika 2).
Čeprav je nabavna cena teh elementov
okrog 25 €, so se v vodstvu podjetja od¬
ločili, da bodo bralcem Tima omogoči¬
li njihov nakup po precej znižani ceni
16,33 €.

Ker sta tako dioda kot napajalnik
zelo majhna, pri snovanju oblike svetilke
omogočata skoraj neomejene možnosti
za izbiro gradiv in oblikovanje. Nameno¬
ma smo se odločili za masiven les, ki se
v kombinacijami s klasičnimi sijalkami
z žarilno nitko zaradi zelo visokih tem¬
peratur, ki jih te oddajajo, ne obnese
najbolje, medtem ko je v kombinaciji s
svetlečo diodo prav izvrsten. Tako je na¬
stal izdelek na sliki 1, ki je narejen iz le
nekaj kosov lesa, med seboj povezanih z
dvema vijakoma, ki omogočata nastav¬
ljanje poljubne višine in oddaljenosti
vira svetlobe.

Gradivo

Pri izbiri gradiva smo upoštevali dej¬
stvo, da 18 mm debele lepljene plošče iz

smrekovega lesa prodajajo v čisto vseh
gradbenih centrih. Tam dobite tudi na-
vojno palico, samovarovalne matice in
podložke (vse M 6), tanko žico ter elek¬
trično stikalo. Z izbiro gradiva torej ni¬
hče ne bi smel imeti težav. Za lepljenje
je najbolje uporabiti belo lepilo za les,
potrebovali boste tudi nekaj kapljic se¬
kundnega lepila, za površinsko zaščito
izdelka pa je uporaben kateri koli lak,
zaščitni premaz ali lazura za les.

Orodje

Izdelek je namenjen tistim, ki že
imajo nekaj izkušenj z uporabo elek¬
tričnega ročnega orodja. Brez tega to¬
krat namreč ne gre. Za žaganje je naj¬
primernejša električna vbodna žaga
(seveda si lahko pomagate tudi z elek¬
trično rezljačo, ki omogoča še finejši
rez), za izdelavo žleba za žico električna
krožna žaga z možnostjo nastavitve glo¬
bine žaganja, za vrtanje lukenj električ¬
ni vrtalnik (po možnosti z navpičnim
stojalom), za brušenje pa vibracijski
brusilnik. Poleg tega boste potrebovali
še risalno orodje, kotnik, manjše dleto,
mizarske spone, brusilni papir različ¬
nih zrnatosti, kladivo, žago za železo,
primež, pilo, kombinirane klešče, gar¬
nituro spiralnih svedrov za les, lamelni
sveder ali sveder za povrtavanje grč s
premerom 24 oz. 25 mm, modelarski
nož, garnituro izvijačev, spajkalnik in
čopič.

september 2009

36

TEKI'

Izdelava

Oblike sestavnih delov svetilke so
na načrtu narisane v naravni velikosti. Z
izjemo podstavka (1), ki je iz 5 mm de¬
bele vezane plošče, so vsi preostali se¬
stavni deli - tj. podstavek (2, 3) in obe
ročici (4 in 5) - iz 18 mm debele smre-
kovine; seveda je uporabna tudi katera
koli druga vrsta lesa. Če ni takšne debe¬
line, pač ustrezno priredite mere utorov
oz. izrezov.

Najprej z risalnim orodjem prerišite
oblike sestavnih delov na les. Z vbodno
žago, v katero vpnite žagico s čim manj¬
šimi zobci, da bo rez bolj gladek, izžagaj-
te ročici 4 in 5 (slika 3) in natančno iz¬
vrtajte vse luknje. Utor za žico v ročicah
je najlažje narediti s pomočjo električne
krožne žage, ki ima možnost nastavitve

globine žaganja. Sredino in ustrezno
globino določite na odpadnem kosu
lesa (slika 4). Žleb na obeh straneh kraj¬
še ročice (4) nekoliko poglobite z manj¬
šim dletom. Izvrtino za svetlečo diodo z
ohiškem naredite z lamelnim svedrom
oz. s svedrom za povrtavanje grč (sli¬
ka 5). Podstavek je sestavljen iz treh ele¬
mentov (slika 6). Dela 2 in 3 zlepite in
dobro stisnite ter šele po končanem su¬
šenju obdelajte z brusilnikom, da bodo
vse zunanje površine popolnoma glad¬
ke. Enako obdelajte tudi ročici.

