Glasilo »Jugoslovanske gasilske ^ve^e Ljubljana«
Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1933. 9 Šle vilka 1.
F. G. Trbovlje:
Želfe
lt novemu letu!
Prostovoljno se gasilec udejstvuj, blago srce pa mu narekuj:
Stori dobro — se usmili, in nesrečnemu pomagaj v sili!
Delo tvoje bodi plemenito, tiho bodi in odkrito.
Duh ne kloni -naj, bojazni ne poznaj: Dobro vse je — vekovito!
Naj dnevi teko' brez priznanja, ne krati naj to ti spoznanja:
Za brate živiš, se žrtvuješ, domovju vse sile daruješ. ’
Želje — želje in teh ni bilo toliko posebno za naše organizacije sedaj v tej razburkani dobi materializma, ko vse hiti le navzgor za dobičkom in se mu hoče le zlata. V sočloveku, v bližnjem vidi le tekmeca in ne brata-človeka. Skupnosti in bratstva ni več, raznaša nas -kot veter listje, enkrat tja, drugič sem. Nihče ni več srečen, nihče zadovoljen, nihče miren, vsak se čuti neprestano v nevarnosti pred nasprotniki! V tej splošni brezobzirni divji borbi za obstanek ni čuda, da je tako malo zanimanja za dobro stvar. Mladina, ki ne pozna močne neomajne vere v bodočnost, nima veselja nad
življenjem samim. Spričo teh bridkih razmer je težko dati mlajšim dobre nasvete. Na delo! Pritegnimo mladino in vcepimo ji pravo zaupanje, bratstvo; pomagajmo, kjer se le da; pokažimo, da -ravno v naših vrstah hočemo na pravo pot, na pot, ki vodi srce do idealizma ter do spoštovanja in ljubezni do sočloveka. Treba je le nove volje, prerojenja, da služimo dobremu in postanemo žarišče notranje lepote. P-roč z nepotrebnim kritikovanjem, vsakdo v organizaciji naj bo res pravi mož m izboljšati se mora položaj ter ž njim človeštvo. Naj se uresničijo te želje------------!
Predsedstvene vesli.
A.	IZ STAREŠINSKE SEJE.
Naš starosta, tov. Josip Turk, ki se je po težki operaciji srednjega sluhovoda zdravil poldrugi mesec v sanatoriju, se je popolnoma ozdravljen povrnil ter prevzel svoje redne posle.
Starešinstvo je v svoji .redni seji dne 10. decembra t. 1. sprejelo pod okrilje JGZ Ljubljana sledeča novoustanovljena gasilna društva ter jih dodelila tako-le:
1. GŽ Cmomeljski: Dolenja P -o d g o r a, pošta Nemška Loka;
2. GŽ Križevski: L u c o v a, Š u 1 i n c i in Ž e n a v 1 j e, pošta Petrovci v Prekmurju;
3. GŽ Mariborski — desni breg: Bohova, pošta Hoče pri Mariboru;
4. GŽ Posavski: P r i 1 i p e, pošta Brežice;
B o k r a č i se izloči iz GŽ Križevske ter dodeli sporazumno GŽ Martjanski.
Gasilska župa Šentjurska se ukine ter društva dodele sosednjim župann nastopno:
1. GŽ Gornjeradgonski: D r a g e t i n c i, Okoslavci m S t a n e t i n c i - R o ž i č k i vrh;
2. GŽ Muropoljski: Sl aptinci, Sv. Duhna Stari gori in Sv. Jurij ob Ščavnici.
v Drugo izdajo »Vežbovnika« pripravlja posebna anketa iz članov starešinstva in »Tehničnega odseka«.
Terminiranje vlaganja prošenj za podelitev izrednih podpor iz 2%-nega gasilskega sklada je kraljev, banska uprava Drav. banovine z odlokom od 18. nov. t. 1., II. No. 23031/1,’ ukinila ter odredila, da bodo društva le v primeru zares izredne in nujne potrebe vlagale, prošnje in le potom župnega načelstva na zvezno predsedstvo.
v Za statistiko društvenega inventarja se bo vodila ta-ko v zupah kakor v zvezi posebna razpregledna -knjiga, v katero se bodo vnašali letno vsi prirastki in izpadi na podlagi napovedi društvenih »Popisnic«.
Z »Avtor-Centralo« se obnovi letna pogodba po dosedanjih določbah, ki so po zagotovitvi tiste najniže odmerjeni.
B.	IZ ODBOROVE SEJE.
Seji je prisostvovalo razen obolelega tov. staroste celokupno starešinstvo, 35 župnih predstavnikov in zastopnik kr. banske uprave g. Vertovšek St.
P-rečitani dopisi so se deloma vzeli v vednost in ravnanje deloma v razpravo ter je odbor storil potrebne sklepe.
O prizivu društva Ljubljana - severni del bo sklepala končnoveljavno glavna skupščina.
Pri vlaganju prošenj za izredne podpore iz 2 %-nega gasilskega sklada je župnim načelstvom bu-dno paziti, da bodo zadostno podprte z verodostojnimi dokazili. O 'vseh podeljenih podporah imej župa r a z v i d n i c o.
Statistiko društvenega inventarja z ocenitvijo vodi vsaka župa na podlagi vsakoletnih podatkov društvene popismice, ki prikazujejo tudi vsak prirastek in izpadek.
Sklepi glavne skupščine z dne 11. julija 1932. so se izvršili in deloma ima predsedstvo že rešitve. Tehnična stran obravnava dotični odsek.
Razpis dveh nagrad za gasilske koračnice po Din 1000— in Din 800’— v dnevnem časopisju naroča odbor zveznemu tajništvu.
Župnim načelstvom se naroča pažnja za izločitev d e c e iz naraščajskih vrst.
»Gasilski Koledar« naj se dopošilja obvezno po 2 iz-tisa vsakemu društvu za arhiv in načelstvo — je želja odbora.
Razdelitev G2 v nadzorovalna okrožja se je izvedla na oblastvene zahteve, po kateri morajo biti vse župe pregledane in njiih delovanje primerno ocenjeno.
Rednih podpor iz 2%-nega gas. sklada so prejela letos vsa društva po količniku Din 800-—, skupno Din 620.600—, župam je bilo podeljenih Din 52.360-—, ter osrednjemu vodstvu za upravo in župni nadzor Din 40.000-—.
Za izposlovanje izplačila teh podpor že v poletnem času, in to v gotovini, ne potom dobropisov ter za neokr-nitev, odnosno črtanje postavk iz občinskih proračunov od strani kr. banske uprave se je izvolila štiričlanska deputaoija.
V letu 1933. bo imel gasilski sklad razpoložljivega kapitala za redne podpore.......................Din 551.379-j—<
ter rezerve za izredne podpore .... Din 137,844— Po odbitku župnih podpor in osrednjega vodstva pripada vsakemu društvu redne podpore Din 530—.
Zvezno predsedstvo ima sestaviti glavni seznam vseh društev ter predlagati oblasti to kvoto.