Da bi bili posamezni deli svetilke
gibljivi, potrebujete dva kosa navojne
palice M 6 (dolžine 52 in 114 mm) ter
štiri podložke in samovarovalne matice
M 6. (Samoarovalne matice so izbrane
zato, da preprečujejo odvijanje, do kate¬
rega bi ob pogostem premikanju ročic
sčasoma prišlo
pri navadnih ma¬
ticah.) Matico na
eni strani utrdite
z nekaj kapljicami
sekundnega lepi¬
la, da se med zate¬
govanjem matice
na drugi strani ne
bo mogla vrteti.
Ko ste poskusno
sestavili svetilko
in odpravili mo¬
rebitne pomanj¬
kljivosti, se lahko
lotite električne
napeljave.

Ker sta žična
priključka svet¬
leče diode pre¬
kratka, ju je treba

IZDELEK ZA DOM

I y\

lioji

ustrezno podaljšati. Stik zaspajkajte in
zavarujte z navadno bužirko ali termo
skrčljivo cevko. Tudi oba pregibna pre¬
hoda med ročicama in podstavkom za¬
ščitite enako. Zdaj čez žico v ročicah za¬
lepite ustrezno dolge koščke smrekovih
letvic s prerezom 3 x 3 oz. 3 x 4, ki se
morajo tesno prilegati žlebovoma (sli¬
ka 8). Po potrebi jih narahlo potolcite s
kladivom. Ko se lepilo posuši, vse sestav¬
ne dele natančno zbrusite in nekajkrat
pobarvajte oz. polakirajte (slika 9), nato
pa jih sestavite. Matici zategnite ravno
prav močno, da spoja ne bosta pretrda
in ju bo mogoče brez težav premikati.

S povezovanjem električnih elemen¬
tov med seboj je le za nekaj minut dela
(slika 10). Na omrežni kabel montirajte
stikalo, nato pa ga priključite na napajal¬
nik (oznaka PRI = primar). V druga dva
priključka (SEC = sekundar) trdno privij-
te žici, ki sta povezani s svetlečo diodo.
Pri tem morate paziti, da ne zamenjate
priključkov: črna žica pomeni minus (-)
in rdeča plus (+). S tremi lesnimi vijaki
element 1 s spodnje strani privijte na
podstavek - in delo je končano.

Pred vami je elegantna svetilka (sli¬
ka 11), ki jo je zaradi različno dolgih ro¬
čic mogoče postaviti v poljuben položaj
višje ali nižje nad mizo oz. bližje ali dlje
od sebe - pač glede na potrebe. Vseka¬
kor zadošča za udobno branje, obenem
pa ponuja zadovoljivo nočno osvetlitev
prostora pri komaj omembe vredni po¬
rabi električne energije. Naš dvom, ali
je z eno samo 1-vatno svetlečo diodo res
mogoče narediti uporabno svetilko, je
bil torej povsem odveč. Prepričani smo,
da boste nad velikim učinkom majhne
svetilke navdušeni tudi vi.

Kot je bilo že omenjeno, svetleče
diode zaradi majhnih dimenzij dovolju¬
jejo številne kombinacije najrazličnejših
gradiv, česar si pri klasičnih svetilkah ni
mogoče privoščiti. Poleg tega obstajajo
tudi močnejše in večje diode z lečo in
brez nje, z različnim kotom sipanja sve¬
tlobe, s hladno ali toplo belo svetlobo,
različnimi oblikami ohišja itd. Spustite
torej domišljijo z vajeti in ne pozabite
nam poslati fotografije svetilke, ki ste jo
naredili po svoji zamisli. Najboljše bomo
objavili in poleg tega nagradili še z enim
kompletom za izdelavo svetilke s svetle¬
čo diodo.