Iz podpornega sklada JGZ je bilo izplačanih na podlagi odborovega sklepa od 10. julija 1932. 230 onemoglim gasilcem, 87 vdovam in 119 sirotam Din 140.600-—
V letu 1933. bo za take podpore razpoložljivih: četrtinka iz 1%-nega gasilskega sklada . . Din 86.152-— in obresti naložene glavnice okroglo .	. . Din 12.500— ’
skupno Din 98.652-—
V dosego letošnje višine pri velikem navalu prosilcev bo treba zaprositi za izredni prispevek Din 40.000-—
Društva morajo strogo paziti, da bodo le najbolj potrebni deležni darov iz »Podpornega sklada«.
Prosilci(ke) naj vlagajo z zdravniškimi, nekolkovanimi izpričevali opremljene prošnje po društvu do konca meseca aprila 1933. Primerke imajo vedno v zalogi župna načelstva, katera predlože te prošnje s svojim mišljenjem do
15.	maja semkaj. Na zakasnele vloge se ne bo moglo več ozirati.
Prihodnja glavna skupščina bo v letu 1933. v Celju, za kojo določi dan in spored zvezno starešinstvo.
Zvezni pokrajinski odnosno župni zleti se bodo priredili povodom doslej prijavljenih proslav društvenih obletnic, in sicer:
a) petdesetletnice v Radovljici in dvajsetpetletnice v Mirni dne 4. in 5. junija;
b) šestdesetletnice v Dolnji Dendavi dne 29. junija ter
c) petdesetletnice v Tržiču dne 16. julija 1933.
Vse gasilske župe dotičnega okrožja kakor bližnje sosede so že danes vabljene na priprave k čim številnejši ude-ležitvi teh jubilejev.
Sprejet je bil končno predlog tov. Dolinška Avg. iz Hrastnika, naj se izposluje pri oblasti tudi vnešenje primerne postavke v banovinski proračun za gasilske namene.
Po podanih raznih pojasnilih je bila odborova seja zaključena ter izvedba sklepov naročena zveznemu predsedstvu.
»SAMOPOMOČ«.
V času od 1. oktobra do 31. decembra 1932 so umrli sledeči tovariši, kojih dedičem so se izplačale te-le posmrtnine:
306. Praznik Franc, Nazarje, star 32 let, Din	2.000-—
307. Matko Gregor, Mozirje, star 76 let,	„	2.000-—
308. Potočnik Jožef, Hardek, star 43 let,	„	2.000—
309. Kužnik Franc, Videm ob Savi, star 69 let,	„	2.000—
310. Ružič Martin, Metlika, star 51 let,	„	2.000-—
311. Novljan Martin, Velika Loka, star 49 let,	„	2.000-—
312. Jarc Andrej, Novo mesto, star 71 let,	„	2.000—
313. Ovčak Ferdo, Vuhred, star 77 let,	„	2.000—
314.	Šnajdar Martin, Ivanjkovci, star	67	let	„	2.000-—
315.	Leben Anton, Cvetkovci, star 87	let,	„	2.000—
316.	Črtov Pavel, Črna p. Prev., star	25	let	„	2.000—
317.	Matuš Henrik, Slov. Bistrica, star	53	let,	„	2.000—
318. Kukovič Karel, Slov. Bistrica, star 63 let, „	2.000-—
prištevši doslej že izplačanih je torej za 316 posmrtnin izdanih
Vsega Din	26.000—
n	870.891 —
Din	896.891—
Požar na deželi.
Nadaljevanje.
Čisto gotovo je, da boste našli na požarišču vse razburjeno, tako one, ki imajo tamkaj kakšen opravek in tudi one, ki nimajo nobenega opravka. Nervoznost, ki se pojavlja pri vsakem požaru, je razumljiva. Vsak požar povzroči prizadetemu, če že ne popolno, vsaj delno uničenje, ki ga doleti nepričakovano, kakor strela iz jasnega neba, a se ne more obraniti nesreče. Isto velja za sosede, ki s strahom in s skrbjo pričakujejo usode, katera je doletela soseda, pri katerem gori. Ne bom opozarjal, da se razburi marsikdo vsled nervoznosti, ki je razumljiva pri grozovitosti vsakega požara. Človek bi rad pomagal, a ne ve kako. To razburi in živci mu odpovedo.
Za gasilno društvo, ki prispe na požarišče, je važno, da člani ostanejo mirni. Kakor ne gleda zdravnik težko bolnega, na katerem mu je opraviti težko operacijo, s sočutjem, temveč ga opazuje le z veščim očesom operaterja, ki premišljuje, kako izvršiti operacijo, da se posreči. Ravno tako ne sme gasilec gledati požara s sočutjem ali pa še tarnati s pogo-relcem, temveč si bo ogledal požar iz tehničnega vidika in premislil, kako naj se loti gašenja. Tarnanje in sočustvovanje prepustimo drugim. Ne opazujte ognja s prijateljevega stališča, tudi ne s slikarjevega stališča, ampak določite, odkod piha veter, oglejte si sosednje stavbe, kako so pokrite, z opeko, s slamo ali z deščicami; oglejte si oddaljenost istih od ognja, so li drevesa vmes, so li že na strehah ljudje, ali se kje užiga, sploh kakšen je požar, ali hitro se razširjajoč ali počasi. Mogoče boste med dovozom določili, v katero smer se ogenj širi, tam je vaša pomoč najbolj potrebna.
V bližini požarišča vozite počasneje in ne vozite preko že položenih cevi. Tu bo takoj okrog vas vse polno ljudi, ki
vam bodo hoteli dajati nasvete ali bodo hoteli z vami razpolagati. Pazite, da ne izgubite vodstva, vprašujte, kje je voda in kako se pride najhitreje do nje. Vsi, ki so se pehali preje okrog vas, bodo utihnili, ker navadno ne vedo za takšno mesto.
Le domače gasilno društvo ve za vodo in za pot do nje. Radi tega se javite predvsem pri poveljniku domačega gasilnega društva.
Mnogo je odvisno od tega, kar je ukrenilo prvo došlo gasilno društvo. Vse gašenje se ravna po prvih ukrepih, pa tudi vsa škoda, ki jo povzroči požar. Ako prvodošli poveljr niik pravilno spozna ves položaj (to je: kam hoče ogenj) in so njegovi ukrepi pravilni ter jih nihče ne prekriža, je delo njegovega društva, kakor tudi vseh sledečih društev lahko. V nasprotnem slučaju je delo težko.
Naše prvo vprašanje pri prihodu k ognju bo torej: »Je li že kakšno društvo pri delu?«
Pri tem društvu se moramo javiti in od poveljnika tega društva bomo sprejeli nalog (to v obliki prošnje ali v obliki povelja; na besede pač ne smemo gledati), ki ga moramo izvesti dobesedno. Ako ne moremo izvršiti naloga (na primer: da imamo premalo cevi), moramo to takoj sporočiti, nikdar pa ne smemo spremeniti povelja ali pa ubogati nepoklicanega. Prvodošli si je o položaju že ustvaril jasno sliko, je že mislil na vse, spoznal to ali ono za važno, pozna bolje kraj kakor mi in ima ogenj dalj časa pred očmi kakor mi.