IZDELEK ZA DOM

/X\

lam

38

september 2009

mr

IZDELEK ZA POM

mr

september 2009

39

ALENKA PAVKO - ČUDEN
Foto: Miha in Nina Čuden

Človek, ne jezi se je že dolga dese¬
tletja ena izmed najbolj znanih iger za
otroke in odrasle. Običajno je igralna
podlaga kartonska ali lesena, figurice in
kocka pa lesene ali plastične. Priljublje¬
no igro lahko izdelate tudi sami, za gra¬
divo pa namesto kartona ali lesa izberete
mehkejšo in bolj upogljivo polst. Videz
igralne podlage lahko spremenite: lini¬
ja igralnih polj je lahko svobodnejša in
nesimetrična, običajne barve (rumena,
zelena, rdeča, modra) lahko zamenjate
z bolj nenavadnimi, namesto lesenih ali
plastičnih figuric lahko oblikujete figu¬
rice različnih oblik iz polsti, ipd...

Potrebujete gosto polst v najmanj še¬
stih barvah: izberite barvo podlage, bar¬
vo igralnih polj ter štiri barve igralnih
figuric. Polst kupite v hobijski trgovini.
Potrebujete še rezalno podlago, kovin¬
sko ravnilo, modelarski nož, nastavljivi
rezalnik za kroge, svinčnik, škarje, lepi¬
lo in ščipalke (slika 1). Ne pozabite na
igralno kocko.

Slika 1. Potrebščine za izdelavo igre iz polsti

Izberite polst za podlago in označite
dimenzije; primerna velikost je npr. 40 x
40 cm, lahko pa se odločite tudi za več¬
jo ali manjšo podlago, ki ji prilagodite
velikost igralnih polj in igralnih figuric
(slika 2).

Slika 2. Merjenje in označevanje polsti za
podlago

Igralno podlago po oznakah odreži¬
te s škarjami ali z modelarskim nožem
(slika 3).

40

Slika 3 • Rezanje podlage iz polsti izbrane
barve

Začetna in končna igralna polja so
v barvah igralnih figuric, ostala pa v
izbrani barvi polsti. Izrežite jih z nasta¬
vljivim rezilom za kroge (slika 4). Pre¬
mer krogov prilagodite velikosti igralne
podlage; najprimernejši je 1-1,5 cm. Po¬
trebujete 9 krogov v vsaki izmed barv
igralnih figuric (1 začetno polje, 4 polja
v začetni hiši ter 4 polja v končni hiši)
ter 4x9,  torej 36 igralnih polj izbrane
barve.

Slika 4. Izrezovanje krogov iz Jiolsti s pomo¬
čjo nastavljivega rezalnika

Tudi igralne figurice izdelate iz pol¬
sti. Enostavne figurice so narejene iz
dveh zarezanih delov, ki se sestavita z
zatikanjem. Polsti štirih izbranih barv
označite ter iz njih z modelarskim no¬
žem ali škarjami izrežite trakove (sli¬
ki 5 in 6). Ti naj bodo široki približno
1,5 cm. Trakove narežite na kose dolžine

Slika 7. Krajšanje trakov iz polsti

približno 2 cm. Potrebujete 8 kosov vsa¬
ke barve (slika 7). Vsak odrezan kos na
sredini zarežite do polovice višine ter

september 2009

mr'

Slika  5 . Označevanje trakov iz polsti za iz¬
delavo igralnih figuric

Slika 6. Rezanje trakov iz polsti za izdelavo
igralnih figuric

ZA SPRETNE ROKE

zarezo z dodatnim rezanjem razširite. Ši¬
rina zareze naj bo enaka debelini polsti
(sliki 8 in 9).

Po dva zarezana kosa sestavite z za¬
tikanjem in utrdite z lepilom (sliki 10 in
11 ).

Igralne figurice so lahko sestavljene
tudi iz kosov drugačnih oblik, npr. pol¬
krogov, trikotnikov, fantazijskih oblik,
ipd. (slika 12).

Slika 8. Zarezovanje sestavnih delov sestav¬
ljenih igralnih figuric

Slika 9. Sestavni deli igralne figurice

Slika 10. Zatikanje sestavnih delov igralne
figurice

Slika 11. Utrjevanje spoja z lepilom

mr

september 2009

Slika 12. Načrt sestavnih delov igralne figu¬
rice

Če vam sestavljene igralne figurice
niso všeč, lahko trak iz polsti zlepite v
valj. Na polst nanesite lepilo (slika 13).
Počakajte nekaj minut, da se lepilo rah¬
lo strdi ter trak trdno zvijte v zvitek (sli¬
ka 14). Spoj utrdite s ščipalko za perilo
najprej na eni, nato še na drugi strani
(sliki 15 in 16). Ščipalko vsakih 10 minut
premaknite po obodu valja, da igralna
figurica ne bo sploščena. Ko je lepilo
popolnoma suho, zgornjo in spodnjo

Slika 13■ Nanašanje lepila na trak iz polsti

Slika 14. Zvijanje traku iz polsti

Slika 15- Utrjevanje spoja s ščipalko

Slika 16. Obojestransko utrjevanje

ploskev zlepljenega valja ravno odrežite
z modelarskim nožem (slika 17).

Valj lahko na vrhu okrasite s koralda¬
mi, ali pa izberete tanjšo polst in trak po
dolgi stranici pred lepljenjem resasto
narežiete; tako izdelana igralna figurica
bo podobna grmičku (slika 18).

Slika 17. Obrezovanje zvitka z modelarskim
nožem

Slika 18. Dodatno okrašene valjaste igralne
figurice

41

ZA SPRETNE ROKE

Ko so figurice izgotovljene, se lotite
izdelave igralne podlage in igralnih polj.
Pripravite si načrt razporeditve polj,
označite njihov položaj na podlagi s kre¬
do ali barvnim svinčnikom ter jih prile¬
pite (sliki 19 in 20).

Slika 20. Lepljenje krogov na podlago

Ne pozabite na pravila igre. Lahko
jih prilagodite in »začinite«, vendar mo¬
rajo biti pred začetkom igre jasna, zato
jih je najbolje kar napisati. Napišite jih
ročno ali s pomočjo računalnika ter se
pri grafičnem oblikovanju še posebej
potrudite.

Pravila

Vsak igralec ima 4 figurice izbrane
barve. Pred začetkom igre figurice stoji¬
jo v začetni hiši vsakega igralca.

Cilj igre je čim hitreje spraviti vse ig¬
ralne figurice iz začetne hiše v končno
hišo. Pri tem je priporočljivo čim bolj
razjeziti soigralce z izločanjem njihovih
figuric iz igre, da morajo igro začeti od
začetka. Zmaga tisti, ki vse štiri figurice
prvi spravi v končno hišo.

Pred začetkom igre vsak igralec vrže
kocko. Tisti, ki vrže najvišje število, za¬
čne igro in postavi svojo figurico na
začetno polje; igro nadaljujejo igralci
po vrsti v smeri urinega kazalca. Igrajo
tako, da mečejo kocko in svojo figurico
premikajo v smeri
igre za toliko polj,
kolikor pik kaže vr¬
žena kocka.

Kdor vrže 6,
kocko meče ponov¬
no. V naslednjem
krogu nato počiva.

Če dvakrat zapore¬
doma vrže 6, lahko
v naslednjem kro¬
gu nadaljuje igro.

Kdor vrže 6,
mora v igro vključi¬
ti novo figurico (če
niso že vse v igri
ali so že v končni
hiši); postavi jo na
začetno obarvano
polje. Kocko meče
ponovno in novo
figurico premakne
za toliko polj, koli¬
kor pik kaže drugič
vržena kocka. Če na

njegovem začetnem polju že stoji njego¬
va figurica, jo premakne naprej za 6 polj.
Če igralec vrže 6 in nima več figuric v
začetni hiši, svojo figurico premakne na¬
prej za seštevek pik.

Če na njegovem začetnem polju sto¬
ji figurica drugega igralca, je izključena
iz igre in se mora vrniti v svojo začetno
hišo.

Kadar je v igri več igralnih figuric
istega igralca (iste barve), se lahko igra¬
lec po metu kocke odloči, s katero figu¬
rico bo nadaljeval igro.