Javili bomo torej: prihod gasilnega društva X, vrsto orodja, s katerim smo dospeli, dolžino cevi in število navzočih gasilcev. Sprejeli bomo povelje, ki ga bomo dobesedno izvršiti.
Že kakih 100 metrov pred ognjem se bomo ustavili, iz-pregli konje in med tem, ko se vodja javi pri poveljniku že navzočega gasilnega društva, že sami potegnemo brizgalno v bližino.
Ostanite vedno skupaj, me zapustite nikdar svojega orodja! Brizgalne pa ne bodemo razpravili, dokler se ne vrne poveljnik, posebno tedaj ne, če si nismo že v naprej svesti naloge, ki jo bomo dobili. Odstranili bomo vse radovedneže, ki silijo v« našo bližino, da ne nastanejo tako nepotrebni prepiri.
Dobljenih nalog ne smemo nikdar spremeniti, ne da bi za to vedel vodja gašenja.
Iz vsega spoznamo, da nam požari izven našega okoliša ne povzročajo, kar se tiče vodstva gašenja, nobenih težav, silijo nas le, da pripeljemo 1. dobro orodje, 2. čim več dobrih cevi, in 3. da se brez obotavljanja podredimo nalogu tujega gasilnega društva.
Imamo le to željo, da vodja požara ve, kaj hoče in nas pravilno uporabi. Boga lahko hvalimo, če najdemo pri ognju tovariša, ki ne tava pri izdajanju navodil sem in tja, temveč daje kratka in jasna, lahko razumljiva in izvršljiva povelja.
Pogrešeno bi bilo misliti, pri požarih izven svojega okoliša, da pri odhodu dve ali pet minut ne igra nobene vloge, rter se to ne opazi ali pa kaj drugega.
Na požarišču manjka od vsega začetka vsak meter cevi, vsak posamezen curek vode se težko ipričakuije. Kako težko pričakujejo vašega prihoda. Le oni, ki je sam okusil, kaj pomeni to, da mu gori njegov dom, ve ceniti, kako dolge so minute in kako željno se čaka na klic roga bližajočega se gasilnega društva.
Prej sem omenil vmešavanje razburjenih gledalcev in temu se ne smemo čuditi. Ljudje bi radi pomagali, pa ne morejo. Pomagali bi radi, kakor vsak, ki je priča kakšne nesreče. Ljudstvo pričakuje od prihajajočih gasilcev vse. Če vidijo ljudje, da gasilci, iki jih‘smatrajo kot strokovnjake, uberejo potrebno in pravilno pot, potem pač slepo ubogajo in podpirajo gasilce. Če pa vidi ljudstvo, da došli gasilci s svojim neodločnim nastopom ne nudijo zadostnega jamstva za uspešno delo, da se dajejo povelja neodločeno ali sploh ne, ali pa če se ta preklicujejo ali pa se izdana povelja izvršujejo z nevoljo ali pa drugače, kakor so mišljena, ali pa so gasilci med seboj različnega mnenja, potem se pač ne smemo čuditi, če zavzame narod gasilcem nasprotno stališče.
Prestrašeno ljudstvo ravna s svojega stališča popolnoma razumno in pravilno. Če ravno je le gledalec in opazovalec, vidi tudi ono pravilno in presoja ukrepe gasilcev objektivno in primerno.
Nadležno postane ljudstvo gasilcem s svojim večnim vmešavanjem in govorjenjem.
Radi tega pa mora gasilstvo hitro in pravilno ukrepati, da je vsako vmešavanje nemogoče, da ga nastop gasilcev preseneti.
Drugače pa moramo zopet sodiiti onega, kateremu gori. Ta misli le nase, kar je gotovo tudi razumljivo.
Tako sem končal s svojimi izvajanji glede požara v tujem okolišu. Bolj važen je postopek pri požaru v lastnem okolišu, kajti tukaj prevzamemo mi vso odgovornost za gašenje iin radi tega se bomo obširneje bavili z vprašanjem: »Kako ravnamo pri požaru v lastnem okolišu?«
Požar v lastnem okolišu se v marsičem loči od požara v tujem okolišu.
V prvem delu sem omenil, da se med vožnjo pogovorimo in si razdelimo delo.
Pri požaru v domači vasi pa nimamo časa, da bi počasi in mirno premislili, kaj bomo storili, ikajti za to ne bomo imeli časa. Da bi komu pokazali, kako se ravna z orodjem, zato ni časa; niti najmanjšega prijema ne moremo pokazati.
Požar v lastni vasi ne povzroči med prebivalstvom le razburjenja, ampak tudi paniko.
Člani gasilnega društva so le soobčani in delavci; vse zapusti svoje delo in posameznik spremeni svoj poklic in postane naenkrat gasilec sredi svoje vasi, med ljudstvom do skrajnosti razburjenega, boječega se za svoje imetje.
Razen tega pa naši gasilci niso tako navezani na dom, kakor mestni ali celo poklicni, kjer je odrejena stalna pripravljenost.
Vzemimo slučaj, da je v sosednji župniji cerkveni praznik, vse hiti tja in če izbruhne ogenj doma, kje so naši gasilci?
Kar se pa tiče organizacije gasilcev, opazimo, da vsa velika gasilna društva izobražujejo svoje člane v smislu enotnega gasilstva; mi pa oddelimo čestokrat naše članstvo na oddelke: plezalcev, brizgačev ild. Ko pa izbruhne požar, postane taka razdelitev članstva iluzorna, kajti čestokrat manjka ravno tisti, ki bi moral opravljati to ali ono delo; drugi, ki bi jih pa morali zastopati, ne razumejo dela.
Iz navedenega sledi, da naj vsak gasilec pozna delo vseh oddelkov. Kar velja za gasilce, velja za poveljnike in za na njih namestnike.
Podeželsko gasilno društvo mora tudi brezhibno delovati, če ni navzoč voditelj društva.
Že iz tega sledi, da je požar v domači vasi mnogo bolj težaven. Požar v lastni vasi je pač drugačen kakor vsaka vaja in ker je drugačen kakor naše vaje, radii tega je tudi postopek čisto drugačen. K vaji se zbero ob določeni uri gasilci ali se zbero po alarmiranju z rogom. Navzoč je poveljnik in pa vsaj kakšen podvodja. Sledi napoved vaje, vse gre v najlepšem redu.
Pri požaru je vse narobe, navadno ni navzoč ob začetku gašenja poveljnik, člani so navzoči le nekateri, ne nastopijo lepo v redu — le sikajoč plamen je tu, ki ponoči žari in razsvetljuje vse okrog ali pa temni oblaki dima kažejo, vzdigujoč se proti nebu, da je izbruhnil požar in kakor narašča požar, narašča tudi panika soobčanov.
Že v uvodu sem omenil, da je odvisna učinkovitost gašenja od točk:
1. od zanesljivega poročila o požaru,
2. od zanesljivega orodja,
3. od zanesljivih gasilcev,
4. od zanesljivega in dobrega vodstva.