Kadar na polju, na katerega napredu¬
je igralec po metu kocke, že stoji figurica
drugega igralca, je ta izločena iz igre in
se mora vrniti v svojo začetno hišo. Igra¬
lec ne more izločiti iz igre svoje figurice;
za vrženo število pik lahko napreduje
druga figurica istega igralca, ki je v igri.

Figurice z metom kocke napredujejo
tudi v končni hiši. Lahko se prehitevajo.

Zmaga, kdor najhitreje spravi svoje
figurice v končno hišo. Igra se nadalju¬
je, dokler vsi igralci ne spravijo figuric v
svoje končne hiše.

Slika 21. Načrt igre

september 2009

TIH’

IZDELEK ZA DOM

Pručka

TANJA ČERMELJ

Lesena pručka je nepogrešljiv upo¬
rabni predmet za vsakodnevno upora¬
bo, ki nam je v pomoč, ko nam zmanjka
nekaj centimetrov višine, ko si obuva¬
mo čevlje ali ko sedemo nanj pri kakem
opravilu (slika 1). Izdelava ni prezahtev¬
na, zato jo lahko izdelajo tudi učenci v
osnovni šoli ob pomoči učitelja pri iz¬
birnem predmetu obdelava gradiv - les.
Pručko izdelamo iz smrekovega lesa.
Za končni videz imamo več možnosti
zaščite. Če nam je všeč naraven videz
lesa, jo le polakiramo ali zaščitimo s če¬
beljim voskom. Če so nam ljubše barve,
jo lahko pobarvamo z barvami na vodni
osnovi.

Za izdelavo pručke potrebujemo

(slika 2):

- smrekov les 800 x 240 x 20 mm,

- 8 lesnih vijakov 45 x 4 mm,

- laki na vodni osnovi oziroma čebelji
vosek.

Pri izdelavi pa¬
zimo na uporabo
zaščitnih sredstev
- zaščitnih slu¬
šalk, očal in delov¬
ne halje.

Izdelava

Na smreko¬
vem lesu debeli¬
ne 20 mm po na¬
črtu narišemo sestavne dele izdelka
(slika 3). Med posameznimi sestavni¬
mi deli pustimo dovolj prostora za raz¬
rez in brušenje (2-3 mm).

S tračno žago previdno izžagamo
sestavne dele pručke, pri čemer pazi¬
mo, da žagin list vodimo med sestavni¬
mi deli izdelka (slika 4). Posamezne
detajle pri stranicah pručke lahko
izžagamo tudi z vibracijsko žago (sli¬
ka 5).

Izžagane dele obrusimo na brusil¬
nem stroju (slika 6). Strojno lahko zaob¬
limo tudi robove sedežne ploskve (sli¬
ka 7). Nekatere dele pri stranicah pru¬
čke obrusimo ročno (slika 8). Površine
večjih ploskev obrusimo s finim brusil¬
nim papirjem, ki ga pritrdimo na lese¬
no kladico (slika 9). Ročno pobrusimo
tudi zunanje robove vseh sestavnih de¬
lov pručke, da so rahlo zaobljeni in niso
ostri.

Stroji, orodja
in pripomočki:

- ravnilo,

- svinčnik,

- kotnik,

- tračna žaga,

- vibracijska žaga,

- brusilni stroj,

- brusni papir,

- lesena kladica,

- vrtalni stroj,

- svedra 0 4 in
0 2 mm,

- grezilo oziroma
sveder 0 8 mm,

- primež,

- izvijač,

- čopiči oziroma
krpica za nanašanje
čebeljega voska.

mr

september 2009

o

N: _;_

I

_ SO_60 __ SO _50

220

PRUČKA

Risala: Tanja Čermelj

Kosovnica

44

september 2009

mr

Na sedežni ploskvi z električnim
vrtalnim strojem izvrtamo šest lukenj
0 4 mm (slika 10). Na obeh stranicah
pručke označimo mesti, kjer bosta iz-
vrtini za pritrditev prečne vezne letvi¬
ce (slika 11) in ju ravno tako izvrtamo
s svedrom iste velikosti. Vsem izvrtinam
je treba posneti robove. To lahko naredi¬
mo s svedrom približno dvakrat večjega

premera, ki ustreza premeru glave vija¬
ka oziroma posebnim svedrom za po¬
globitev - grezilom. Pri vrtanju moramo
biti previdni, da posnamemo le robove
izvrtin, in to toliko, kolikor je potrebno,
da glava vijaka ne izstopa iz sedežne plo¬
skve pručke.

Sledi spajanje sestavnih delov. V pri¬
mež s pomočjo modela vpnemo strani¬

IZDELEK ZA DOM

lem

co pručke in nanjo ustrezno namestimo
sedežno ploskev (slika 12). Z vrtalnim
strojem in svedrom 0 2 mm skozi izvr¬
tin za vijake na sedežni ploski izvrtamo
še luknje v stranico pručke. Te izvrtine
naj bodo nekoliko manjše od dela vijaka
z navojem. Sedežno ploskev in stranici
spojimo z lesnimi vijaki z ugrezno glavo
(slika 13). Na ustrezno mesto med stra¬
nicama pručke z vijaki pritrdimo še vez¬
no letvico (slika 14).

Sestavljeno pručko po potrebi še
obrusimo in površinsko zaščitimo. Če
so nam ljubše barve, lahko pručko po¬
barvamo z barvami na vodni osnovi in
nato nanesemo še sloj prozornega laka
na enaki osnovi. Paziti moramo, da bar¬
ve in lak s čopičem vedno nanašamo v
smeri letnic. Kdor ima raje izdelek z
naravnim videzom lesa, lahko pručko
zaščiti le z lakom na vodni osnovi (sli¬
ka 15) ali jo premaže s čebeljim voskom.
Čebelji vosek nanašamo s krpico in ga
nežno vtiramo v ploskve.

KAJ J IGA. MESECA

'ZGODOVINA

ZNANOSTI


Zgodovina znanosti in tehnike

Knjiga, kije namenjena predvsem osnovnošolski mladini opisuje razvoj človeške znanosti in
tehnike od pradavnine do današnjih dni. Knjiga pomaga slediti kronološkemu razvoju, ki se
začne z obdelovanjem kamna pri naših daljnih prednikih, se nadaljuje z gradnjo vodnih
koles, orožja in motorjev ter se konča z obvladovanjem cepitve atoma in izumom
računalnika. Ta časovni sprehod med številnimi civilizacijami bo priložnost za razumevanje
dejstva, da so vse kulture brez izjeme prispevale svoj delež k skupnemu razvoju.

Redna cena: 29,99 €

Cena za naročnike revije TUVI

Akcija Velja do razprodaje zalog.

september 2009

45

OGLASI

VAKUUM OPREMA

- folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi...

LAMIMIRNE SH0LE = MATRIK

■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave

LOČILO

■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci

STiiCliii TSCAiliE

od 25 g - 2500 g/m 2

POMOllIE MKUKEMf

polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah...

n i k II

MIRNIK TG podjetje za sodobne, napredne materiale.

tel.: 00386 / 01 546 54 14

gsm: 00386 / 031 418 665
fax.: 01 546 54 15

e-mail: info@mirnik.si
www.mirnik.si

TIM NA ZGOŠČENKAH

Celotna letnika

revije TIM
2003/04
in 2004/05
lahko dobite
shranjena
tudi na zgoščenkah.

Cena posamezne je 4,17 €

Obiščite Timov modelarski forum na spletni strani
Tehniške založbe Slovenije in sodelujte v debati!

www. tzs. si/forum/

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte.

Cena vsakega je 4,20 EUR.

TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star

TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa I

TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94

TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180

TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95

TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis
TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita
TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H

TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta

TIMOV NAČRT 16 - spitfire

TIMOV NAČRT 17 - trener 40

TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model

TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte

TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom

TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3

TIMOV NAČRT 27 - tokker E III, RV park-fly polmaketa

TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi

TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262

Knjigo Zgodovina znanosti in tehnike naročam:

O po redni ceni 29,99 €,

C)  kot naročnik revije TIM po ceni"

(S križcem označite svojo odločitev.)