Če torej vkljub vrlemu članstvu, dobrim voditeljem, zanesljivemu orodju v domači vasi izbruhne panika, iki otežkoči vse delo, smo storili le kako napako, da se požar ne odigra kakor kakšna vaja in ob izbruhu požara manjka vsako pravilno vodstvo. To napako ima vsako podeželsko društvo, ki obstoji v tem, da je alarmiranje članstva pomanjkljivo ter se vrši po nekem starinskem načinu, ki prepreči enoten nastop članstva, kakor pni vaii.
Vzemimo sledeči primer: ženska prevrne špiriitni gorilnik ali pa petrolejko, tedaj stori edino pravilno, da beži skoži vas in kriči: »Ogenj, ogenj...« Seveda to le, če ni mogla zadušiti ognja. Če je storila to, je storila edino pravilno in je s tem pokazala dovoljno prisotnost duha. Slišali so jo sosedje in gotovo tudii nekateri gasilci. Zenska kriči, ker mora kričati. Krik iz strahu ima gotovo svoje posledice, in sicer zelo očitne. Povzroči sam ob sebi paniko. Panika pa zopet napravi ljudi neme in slepe, vse pozabijo in niso sposobni za nobeno pametno opravilo. Pomislite na požarne katastrofe v priliki pri požarih pri napolnjenih gledališčih, kinih in drugih stavbah.
Panika je nalezljiva in često prime človeka, ki ima trdne živce.
Najbolj nevarni trenutki pri požaru v lasini vasi so prve tri do pet minut.
To je za ogenj že dovolj dolgi čas in če se ne prične v tem času z uspešnim odbojem (gašenjem), je požar tukaj, razvije se velepožar in kaj lahko pogori cela vas.
V domači vasi smo ob izbruhu požara navezani le sami na sebe. Le od nas je odvisno, kakšna je obramba. Požar izbruhne trenotno in nepričakovano, nastane tudi za najmanjše gasilno društvo dovolj vprašanj, ki jih je treba vse naenkrat izvršiti.
Kje gori?
Kaj gori?
Treba rešiti ljudi?
Treba rešiti živino?
Kateri sosed je v največji nevarnosti?
Kje dobimo vodo?
Koliko cevi rabimo?
S katerim ustnikom bom delal?
Ali je treba alarmirati sosednja gasilna društva?
Katera?
Na kak način?
Koga bomo postavili pri vhodu v vas, da bo pričakoval to ali ono gasilno društvo?
Vse to je treba pravilno izvršiti.	,
Tako se nadaljuje sredi vrvenja in naglice, ki jo pozna vsak podeželski prebivalec. Tu je na meslu mož, ki ima talent in sposobnost za voditelja. Tu je odvisno posredno in neposredno vse od takega moža. Če kdo misli, da zadostuje naslov ali pa odlično mesto v civilnem poklicu ali Bog ve kakšni odznaki ali zlate naramnice, se zelo moti. Poveljnika podeželskega gasilnega društva ne smemo zavidati, kajti trenutno mu je treba prevzeti vodstvo čez večjo množino ljudi, treba mu je gledati požar, ki se vedno bolj širi, mora tudi pravilno odrediti vsa dela; a mu pri tem nihče ne pomaga, temveč mu mnogi celo z govorjenjem otežkočajo delo, ko mu prinašajo različna poročila, za katera jih nihče ne vpraša.
Ako je pri požaru na deželi v lastnem kraju vodstvo, ki odpove, odpove vse. Brez vodstva nastane zmešnjava, prepir in trenje. Kako se temu odpomore in kako naj postane novo vstopivši mqž nekoč tudi dober voditelj?
Katera sredstva podpirajo poveljevanje?
Razna pota!
1. Vojsika se poslužuje kazni, oziroma strahu pred kaznijo. Gasilcem je sicer ta pot popolnoma zaprta. Kdo ga bo kaznoval radi majhne napake, ko prostovoljno, brezplačno opravlja delo, da, še svoje življenje stavi v nevarnost. Imamo sicer kazni tudi v naših vrstah, a to je edino izključitev iz naših vrst.
2. Nekateri voditelji si skušajo pridobiti pri vajah vpliv na tovariše s tem, da jim plačujejo pijačo. Našim mladim tovarišem rečemo le to, da na ta način pridobljena pokorščina popolnoma popusti in radi tega odsvetujemo tako postopanje.
3. Prej si pridobijo oni gasilski voditelji vpliv na svoje tovariše, iki s svojim neumornim delom store kaj za gasilstvo. Počasi si ga pridobe tudi med sovaščani, ki lahko v stečaju nevarnosti dobro učinkuje. Predpogoj je seveda ta, da se je ta vodja ob času sam dovoljno in temeljito izobrazil in pra« vilno to oddaja drugimi, ,kar se je sam naučil.
4. Je zopet skupina mož, .katerim je prirojen čut voditelja; ti imajo, rekel bi, neko moč, da podredijo druge s svojimi mislimi in povelji. Poveljevati se pa pravi, vplivati na druge tako in jih pridobivati, da izvršijo voljo poveljujočega. Poveljevanje je na vsak način najtežja znanost, a se da' priučiti in radi tega pridemo
5. k oni skupini naših najmlajših tovarišev, ki jih je treba v tej znanosti čim bolj temeljito poučiti.
Premnogokrat slišimo pritožbe, da kaže mladina nezanimanje. Temu je gotovo vzrok, da imajo mladi premalo pooblastila in tako premalo veselja. Če jih pa učimo poveljevati, spoznajo v tistem trenutku, kako težko spravimo posamezna orodja na povelje na določeno mesto, da z njim pričnemo delovati.
Toda k namenu! Brez povelja se orodje pri ognju kvečjemu raztrga, en del je tu, drugi tam. Tovariš, ki pa se je sam učil poveljevati, pozna težave poveljevanja in jih tudi spoštuje.
Da pa pri požaru v domači vasi povelje delovanje vseh olajša, vemo vsi. Ubogajmo in se podredimo radi, to mora biti naša najboljša volja. Kaj nam pomaga poveljnik, ki mnogo govori in samo namiguje, kajti pri ognju ni časa, da bi poslušali dolgovezno besedičenje. Poveljnik pa tudi nima časa razlagati. To in ono in to boš ti in ti napravil.
Povelje je tako rekoč geslo, ki sproži mnogo dejanj.
Vzemimo primer: snemalna brizgalna stoj! Snemi! Motorna brizgalna stoj — za delo zgotovit!
Malo besed; pa vendar povzročijo te do 42 prijemov.
Z malimi besedami napotimo vsako četo na pravilno pot.
Če pa ne slišimo povelja, napravi vsak pač to, kar se mu zdi najboljše. Ker pa nihče ne ve, tej naj stori — pred nekolikimi sekundami niti tovariš sosed ni mislil na- to, niti ni spoznal to za važno — je mogoče za kako delo pripravljenih več rok, za drugo delo pa nobene, zato nastane v delu vrzel. Napad na ogenj se pa mora izvršiti le tedaj, če je na delu veriga od sesalne košarice do ustnika in ta sklenjena brez prekinitve.
Ko je izbruhnil požar v domači vasi, ni več časa za učenje. Gašenje se pač vrši tako kakor smo pripravljeni. Ker pa je isto zopet odvisno od poveljnika in njegovih pomočnikov in končno le od glavnega poveljnika, spoznamo šele važnost in ogromno odgovornost poveljnika.
Dobro bomo storili, če ukrotimo pri požaru tudi paniko in razburjenje ljudstva s tem, da preprečimo sploh njen nastanek. Vse je mogoče!
Nehote nastane vprašanje, .kako to, da v mestih ne nastane to nervozno vrvenje. Odgovor je lahak! V vsaki ulici, skoro vsaki hiši najdete telefon. Snamete slušalko in zakričite v mikrofon: »Gasilski urad«. In že lahko gasilcu javite požar. V tem trenutku pa tudi znate, da je zadostna in izdatna pomoč v nekaj trenutkih na pod.
Na drugi strani pa ne pride v mestih do takšnih razburjenj, ker meščan neomajno zaupa svojim gasilcem, na drugi strani pa odstranjuje policija nepotrebna zijala in če je treba, pride tudi vojaštvo na pomoč.
Dobri odnošaji med gasilci in orožništvoim so tudi pri nas na deželi zaželeni. Treba je, da drug drugega spoštuje.
(Dalje prihodnjič.)
Illlllil
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem glasilu f
Ing. St. Mensik, Dunaj:
Gasilstvo in eleklrika.
Predavanje1 v Maritoru, Prevel in uredil Lj. M.
Današnjo višino kulture si brez elektrike ne moremo predstavljati. Električen tok je dandanes skoraj povsod razširjen in radi tega je važno, da se gasilstvo posebno seznani z njim in zamore pravilno postopati pri nesrečah in požarih.
Navajeni smo zasukati stikalo, in že preplavi okolico svetla luč ali pa spravimo v pogon kakšen motor. Če pa kdaj izostane zaželeni učinek, smo razjarjeni in vsak lajik prične s popravili, da bi popravil motnjo.
Takšna popravila so vsled nevednosti mnogokrat vzrok nesreč in požarov.	j
Električne napeljave so od vseh drugih v obratih in gospodarstvih uporabljenih oprem najmanj nevarne, če se z njimi ravna in se jih uredi točno po predpisih. Mnogo več nesreč povzroči med drugim n. pr. svetilni plin. Pri električnih napravah je predpogoj, da se iste v manjših presledkih preišče in se tako prepriča, da li še obstoja prvotno stanje. Večina nesreč nastane vsled tega, ker stroji, ki se priključijo po prenosnih napeljavah na dovodnih mestih
vsled drgnjenja poškodujejo izolacijo dovodnih žic in se tako stavijo železni deli dotičnih aparatov pod visoko napetost in povzročajo nesreče. Da se temu odpomore, so sestavile nekatere tvrdke primerna stikala in priključke, ki preprečijo vsako nesrečo s tem, da je preskrbljeno za dober zemeljski odvod, ki nastane, preden pride napetost v aparat. Potrebno je, da imajo vse namizne svetiljke, ki so iz kovine, kakor tudi likalniki, prašni sesalniki in sploh vsi kovinski okrovi električnih strojev dober zemeljski odvod. G'ledali bomo, da so pri električnih napeljavah varovalke primerne velikosti k aparatu. Pri vsakem gospodarstvu naj se ima primerno število varovalk, da se zamorejo odpraviti takoj najmanjše motnje. Ako se pa to ne posreči, moramo poklicati strokovnjaka. Ob priliki požarnih ogledov treba tudi tem stvarem posvetiti primerno pozornost. O ravnanju gasilcev pri električnih napravah in njih okolici dajejo primerna navodila varnostni predpisi za električne naprave z visoko napetostjo. Predvsem velja pravilo, da treba pri takih požarih poklicati uslužbenca
elektrarne, iki prekine tok, nakar šele prično gasilci gasiti. Pri požaru stanovanjskih hiš itd. se običajno podnevi prekine tok, ponoči in v zadimnjeuih prostorih pustimo goreli električno luč.
V električnih obratih se smejo rabiti le ročni gasilniki, ki omogočijo brez nevarnosti polivanje žice z veliko napetostjo. Taki gasilniki so: Tertraklorogljikovi gasilniki ter gasilniki z ogljikovo kislino in drugi.
L. 1924. so napravili berlinski gasilci s pomočjo Simens-Schukertovih delavnic poskusno polivanje 100.000 voltnih napeljav, ki jih je k 1929. preizkusil požarni ravnatelj Miiller. Uspehi so se objavili. V splošnem velja tudi tukaj pravilo, da se opusti polivanje električnih napeljav z visoko napetostjo, katera se tudi upošteva pri vajah z lestvami in se opozori gasilce, da morajo opustiti vsak dotik svoje kovinske opreme z električno napeljavo.
Ponesrečence po elektriki se reši pred vsem dotika z električno strujo. Obstoji za ponesrečenca nevarnost padca iz višine, ga moramo do prekinitve toka zavarovati, da ne pade. Reševalec mora imeti gumijaste rokavice in gumijaste čevlje, dobro mu bodo tudi služile izolirne klešče. Ako pa reševalec nima tega na razpolago, si ovije roke s suhimi cunjami in rabi kot podlago suho desko, da se tako zavaruje. Pri napeljavah z visoko napetostjo se mesto nesreče obkoli in se obvesti elektrarno, da prekine tok, ker za visoko napetost ne zadostujejo opreme naših gasilcev.
Prof. dr. Štefan Jelinek nas uči, da je smrt vsled elek-tričnega^toka le navidezna in se zamore vsled tega po elektriki ponesrečenega, ko se ga reši električne struje, z umetnim dihanjem zopet oživeti. Priporoča se, da se takemu ponesrečencu med umetnim dihanjem razdražijo živci, n. pr. da se mu podplate krtači z ostro krtačo. Nujno potrebno je, da je znano vsem gasilcem umetno dihanje, kar se pri gasilcih vse premalo vadi. Pa ne samo gasilce, temveč vse someščane moške in ženske, kakor tudi učence višjih razredov bomo o tem poučili.
V nastopnem se bo poskusilo na podlagi nekaterih primerov opozoriti na trenutke nevarnosti in se bo pri tem določilo njih vzrok.	-
1. Dekle sedi v kopalni banji, prime blizu stoječo električno svefitjko in jo hoče prižgati. Svetiljka je imela telesni spoj in tok je prišel skozi dekličino telo do vode oziroma v zemljo. Ta prevod elektrike je povzročil dekličino smrt. Predpis pravi, da morajo električne napeljave in razsvetljave kopalnic biti tako napravljene, da jih kopalec ne doseže. Stikala morajo biti izven kopalnice, svetiljke pa zavarovane s posebnimi steklenimi zvonci.