Ime in priimek:

Ulica in hišna številka:

Poštna št.:

Kraj:

Telefon:

E-naslov:

Datum:

Podpis:

*GODOV| Na 'C

znanosti

*  fcpHNiKE f

Tehniška založba
Slovenije

Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke.

46

september 2009

mr

■ V OBJEKTIVU

1. Ob 100. obletnici izgradnje šolskega poslopja v Šentjurju so učen¬
ci OŠ Franja Malgaja izdelali maketo te zgradbe v merilu 1 : 40. Ve¬
likost makete je 1300 x 600 x 550 mm, otroci pa so jo sezidali iz
siporeksa s pomočjo lepila nivedur, z njim zapolnili vse reže med
zidaki ter poravnali stene. Ostrešje so naredili iz letvic in ga prekrili
z vezano ploščo. Vse skupaj so nazadnje še prebarvali in na pročelje
prilepili okenca iz šeleshamerja. Pri projektu so pod mentorstvom
učitelja Milana Mikole sodelovali devetošolci Jure Školnik, Žan Ar¬
zenšek in Žiga Herič, sedmošolca: Luka Kresnik in Nejc Tovornik ter
šestošolca Jan Časlin Mitja Rebernik.

2. Na dvorišču pred osnovno šolo Vižmarje-Brod je bilo aprila letos
v sklopu sejma malih železnic predstavljeno delovanje parne loko-
mobile »Borrell« v velikosti 1 : 6, ki jo je v popolni samogradnji iz¬
delal Miha Omerza.

3. Sebastijan Kerše je z dioramo »Grmenje pri El Alameinu« osvojil
2. mesto v kategoriji K3 - diorame na maketarskem tekmovanju v
Kranju, ki je potekalo v okviru festivala Teden mladih 2009.

4. Učenci bajkonurske Mednarodne kozmonavtične šole z modeli
letalc, izdelanih iz kartona, stiropora in deprona, ki spominjajo na
vesoljski raketoplan buran. Modeli so nastali pri praktičnem pouku
in so jih učenci potem tudi preizkusili.

Foto:J. Čuden, A. Korčagiti, I. Kuralt in M. Mikola

■Vu..

ZBIRKA

ZABAVNA ZNANOST

★ Te zanimajo presenetljivi in zabavni triki?

★ Mogoče preprosti in poučni eksperimenti?

★ Ali pa si bolj za osupljive iznajdbe in izume?

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICO

DS

186  671

2009/2010

920095021,1

COBISS s

S pomočjo zbirke Zabavna znanost  boš spoznal zanimive lastnosti in učinke elektrike, izdelal
nenavadne naprave in spoznal nove preproste ter poučne naravoslovne eksperimente.

SMEŠNA ZNANOST
IN OSUPLJIVI EKSPERIMENTI

Navdušili te bodo projekti:
pošasti plinasti stvori, vulkanski
izbruh, plavajoče oko,
podvodni vodomet.

NORE NAPRAVE
IN SIJAJNE ZAMISLI

Izstreli raketo na balon,
izdelaj ladjico na vodno
kolo ali s pomočjo kamere
obskure poglej v svet okoli
sebe, obrnjen na glavo.

ZVITE ŽICE IN ISKRIVA VEZJA

Preveri, kako svinčniki vplivajo
na električni tok, izdelaj
baterijo, ki resnično deluje in
očaraj svoje prijatelje s
plešočim magnetkom.

Cena posamezne knjige: 11,99 €
24 barvnih strani
21,5 x 27,8 cm

MODRA ŠTEVILKA

Naročila: (( (+080 17 90 j  ali www.tzs.si/eknjigarna


ELI 1 * septejmber 2009 j TELI 1  • september 2009 • 21

KOSOVNICA

.n

i i

RV-polmaketa fregate

Konstruiral: Glynn Guest
Priredil: Matej Pavlič
Merilo: 1 : 1

Podatki o modelu:

Dolžina: 785 mm
Širina: 80 mm
Višina: 215 mm


7


Merilo: 1 : 1,5

22  • TELI 1  • september 2009 TELE 1  • september 2009 • 27

26 • TELI 1  • september 2009 TELI 1  • september 2009 • 23