2. Neki dijak je hotel svoji materi skozi kuhinjsko okno nekaj povedati. Prijel je okensko omrežje in padel mrtev na tla. Vzrok je bil ta, da je bila na omrežju pritrjena žica za špalirske rastline ter je delavcem na strehi odpadel kos žice, ki je zvezal električno napeljavo z žico špalirja in povzročil tako prosti vod. Ker mati ni vedela, kaj storiti v takšnem slučaju, tudi pozneje došli zdravnik ni mogel več pomagati, ugotovil je le sinovo smrt.1
3. Neka žena je likala z električnim likalnikom perilo. Vsled dolgoletne uporabe je bila izolacija dovodne žice poškodovana in kovinski obod likalnika električen. Žena se je dotaknila kovinastega oboda, skozi njeno telo je švignil električen tok in že se je žena vila v težkih krčih. Mož, ki je bil v sobi, je zbežal na hodnik in pričel klicati na pomoč. Sostanovalci so poklicali gasilce, ki pa žene vkljub takoj pričetim umetnim dihanjem, ker se je prepozno začelo, ni zamoglo oživeti. Mož bi moral takoj priključek likalniikove dovodne žice iztakniti in žena bi gotovo ostala pri življenju.
4. Učitelj je bil v stanovanju in je hotel nekega poletnega dne odnesti namizno električno sveti lik o na vrt. Svetiljka je bila priključena in učitelj bos. Kovinasti obod svetfiljke je bil dober odvodnik elektrike. Dokler je učitelj stal na lesenih sobnih tleh, ni odvajalo njegovo telo elektrike, a kakor hitro je stopil na vlažno vrtno zemljo, je električen tok odtekel in povzročil učiteljevo smrt.
5.^ Neka mali je hotela za otroka razgreti mleko na električnem kuhalniku, ki ga je imela na mizi zraven postelje. Otrok je dosegel dovodno žico in je potegnil stikalo iz kuhalnika. Eno stikalo je držal otrok v roki, a drugo je uporabljal za sesalo. Otroka bi bilo ubilo, ker je tekel električni tok od ust do roke. V tistem trenutku je vstopila v sobo
mati in rešila otroka iz objema električnega toka s tem, da ga je tresla in poljubovala. Nevede je opravljala tako umetno dihanje, ki je rešilo otroka smrti, le opekline na roki so pričale o nesreči.
6. Šestleten deček je poskusil z mosla, ko je opravljal svojo malo potrebo, zadeti žice cestne železnice, ki so bile pritrjene ob mostovju. Curek urina je zadel žico, pri čemer je električen tok ubil dečka. Napetost voda je bila 500 voltov. Tudi tega dečka ni bilo mogoče več rešiti.
7. Neki enajstleten deček je stavil s svojim sošolcem, da se bo dotaknil električnega voda z napetostjo 16.000 voltov. V to svrho je splezal na drog ter se dotaknil električnega voda. S težkimi opeklinami na roki je padel z droga. K sreči se pri padcu ni še bolj poškodoval. Roka se mu je posušila (mumificirala) in je po nekaj tednih odpadla. Vidi se jo lahko v muzeju prof. Jelineka. Učenec pa je plačal svojo nepremišljenost s temi, da je bil pohabljen za vse življenje.
8. Neki hišnik na Dunaju XXI. je hotel v hišni kleti predreti zamašeni kanal z neko žico. Pri tem delu se je dotekni! z drugim koncem žice električnega voda, kojega izolacija je bila poškodovana. Skozi moževo telo je šel električen tok in žena, ki je opazila krčevito krivljenje moževo, je prestrašena zbežala na policijo prijavit nesrečo. Policija je poklicala na pomoč gasilce, ki so rešili moža iz območja električnega toka in pričeli s poskusi oživljanja. Vsi poskusi so bili zaman, ker so bili prepozni. Zena bi morala z metlino palico odstraniti žico od električnega voda in mcž bi bil rešen.
9. Neki kmet je oral s parom konj na polju. Preko polja je bil napeljan vod visoke napetosti in je žica ležala na njivi. Konj je prišel v dotiko z žico električnega voda ter se je mrtev zgrudil. Pri padcu se je dotaknil drugega konja in tudi tega je ubilo. Kmeta, ki je hotel pomagati svojima konjema, je ravno tako ubilo, ko se ju je dotaknil. Kmetovo sestro, ki je zapazila nesrečo in hotela pomagati bratu, je tudi ubilo. Dve navzoči služkinji, iki sta hoteli pomagati dekletu, je zadela ista usoda.
10. Neka žena je likala perilo z električnim likalnikom. Pri likalniku ni imela premikača in je pustila likalnik na deski ter je odšla k sosedi povprašat o neki zadevi, na katero se je' ravnokar spomnila. Razgovor je prišel na obleke in na znance; pri čemer je popolnoma pozabila, da ji doma leži priključen likalnik na deski. Šele prihod gasilcev, ki so jih poklicali na pomoč ljudje s ceste, je spomnil ženo na njeno (pozabljivost. Likalnik je prežgal desko in njeni tleči deli so padli v košaro s .perilom, ki je bila- pod njo in so užgali perilo. Poskus je dokazal, da je treba za ta slučaj pri 3 cm debeli deski eno in pol ure časa.
11. Dva dijaka sta pričakovala tovarišev obisk. Da bi ga malo prestrašila, sta zvezala notranjo kljuko vrat z žico s polom stikala električne luči. Ko je tovariš zunaj prijel za kljuko, ga je vsled vlažne zemlje pretresel električni tak in ga ubil.
12. Neka Dunajčanka je odšla s svojo šestletno hčerko na deželo na letovišče. Nekoč sta šli na sprehod. Med potjo ju je dobila nevihta in strela je udarila v mater. To so videli vaščani. Hitro so zapregli voz in odpeljali mater in otroka v mrtvašnico. Zdravnik, ki je bil hitro tam in neki kmet sta ju takoj skušala zbuditi z umetnim dihanjem, ki je bilo uspešno ter še obe živita. Čevelj z majhno 5 cm dolgo luknjo priča o nesreči. Pri tej luknji je izstopila elektrika iz ženinega telesa v mokro cesto. Tudi ta čevelj se lahko vidi v muzeju prof. Jelineka.
13. Neki vrtnar v bližini Dunaja je moderniziral svoj obrat s tem, da je postavil centrifugalno sesaljko na električen pogon. Petletna vrtnarjeva hčerka se je dotaknila pri igri motorja in električna iskra jo je mečno pretresla. Ker je otrok vsled bolečin jokal, ga je oče pošteno okregal in nazadnje še nabil. Tri dni pozneje je poškodovani motor ubil očeta. Prepozno poklicani prof. Jelinek tudi ni mogel več pomagati. Oče bi moral, po nesreči otroka opozorjen, takoj poklicati inštalaterja, ki bi preiskal in popravil napako.
14. Neki inženjer elektrarne je prišel pri vstavltaniu releja nekega oljnatega priključka preblizu napetosti 48.000 voltov. Njegova lobanja je izhlapela v električnem svetlobnem obloku tako. da se je videlo na mestu dotika možgane. Pri nesreči navzoči monterji so takoj pričeli z umetnim dihaniem in inženjer je bil rešen. Rana se je čez nekaj mesecev popolnoma zacelila.
15. Kmet je stal bos v gnojni jami na svojem dvorišču ter nalagal z železnimi vilami gnoj. Pri tem se je dotaknil z vilami električnega voda za razsvetljavo ter je bil od električnega toka ubit.
16. Neki mož je opremil svoj plinski lestenec z električno lučjo. Nekoč je zamenjal žarnico ter se ob tej priliki dotaknil z eno roko podnožja za navoj, z drugo pa plinskega lestenca. Električen tok, ki je ime.1 prosto pot skozi njegovo telo, ga je ubil.
17. Neka perica je stala bosa v pralnici na makrih tleh. Hotela si je uravnati električno svetiljko, pri čemer se je dotaknila kovinastega podnožja svetiljke. Tudi njo je ubil električen tok.
18. Nek majhen otrok je postavil v materini odsotnosti stol k mizi, po katerem je splezal na mizo. Med igranjem se je dotaknil kovinastega podnožja žarnice. Otroka je zopet oživela mati s svojim ljubkovanjem in poljubljanjem.
Tako bi lahko za vsako vrsto nesreč navedli do sto primerov.
Ob priliki požarnih pregledov si je treba tudi ogledati strelovode, kakor tudi zemeljske odvode radio naprav. Zadnji
navadno ne odgovarjajo niti najbolj preprostim varnostnim zahtevam.
Vsem, ki obiščejo Dunaj, priporočamo obisk elektro-palologičnega muzeja prof. dr. Jelineka v IX. okraju. Sensen-gasse, pri sodnijsko,medicinskem institutu splošne bolnice. Tukaj nakopičen material da takšen pregled nesreč vsled električnega toka, da obiskujejo muzej v študijske svrhe strokovnjaki vsega sveta.
Pomnite! Po elektriki ponesrečene spravimo iz območja električnega toka tei takoj pričnemo z umetnim dihanjem, pri čemer ne smemo pozabiti, da ponesrečencu vzamemo iz ust vse tuje predmete kakor: umetno zobovje itd. Jezik potegnimo iz ust ter ga privežimo z robcem ali širokim trakom ob brado. Zatem pričnemo z umetnim dihanjem. Kakor hitro se pokažejo prvi znaki uspeha, isto takoj prekinemo. Pomagač bodi vztrajen. Če tudi se nezavesten ne gane, nadaljuj umetno dihanje po več ur če je treba. Ne prekinimo dokler nimamo sigurnih znakov smrti, dokler ne nastopijo mrtvaške lise.
Naj bo gasilstvo tudi na polju varnosti proti električnim nesrečam prijatelj in svetovalec vseh ljudi.
Naznanila.
Tovariš Jožef Pfeifer, tovarnar v Hočah, nam piše:
Razpošiljal sem v letošnjem poletju cenike lastne nove iznajdbe kombinirane patentirane brizgalne za podeželska gasilna društva na motorni in ročni pogon.
Posebno važno je to za društva, katera že imajo navadne ročne brizgalne, ker se te lahko predelajo tudi na motorni pogon, tako da nastane obenem motorna in ročna brizgalna. V teh cenikih sem nastavil nekoliko previsoke cene, ker sem kalkuliral zraven provizije in druge stroške. Ker pa oskrbujem sedaj vse sam in vsled denarne krize sem znižal cene za prenareditev in kombinacijo brizgaln na motorno silo kakor kaže slika na razposlanem ceniku na Din 12.000.
Priporočam se
Jož. Pfeifer starejši v Hočah pri Mariboru.
Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana-mesto proda pod jako ugodnimi pogoji naslednje gasilske predmete odnosno gasil, orodje:
Kompletni štirikolni voz za moštvo na konjsko vprego, dvokolno tridelno • raztezalno lestev, dolgo 16 metrov, pet ročnih svetiljk, navijak, štiri ročne navijake, 19 kompletnih spojk (stari tip), pasove, razne male svetiljke, petrolejske bakije, štiri hupe, stare plezalne vrvi, 15 m normalnih cevi, 150 m cevi parne brizgalne, 120 m hidrofornih cevi in 12 bluz.
Prostovoljno gasilno društvo v Laškem ima naprodaj
— po zelo ugodni ceni — še popolnoma nerabljen dvo-vprežni, pravilno izdelan gasilski voz za motorno brizgalno. Na zahtevo se pošlje slika.
Sv. Vid pri Ptuju. Prostovoljno gasilno društvo proda radi nabave avtomobila in motorne brizgalne svojo ^elo dobro ohranjeno snemalno brizgalno. Cena po dogovoru.
Dopisi.
Vič pri Ljubljani. Na Viču pri Ljubljani smo imeli dne
19.	m. m. precej velik požar, in sicer je gorelo gospodarsko poslopje posestnice Frančiške Mervar na Viču. Ogenj je nastal nekako ob 2. uri ponoči ter smo bili šele čez eno uro alarmirani, ker preje ni nobeden opazil požara. Gašenje je bilo vsled mraza precej naporno, vendar smo rešili vse sosednje objekte, pri gorečem objektu pa se ni dalo drugega rešiti, kakor nekaj pokvarjenega sena. Pri gašenju se je dobro izkazala lega našega doma, ker imamo zraven vodo, pokazalo pa se je tudi, kako potrebno je, da je gasilno orodje vedno pripravljeno. Predelana motorna brizgalna nam je radi mraza nekoliko nagajala, potem pa nam je služila izvrstno. Nekaj gasilcev je imelo opravka ves dan, da se je ogenj popohioma pogasil.
Rakek. V nedeljo, dne 25. septembra je bila skupna vaja za prostovoljna gasilna druživa Rakek, Unec in Ivanjeselo. Vaja se je pričela najprej na Uncu. Vodil jo je domači načelnik tov. Ivan Puntar, a uro kasneje na Rakeku, ki jo je vodil poveljnik društva Rakek tov. Bombač Anton.
Vaja se je izvedla ob nenapovedani uri le na znak trombe društva Unec, kjer je bil fingiran požar. Z naglico, kakršne do sedaj še nismo videli, so bila vsa tri drušlva na .kraju požara, za kar sodi priznanje vsem trem društvom. Kakor že omenjeno, se je uro pozneje ponovila vaja na Rakeku, in sicer se je vnelo postajno skladišče. Kakor se je ugotovilo, so tukajšnja društva, ki so navezana vedno na medsebojno pomoč, kos svoji nalogi, ako doleti požarna nesreča -v kateremkoli kraju občine, saj je na razpolago dovolj cevi, le žal, da ima do sedaj le druš'vo Unec motorno brizgalno. Upati pa je, da si jo bo tudi Rakek v doglednem času nabavil, ako poravna društvo Še nekaj dolga na gasilskem domu, katerega si je postavilo pred dvema letoma.
Želeti bi bilo, da bi se te skupne vaje večkrat ponovile, da se članstvo tembolj izvežba.
Vsega priznanja je vredno gasilno društvo Rakek, ker se udeležuje že skoro vsa leta na dan narodnega praznika dne 1. decembra sv. maše v kroju, kar napravlja zares prazničen vtis na vsakega. S tem tudi pokaže, da ne goji samo čuta do svojega bližnjega, ampak da goji tudi čut narodne zavednosti, kar je potrebno zlasti tu ob skrajni meji naše države. Želeti bi bilo, da bi enako proslavila ta dan tudi druga društva v tem okolišu in da bi se v kratkih besedah ob tej priliki orisal pomen tega dneva, saj nam tudi naša pravila govore, da moramo gojiti domovinsko čuvstvo do mile domovine.
Književni pregled.
(Vse knjige dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, in v Mariboru, Tyrševa 44.)
Andrej Gabršček: Goriški Slovenci L 1840.—1900. Izredno zanimiva knjiga! Prvo delo o bojih in uspehih gcriških Slovencev v minulem stoletju. Pisatelj, neustrašeni borec za pravice našega naroda, nam je podal v tej knjigi kot živahen pripovednik kritično sliko o našem goriškem ljudstvu, narodnem vodstvu in njegovem delovanju pod avstrijskim go-spodstvom in italijanskim sosedstvom. Silno zanimivi so zbrani podatki, ki ilustrirajo vso podrobno borbo za narodni obstoj, za narodno prebujanje. Tri narodnosti so se stikale na Goriškem: Jugosloveni in Italijani ter Nemci, in vse tri so bile v borbi med seboj. To dela vsebino še bolj zanimivo in vredno, da si jo prečita vsak inteligenten človek.
V platno vezana knjiga ima 591 strani in sliko pisatelja ter stane Din 120-—.
Karl Marx: Kapital. Po J. Borchardtovi izdaji poslovenil Oskar Dreni k. Knjiga predstavlja temelje znanstvenega socializma ali marksizma in je pisateljevo življenjsko delo.
Pisatelj je tako globoko prodrl v snovanje kapitalističnega družabnega reda in družbe sploh, da je mogel točno videti bodoči razvoj in biti znanilec velike zgodovinske družbene preobrazbe, ki se vrši v znamenju njegovih idej.
V platno vezana knjiga obsega 400 strani in stane Din 80—,
Štefanija Humek: Prehrana po novih zdravstvenih načelih.
Knjiga, izpod peresa znane učiteljice gospodinjstva, opisuje in daje navodila za novo prehranjevanje, za vegetarijanstvo. 2e več iko 30 let oznanja in z največjim fiavdušenjem razširja sloveči švicarski zdravnik dr. Bircher-Benner nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni po načinu, ki ustreza sedanjemu stanju vede o prehrani. Tej vedi je posvečena naša knjiga, »ki prinaša v naše kuharstvo mnogo novega, dobrega. Poleg znanstvene utemeljitve vegetarijanstva navaja nešteto receptov za kuhanje in za pripravljanje jedi in je vsled tega prepotrebna za vsako ženo, za vsako gospodinjo.
Cena v platno vezani knjigi je Din 40-—.
Listnica uredništva.
Vsem gasilcem, posebno pa dopisnikom »Gasilca«, želim srečno in zadovoljno novo leto. Prosim vse tovariše sotrud-nike, da mi ostanejo zvesti tudi v novem letu. Vabim pa v krog dopisnikov vse, iki so dobre volje in jim je razvoj gasilstva in našega tiska pri srcu. Mnogo dela nas čaka v novem letu. Gasilski zakon je na vidiku in treba bo krepko stati na braniku naših interesov. Zelo dobrodošli mi bodo stvarni članki h gasilskemu zakonu. Javnost naj sliši tudi glas članstva, da bo tako vedela, da so zahteve starešinstva zahteve vsega članstva (24.000) J. G. Z.
Da se olajša iskanje raznih člankov, bomo letos strani zaznamovali tekoče skozi vse leto.
Dopise tudi v bodoče pošiljajte na naslov: Ljudevit Musek, šolski upravitelj, Št. Vid pri Ptuju.
Vsem gasilskim društvom, ki se zanimajo tudi za dramsko umetnost (ki igrajo na odrih), sporočamo, da sta izšli pred kratkim dve novi slovenski dramski deli pisatelja Vom-bergerja Joža, iki sta jako primerni za podeželske odre, in sicer: veseloigra »Voda«, igra iz sodobnega kmeiiškega življenja, polna humorja, ki jo igra tudi Narodno gledališče v Ljubljani, in žaloigra iz slovenskega kmetiškega življenja »Vrnitev« — povojna drama, ki odkriva težko usodo družine, v ikatero jo je pahnila vojna. Naslov za naročbo obeh knjig: Joža Vomberger, Ljubljana Vil, Celovška cesta 14. — Društvo, ki naroči, ozir. ikupi določeno število izvodov (veliki odri 6, ostali 4), je prosto vsake avtorske tantjeme.
Podpirajte ivrdIce, Ki inserirajo v „Gasilcu**!
Čelade Pasove | R o g o y e T r o b k e S e k i r c e Čepice, epolete, = znake, spojke in šj cevi najceneje pri A. KASSIG	BAKLE		
		1A PETROLEJ več kot za polovico cenejše — solidno izdelane razpošilja tvrdka
LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7 Zahtevajte ilustrirani ceniki		K. BOCAK TRŽIČ
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenjskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov, dalje pri vseh jamstvenih, nezgodnih in vlomskih zavarovanjih, pri zavarovanju kaska	u
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO
oštevajte edino-le
MASARYKOVA CESTA
LJUBLJANA
ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
GASILNA DRUŠTVA, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CEöTA 33
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6
tiska vse za Vas
n. pr. društveno plašilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega
KNJIGARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 MARIBOR, TYRŠEVA CESTA 44
ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice in za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških in nemških knjig. — hevi|e, Časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik.
Pišite po kataloge In cenike I
Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913.
»JUGOSLAVIJA«
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenjska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma.
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla.
NajveČji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse" ves njih kup-či.iski obstoj v naši državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojsko in mornar co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 2571. PISARNA: TYRŠEVA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571.
Konrad Rotenbauer, Linz ob D.
K. Rosenbauer in drug, Celje
tovarne motornih brizgalnic In gasilskega orodja
NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99
Prenosna štlricilindrska motorna brizgal-nica, model 1929/30. 24 HP.
Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štiri-kolne in avto-priklopne vozove.
Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah pripotočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalnice.
Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest.
Več kot 2000 Rosenbauerjevih brizgalnic po vsem svetu.
Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, Dvocilindrska motorna brizgalnica, predvajanje brizgalnic, informacije itd. na željo: model 1929, 18/20 HP., pri;isk do 16 atm. lila-	_ _ _ _	___ _
dilnik novega f 'stema, ogrevanje črpalke s iopio	rrfÄl^iC	KOSInj CELJE
čislo vodo.	glavno	zastopstvo	In	zaloga	za	Dravsko banovino.
Gasilski zavodi d. d.
iechy pri Prostelovu na Moravskem
Ustanovljeno leta 1820.
Zastopništvo Maribor
Cankarjeva ul. 36
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le-
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16 atm.
stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motornih brizgalnic priporoča svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje. Vse vrste telo-vadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne.
Zalotil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj).