Kuhinje SVEA Zagorje
RENT - A - CA/?, AVTOLICARSTVO, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, PRODAJA BARV
lir'
illl*rl!ll
Roman Kržišnik
Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
FORD ESCORT/95
V resnici ie še boliši v lubiuei je se jjuijbi
• f: ...
novi Ford TRANSIT!
in aa oreizkusite*
V ______ ■■ ■	|#l vl&nuoilvi	j J

INTEfttt/H.	^ IMTEOBAi.	^ »MTEMUH.
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.: 61 018,64 032,61 284
mmm —.........
m-mmiivmm
Ji!# m*™

POTOVANJA - IZLETI
LENTI
PLIBERK
LENTI
PLIBERK
LENTI
SARDALAND
PLIBERTK
1.4.1995
7.4.1995
5.4.1995
14.4.1995
27.4.1995
27.4.1995
25.4.1995
1.650.00	SIT
1.150.00	SIT
1.650.00	SIT
1.150.00	SIT
1.650.00	SIT
5.600.00	SIT
1.150.00	SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
hrastu«-r -.va-saam t- -»moaiN.-

RADIO
TRBOVLJE
II
v5wvSKwSwfK*«wS!iPS*tw'
Lepo pozdravljeni!
Še nekaj sekund, pa bo prvi april, bi lahko napovedali. Če se boste zlagali o stvareh, ki ne bodo nikomur prizadejale škode, se le pošalite. Smeh je vir zdravja. Toda nikar ne izkoriščajte dneva za prikrite in nerešljive zadeve, prvi april je le en dan. Če nam boste verjeli ali pa ne, toda vljudno Vas prosim, da nam verjamete, mi se v tej številki nismo prav nič zlagali. Imeli smo toliko dela z zbiranjem prispevkov, da nam ni na misel prišla nobena 'ta pametna'. Zato pa smo zapisali vse tisto, kar Vam bo morda pomagalo k določenim spoznanjem o Vašem življenjskem okolju. Spet smo našli prostor za ogledalo, pa tudi za pranger, kamor že dolgo nismo nišesar prilepili. Potem smo se sprehodili po zagorskih plazovih, čez nekaj tednov pa bomo obiskali še hrastniške in trboveljske. Zelo lepo nam je bilo na obisku pri družini CJolobič na Dolu, kjer smo klepetali z devetletno Ines, ki so ji mamicini in atijevi sodelavci pomagali do življenjsko potrebnega računalnika. Pripravili pa smo Vam še veliko strani zanimivega branja, razvedrila, marsikaj pokazali tudi v sliki. Vzemite si čas, spoštovane bralke in bralci, naslednji Zasavc bo pri Vas čez teden dni. Želim Vam vse najlepše,


NOVIC^®/^
Minister na Izlakah in v Zagorju
Zasavje - V hotelu Medijske Toplice se bo 31. marca z zasavskimi gospodarstveniki sestal minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Predaval bo o spodbujanju tehnološkega razvoja ter zasavskim podjetnikom predstavil možnosti, kako se soočiti s specifičnimi težavami v Zasavju. Po tem srečanju bo minister v zagorskem Delavskem domu Svei svečano podelil certifikat kakovosti ISO 9001.
T.P.
Nagrajena Sveina
NASLOVNICA- Slavko Garanti ni
kuhinja
Foto: Svea
V ogledalu: Mari Govejšek Kako z letovanji?
Naj ciciban Zasavja Delavnica Zemlja 95 Pranger
Seja občinskega sveta v Trbovljah Mednarodni ISO standardi Budni in speči plazovi Vse najboljše, Ines!
Prva obletnica DPMŽ Ženski akt, kruh in vino Takega žura pa še ne Valvsor ljubi čemšeniški folk Pet mesecev "Zlatega Zahoda"
Z nahrbtnikom v svet Z brodom čez Savo na delo Aferi
KOLEDAR
DOGAJANJ
21.	marca - Današnji dan prinaša pomlad. Že res, da le na koledarju in morda v počutju nekaterih, ki že slutijo utrujenost (včasih je bil to sila priročen izgovor), kajti s planin še močno diši po snegu, sila neugodne razmere za kmetovalce, ki bi morali že marsikaj postoriti, pa jim narava trmasto nagaja.
22.	marca - Zagorska Svea še naprej dokazuje kakovost, prav tako hrastniški Sijaj. Na kakovost se rima negotovost. Podjetij, ki so znana po tej lastnosti, pa je vsak dan več.
23.	marca - Na Izlakah se sestanejo zasavski pravniki in prav vsi, ki imajo opraviti
s preoblikovanjem podjetij v delniške družbe
ali ki to že so. Glede naobsežnost in aktualnost tematike je pričakovati več podobnih seminarjev s podrobno razčlenjenimi poglavji.
24.	marca - Na občnem zboru se srečajo sekcije Svobode Trbovlje. Ugotavljajo, da se lahko pohvalijo s številom nastopov, ki so glede na finančne težave amaterskih kulturnih skupin, prav presenetljivi.
25.	marca - Turistično društvo Čemšenik se ne da. Znano po prirejanju mnogih prireditev zagotovo slovi po organizaciji pohoda po Valvasorjevi poti.
26.	marca - Mini pohod prejšnji dan, maxi pohod danes. Pohod vseh slovenskih in tujih planincev na zasneženi Snežnik.
27.	marca - Svetovni dan Gledališča.
Mimogrede:	trboveljsko Mladinsko
gledališče Svoboda preznuje 30 let.
Mateja Grošelj
ti. Mih Zmm
UJACHJ00 V
MARI GOVEJSEK
Kakšen bi po vašem mnenju moral biti človek, ki opravlja delo tehničnega sekretarja občinskega odbora Zveze borcev? Zagotovo premišljujete in odgovarjate: prijazen, potrpežljiv, miren, pripravljen pomagati, človek, ki ne gleda na uro kdaj bo konec delovnega dne, se razdaja in ne pričakuje nobene zahvale, čepa jo dobi, mu je toplo pri srcu - kajti to je zagotovilo, da dela prav. Takšen človek v ženski osebi je sekretarka Mari Govejšek.
Pogovor z njo je bil prijeten, z malce prevelikim nadihom skromnosti, ki ni bila lažna. Saj je že splošno znano, da se ljudje, ki se razdajajo in delajo iz čistega entuziazma vedno sprašujejo - zakaj govorite ravno o meni - to kar počnem je samo po sebi razumljivo. Zanjo, zame in še za koga prav gotovo, na žalost je še veliko takih, na katere naredijo večji vtis zveneči naslovi, visoke funkcije, kot pa ljudje, za katere rečemo, da so marljivi kot čebele in pri tem ostanejo anonimni. Takšna je Marica, ki je na tem mestu že 14 let. Skrbi, da ne usahnejo vezi med člani. Delo je skupinsko, vendar je treba poudariti, da bi bilo brez Marice drugače, manj bogato in z manj topline. V njeno pisarno zahajajo ljudje, ki niso več rosno mladi, ki jih je zaznamovala vojna, ali jim ni z rožicami postlano. Kam po tolažbo in prijazne besede / Pri Marici jo vedno dobijo. Poleg tega prirejajo prireditve, izlete -prepotovali so že skoraj celo Slovenijo. Tako potovanje ni navaden izlet, to je dogodek, ki marsikoga greje še dolgo po vrnitvi. Posebna oblika dejavnosti so tudi srečanja - Klepet ob desetih, ki se ga udeležuje tudi po 50 članov. Nikoli ne pozabi ■ na rojstne dneve, predvsem na okrogle obletnice članstva. Voščilnice največkrat izdela sama in veste kaj Ob tem razmišlja? Mogoče bo to edina čestitka, ki jo bo slavljenec dobil. Če že ni edina, je gotovo zelo dragocena, saj vedo, da prihaja naravnost iz srca. Prostega časa ni oz. je izpolnjen tako, da združi prijetno s koristnim. Zelo rada kuha, zato je z družino štiri leta upravljala dom na Smreko vini. Mož in sin ji stojita ob strani, jo razumeta, podpirata, pomagata, ji nudita vse, kar se od družine pričakuje. Že 13 let ureja in skrbi za dom ZB v Dolenjskih Toplicah. Zelo rada tudi bere, ne preveč težke romane. V šali sva ugotovili, da knjiga ne sme biti težja od pol kilograma. Njena želja ob koncu pogovora spet zrcali njeno osebnost -čestitke prijateljici Anici Conradijevi za 70-letnico.
Marinka Benetek

"Življenje da je zamotano? Daj no!"
Foto: Tomo Brezovar
Novo priznanje Svei
SVEA lesna industrija d.d. iz svojimi novimi kuhinjskimi pro-Zagorja je tudi letos prisotna s grami na 21. Mednarodnem sejmu
—
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 17. do 23. marca sredstva prispevali: Nermina Karahasanovič, Trbovlje 2.000SIT, Servis za čiščenje in vzdrževanje Lamovšek Maks s.p., Izlake, 10.000 SIT, Mojca Pešl, Trbovlje, 3.000 SIT, Osnovna organizacija sindikata PEKO, Trbovlje, 40.000 SIT.Osnovna organizacija sindikata PEKO, Trbovlje, prispevki zaposlenih delavcev, 34.890 SIT, Frida Rozina, Trbovlje, 5.000 SIT, Družina Umek, Trbovlje, 1.000 SIT, Osnovna organizacija sindikata PEKO, Trbovlje, lastna udeležba delavk, 17.700 SIT, Območna skupnost SVIZ za Zasavje, Zagorje, 50.000 tolarjev.
V lem tednu ste zbrali 163.590 tolaijev, skupaj pa že kar 12.318.728,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
---
Kako z letovanji?
Ta čas še malokdo pomišlja o letnem dopustu; mislijo pa nanj vsi tisti, ki skrbijo za letovanje. Zal moramo ugotoviti, da tudi na tem področju zaznamujemo dokaj šen osip. Svoj čas se je mudil ob morju ali kjerkoli drugje v naravi malodane vsak četrti Zasavčan, zadnja dve ali tri leta se število zmanjšuje. Pozna se še vedno neurejen status nekaterih počitniških domov ob hrvaški obali; marsikaterega sosednja Hrvaška še vedno ne dovoli odpreti, tisti ki so odprti, pa poslujejo po določenim režimom, ki ni najbolj naklonjen našim pogledom na brezskrbno letovanje.
Čas dopustov se sicer še ne ponuja, priprave nanj pa so stekle. Zato ne bo odveč, da so sindikalni odbori po enotah slovenskih rudnikov ijavega premoga že začeli zbirati prijave za poletna letovanja. Pred dvema letoma so od bivše delovne organizacije kupili ali dobili približno 40 počitniških prikolic. Postavili sojih v najrazličnejših krajih po Sloveniji, nekaj pa tudi po Istri. Nekaj jih imajo tudi v naravnih zdraviliščih, v Čateških Toplicah vzemimo, kjer pa morajo plačevati mastne cene za postavitev. Te so najbolj oblegane, ker so omenjene toplice resnično vsestransko urejene za najrazličnejše terapije in rekreacijo, spet druge pa lep čas med letom samevajo in se vanje vselijo počitnikarji samo poleti ali zgodaj jeseni. Vsekakor sindikat rudarjev ugotavlja, da je to za njihove člane najcenejša oblika letovanja, še posebej zavoljo tega, ker so cene primerne za njihove žepe. Poleg tega utegnejo poravnati stroške najema prikolic v več mesečnih obrokih.
Tudi letos je za to obliko letovanj in sprostitev precejšnje zanimanje; med obema poletnima mesecema bo to še večje, zato bodo morali upoštevati nekatera merila pri tem.
M.V.
^ ------------------------------------------------
pohištva "Mebel 95" v Skopju.
Ob številni mednarodni konkurenci italjanskih, nemških, makedonskih in slovenskih proizvajalcev kuhinjskih programov je Svea tudi letos prejela najvišje priznanje tega sejma - Zlati most, za program SARA. Program, ki bo do konca letošnjega leta tudi že na tržišču v redni prodaji, poleg kvalitetnega designa ga odlikuje tudi to, da ga je na željo kupca mogoče prilagoditi tudi za ljudi z zmanjšanimi gibalnimi sposobnostmi. Navedena značilnost je tudi novost na našem trgu.
Dosežki in načrti v TET Trbovlje
Trbovlje - Lanska priozvodnja električne energije v Termoelektrarni Trbovlje je bila po besedah direktorja Janeza Pergerja rekordna. Lani so proizvedli 620 mio KWh, kar je bilo 10 mio KWh nad planom. Za to so porabili 700 tisoč ton premoga in pri tem dobavili 693 tisoč ton premoga. Trenutna
zaloga premoga je 145 tisoč ton na obeh obstoječih deponijah. Celotna slika porabe premoga in proizvodnje električne energije kaže, da so od leta 1968 obratovali 142 tisoč ur. Glede na to, daje bil objekt načrtovan za 100 tisoč ur je tudi to svojevrsten rekored. Pri tem so proizvedli 12,6 milijard KWh in zanj porabili 15 mio ton premoga. Objekt naj bi obratoval še do leta 2005, kar je njegova življenjska doba. Med tem časom naj bi opravili feasibility študijo in pripravili nadomestni objekt.
V začetku marca je s strani Vlade Republike Slovenije ustanovljen upravni odbor TET Trbovlje sprejel zaključni račun za lansko leto. Ob tem so podpisali dogovor z Elesom za proizvodnjo električne energije v TET II za leto 1995. Tako bo letna proizvodnja električne energije 610 mio Wh po ceni 9.9 sit za KWh. Z RRPS so se dogovorili za dobavo 655 tisoč ton premoga, katerega cena je sedaj 521 sit za Giga Joul, od maja naprej bo 795 sit za GJ.

Rudi Špan
u
N Z

Slavko Grebenc
Slavko je pravi veseljak, ki obožuje žemljice in očkove čepice. V januaiju je dopolnil drugo leto, doma pa je iz Čeč nad Hrastnikom.
Monika Hudomalj
V mesecu maju bo cicibanka Monika dopolnila drugo leto. Monika vam pošilja pozdrave iz Potoške vasi pri Zagorju.
50)
Valentina Tožbar
Mami, povej česa naj se najprej lotim?! Sprašuje dveletna Valentina
iz Trbovelj.

Domen Bombek
Ciciban Domen je pravi veseljak. Mali nadobudnež je zadnji dan v starem letu upihnil tretjo svečko.
Patrik Polc
Ko bom zrastel, bom drevo zravnal, je sporočil Patrik. ki bo v juliju upihnil četrto svečko. Mali nadobudnež je doma v Rovah pri Zagorju.
/" x	Nina Pušnik
'HIP' Takole pa je zaposlena mala Nina.
Nina bo v začetku aprila dopolnila tretje leto. Zaželimo ji vse najboljše.
Ponovno vam predstavljamo šest simpatičnih, nadobudnih in igri vih cicibanov, za katere boste tudi v tem tednu glasovali na podlagi kupona.
Z glasovanjem bomo 12 finalistom, katerim boste bralci poslali največ glasov, podelili paket Lego kock. Naj ciciban Zasavja pa bo poleg tega paketa prejel še velik paket Lego kock. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5 Trbovlje, ki bo poleg cicibanov nagradila tudi bralca, ki bo glasoval za natečaj Naj ciciban Zasavja. Izžreban bralec bo prejel kupon v vrednosti 5000 tolarjev in ga bo lahko vnovčil v njihovi trgovini. V se nagrade
pa bomo podelili na prireditvi Naj ciciban Zasavja. Slike cicibanov bomo objavljali cel mesec april in maj.
Posebno obvestilo: Nekaj staršev je prosilo, če lahko slike njihovih malčkov po objavi vrnemo. Vsakemu posebej žalne moremo poslati slike. Lahko pa se oglasite na sedežu podjetja Zasavc, kjer objavljene slike hranimo in jih bomo hranili do konca cele akcije, in lahko sliko svojega malčka dobite nazaj.
Romana Benko
1..il|:B ....'S*.
1 .IBS" S
IZZZ. »
Mateja Gj
oštir ^ 9na Mojca,
Jerebova 2, LITIJA	tel.: 061/884 032	pomenek. 6, TRBOVLJE
‘OTROŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA * OTROŠKI KOMPLETI * ŽENSKE BLUZE • OTROŠKE, ŽENSKE IN UOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE
Nc< KVALITETA za NAJ NIŽJE CENE! Pri nakupu nad 6.000 SIT DARILO I

a
Trbovlje - Zasavska ekološka skupina E KOS Zasavje organizira v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem SEG Ljubljana, ob svetovnem dnevu zemlje - 22. aprilu, delavnico Zemlja 95 za srednješolce srednjih šol Slovenije, ki bo potekala med 19. in 22. aprilom v mladinskem domu v Bohinju.
Na delavnici bodo izkušeni strokovnjaki Slovenskega ekološkega gibanja SEG, z inštituta za biologijo Ljubljana in s Triglavskega narodnega parka spregovorili o Sonaravnem razvoju Slovenije - reševanju ekoloških problemov (od posameznih primerov in poskusov do konceptov, znanja, orodij in motivacij), o ekologiji Bohinjskega in Blejskega jezera, o ogroženosti in onesneženosti Triglavskega narodnega parka ter o Eko turizmu - ekonomiji okolja v turizmu. Med drugimi bodo udeleženci seznanjeni tudi z delom Slovenskega ekoliškega gibanja in Zasavske ekološke skupine vode, predstavljeno pa bo tudi delovanje nevladnih okoljevarstvenih organizacij. Na delavnici bodo udeleženci - dijaki srednjih šol Slovenije popisovali divja odlagališča v okolici Bohinjskega Jezera, po popisu jih bodo tudi očistili ter izpolnjevali ankete o odnosu do okolja, v večernih urah pa bo poskrbljeno tudi za družabno zabavni večer z nagradnimi igrami ter za večer Karaok. Vsi zainteresirani dijaki dobijo informacije in prijavnice na sedežu EKOS Zasavje, ul. 1. junija 19 (III. nadstropje) v Trbovljah ob torkih med 17. in 19. uro ali po telefonu 26 - 577.
Aleš Matko
> ............. ........................................... -
Rako v bodoče z ZRO
Z novo lokalno samoupravo oz. z organiziranjem novih občin, pa tudi z uvajanjem novega načina financiranja kulture in kulturnih dejavnosti, se znova pojavlja vprašanje nekdanjega delovanja Zveze kulturnih organizacij v okviru občine, pa tudi v okviru države. Vedno znova se postavlja vprašanje nadaljnih oblik delovanja in financiranja ljubiteljske oz. amaterske dejavnosti.
Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z raznimi inštitucijami pripravilo zakon o skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ga državni zbor še ni obravnaval pa tudi ne sprejel. Morda ga bo do jeseni letos. Zato se bodo po vsej verjetnosti zbirala sredstva za delovanje občinskih ZKO na sedežih starih občin, kjer v večini te službe še živijo in delujejo. V številnih občinah, kjer je v teku delitev na več občin in s tem tudi delitev premoženja in sredstev, prihaja tudi do delitve dela posameznih kulturnih društev. Zato bo v takšnih primerih, dokler ni zakonske podlage, težko zagotavljati potrebna sredstva pa tudi finančne obveznosti. Začasno financiranje mreže občinskih ZKO se je končalo z 31. marcem letos. Zato v tem času ni prihajalo do večjih pretresov. Pač pa se vprašanja pojavljajo s prvim aprilom. Obstaja možnost, da bodo ponekod občine ostale brez sredstev, ker nekatere občine zanje ne bodo zaintersirane. Te težave se pojavljajo tudi v zasavskih ZKO, čeprav tu ni prišlo do organiziranja novih občin. Da bi ohranili dosedanjo mrežo ZKO, dokler ne bo sprejet zakon o financiranju ljubiteljske kulturne dejavnosti, bo še dosti pregovarjanja med republiko in občinami, predvsem o tem, kdo bo odmeril večji ali manjši delež denarja za financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tu seveda niso prizadete izključno le Zveze kulturnih organizacij, pač pa vsi pevski zbori, pihalne godbe, gledališča, likovna dejavnost, folkora, lutkovne skupine, orkestri, ansambli in drugi, ki tvorijo te zveze in ki se preko njih tudi financirajo.
Tine Lenarčič
Sejem bolj za oči
Dol - Sejem na dan mučenikov (10. marca) so začeli pripravljati že pred šesto uro zjutraj, ko so se ljudje vozili na delo. Prodajalci so s stojnicami zavzeli ves prostor okoli cerkve in pred spomenikom. Samo iz Ribnice jih je prišlo pet. "Ljudje kupujejo vedno manj. Nič ne prodamo," seje pritoževal eden izmed njih, "včasih so kupovali vsaj košare pred veliko nočjo..." Tudi ženica iz Ptuja, ki je imela čebulček in domače bučno olje, je tarnala, da s prodajo komaj pokrije stroške prevoza. Tudi prodajalci torbic, raznega kiča, oblačil,... se niso mogli pohvaliti, čeprav cene niso bile zasoljene. Trodelni komplet na primer stane le 8500 tolarjev. "Saj ne smemo imeti visokih cen, če hočemo le količkaj prodati," so rekli. Tudi Franci Mrak, kije kot predstavnik KS Dol dežural, je pričakoval, da bo glede na lepo vreme več kupcev. Gostinci so bolj samevali,
saj so postavili šank ob rob dogajanja. Pred stojnico kmečkih žena in deklet ob cerkvi, kjer je bilo veliko dobrot, pa je bilo kar živahno. Najlepši pogled je bil le na nad bogato izbiro lesenih izdelkov vrlih Ribničanov.
F.M.
Zasvojenost je veliko trpljenje
Trbovlje - V trboveljski župnijski dvorani je bilo v petek, 24. marca, zanimivo predavanje na temo Zasvojenost je veliko trpljenje. Govor je bil o zasvojenosti predvsem mlajših ljudi, proti kateri se danes bori domala ves svet, saj zajema čedalje večje število uživalcev raznovrstnih mamil. Pri tem je potrebno pravočasno opozarjanje na posledice, ki se kažejo tako v fizičnem kot psihičnem pogledu in drugih negativnih oblikah.
T.L.
Večer spriritualne Indije
V trboveljski Glasbeni šoli bo v sredo, 5. aprila ob 18. uri večer spiritualne Indije, ki ga organizira Bare Krišna center iz Ljubljane. Koncertu meditativne glasbe bo sledilo predavanje o bhakti yogi, postregli vam bodo z vegetarijansko hrano in zakonec pripravljajo še diaprojekcijo Lepot Indije, ki sojo tudi sami obiskali.
Koncert je tudi odlična priložnost, da se spoznate z indijsko glasbo in njihovimi tradicionalnimi glasbili: indijski harmonij, mridanga (glineni boben), karatale (činelice) in flavto. Predstavili vam bodo tudi slovenske prevode klasičnih del iz književne zakladnice spiritualne Indije.

Barbra Renčof
(6
Šoferji in avtomehaniki o svojem delu
Trbovlje - Trboveljska zveza šoferjev in avtomehanikov je v sodelovanju s policijsko postajo in občinskim odborom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v minulem letu uspešno izpeljala akcije: Prva pot v šolo, Brezhibno vozilo je varno vozilo in vožnjo s kolesom v prometu, so menili na nedavnem občnem zboru. Združenje šoferjev in avtomehanikov Trbovlje je bilo ustanovljeno leta 1952. Med ustanovitelji je bil tudi Johan Bizjak, združenje pa je imelo ob ustanovitvi le nekaj članov. Največ članov so imeli leta 1988, ko je bilo v združenju kar 137 članov.
Člani združenja šoferjev in avtomehanikov Trbovlje imajo svojega odvetnika Iztoka Šubaro, lahko koristijo usluge avtopralnice Plevčak, bazen družinskega podjetja Forum Terma v Rimskih Toplicah, AMD Trbovlje in športnega tenis centra. Želja šoferjev je, da bi se članstvo povečalo, da bi bilo v zasavski regiji čim manj prometnih nesreč, neobzirnih voznikov in da bi vsi mladi neizkušeni vozniki spoštovali prometne predpise in vsakodnevano vožnjo prilagodili razmeram na cesti.
V. P. K.
Pomladansko čiščenje in urejanje
Trbovlje - Področno ministrstvo slovenske vladej e pred nedavnim predlagalo vsem slovenskim občinam, da tudi letos organizirajo akcije čiščenja in urejanja v pomladanskem času. Nekaj občin se je temu že odzvalo. Tudi občina Trbovlje je to pobudo sprejela in jo izpeljala. Akcijo čišenja bo od 1. do 14. aprila in jo bo vodila delovna skupina, v kateri so župan, ravnatelji vseh šol, direktorji komunalnih in sorodnih organizacij, predstavniki vseh medijev (Radio Trbovlje, Kanal), ekolog, predsednika Turističnega in Hortikulturnega društva in še kdo. Akcijo bodo izpeljali po operativnem načrtu, ki ga bo pripravila ta skupina.
T.L.
Javna razprava 3. aprila
uovme ogorje uv oavi.
Javna razprava bo v pone-
Stekteni dvorani J)D Zagorje
Trgovina za močnejše postave
Trbovlje - V drugi polovici marca letos so v prostorih Prinčeve hiše na Trgu Svobode 20 odprli novo trgovino z imenom Salon Viktorija. V njej prodajajo obleke in pletenine predvsem za srednje in močnejše ženske postave.
Sejem EKO ’95
Celje - Od 21. do 24. marca j e v Celju potekal že 3. mednarodni sejem EKO '95, kateregaje uradno o tvoril minster za okolje dr. Pavle Gantar. Na sejmu seje predstavilo 59 raztavljalcev, med njimi 24 iz tujine, iz Zasavja pa se je predstavila Zasavska ekološka skupina - EKOS Zasavje, v okviru nevladnih ekoloških organizacij ter TE VE Varnost Zagorje.
Obiskovalci so si lahko ogledali reciklažo odpadkov čistilne naprave, cestno in komunalno opremo, ravnanje s posebnimi odpadki, laboratorijsko merilno tehniko ter analize, vozila za čiščenje ulic, trženje s odpadki industrije, komunale, čistilce zraka, področja emisij in imisij, oprema za koriščenje utekočinjenega naftnega plina, sanacije ekosistemov in odpadnih voda, eko turizem, inžiniring storitve in dejavnosti ter organizacije za varstvo okolja.
Na sejmu seje zvrstilo tudi nekaj okroglih miz in predavanj. Ministerstvo za okolje in prostor je predstavilo Zakonodajo o varstvu okolja = Harmonizacijo predpisov o mejnih vrednostih onesnaževanja z zakonodajo držav EU, Onesnaževanje okolja zaradi prometa, Ravnanje z odpadki v Sloveniji - Omejitev odpadkov na viru nastanka, Problematika sežiganj, odpadkov. Sanacija obstoječih deponij...
A.M.
Cestno podjetje iz Ljubljane se požvižga na želje Dobovčanov, policisti pa pravijo, da oni za take zadeve niso pristojni. Upajmo, da ne čakajo na najhujše. Tedaj bodo pa takoj ukrepali. Kot bi se ne zavedali, da so v njihovi pristojnosti tudi preventivni, ne le kaznovalni ukrepi.
Poleg vsega prav na imenovanem križišču mnogi vozniki puščajo svoje konjičke, se medtem s kolegi odpeljejo na delo v Ljubljano, in malo mar jim je, da tistih osem ur, ko oni služijo kruhek, nekdo preklinja njihovo vozilo, saj ovira promet in je sploh napoti.
Kdo je torej pristojen, da popravi ogledalo oziroma ga nadomesti s semaforjem?! Če bodo odgovorna ušesa še olgo ostajala gluha, bo nekomu zavrelo. Naj mu le zavre in to še preden utegnemo na naših kroničnih straneh poročati o kakšni hudi nesreči na "tveganem" križišču Dobovec -Trbovlje.
Tatjana Polanc

TLGE SlpOfGX
61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE ZA MESEC APRIL
Pralni stroj GORENJE	55.500 SIT
Pralni stroj GORENJE	49.900 SIT
Hladilnik-HD 14.1 130l + zmzov. komora	29.950 SIT
Hladilnih HD 1 7.1 1 70l dvovratni	46.500 SIT
TV sprejemnik NIMBUS 71 STEREO TXT	95.500 SIT
TV sprejemnik VOVAGER 51 MONO TXT	61.500 SIT
Po zelo ugodni ceni lahko dobite:
-	Strešnik BRAMAC
-	Opeka - MODULARNI BLOK
-	Strešna opeka MARSIGLESSE IN OSTALI GRADBENI MATERIAL
VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 182, TRGOVINA S!POREX ZAGORJE v Kisovcu.
ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! slporex ZAGORJE
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
01» onjimizatijskili tmli vsebinske rešiive
Občinski svet v Trbovljah se je sestal na 3. seji.
Nova elana občinskega sveta
Skladno z zakonom o lokalni samoupravi je članoma občinskega sveta Janezu Malovrhu in Jožetu Medvedu prenehal mandat člana občinskega sveta. Funkcija župana (Janez Malovrh) in zaposlenost v občinski upravi (Jože Medved) namreč nista združljivi sfunkcijo člana v občinskem svetu. Po postopku, ki gaje izvedla občinska volilna komisija, je občinski svet v ponedeljek, 27. marca potrdil mandat Marjanu Bohorču iz Zdru žene liste socialnih demokratov in Aleksandri Povhe iz liste Zelenih.
Novosti
V razpoznavnem in vsebinskem delu trboveljskega občinskega sveta so pripravili določene pozitivne novosti. Ob glasovanju v svetu ne štejejo več dvignjenih prstov, pač pa so uvedli barvne kartončke, ki na izrazito viden način pokažejo, kdojeZA (zeleni), kdo je PROTI (rdeči) in kdo je VZDRŽAN (beli). Svetniki so tudi sklenili, da bodo točke dnevnega reda temeljito obravnavali, zato naj na dnevnem redu ne bo več kot deset točk. Kadar bo kazalo, da bo potrebna daljša seja kot sta dve uri in pol, jo bodo prekinili in nadaljevali v enem od naslednjih dni. Tako so se odločili tudi tokrat, nadaljevanje 3. seje bo v ponedeljek. Deset točk dnevnega reda pa so sprejeli.
Podpora Iskri Semicon
Iskra Semicon; kjerje zaposlenih 338 delavcev,
Več kot 500 rudarjev brez dela
Prvega aprila bodo Rudniki rjavega premoga dejansko, ne pa tudi formalno, začeli poslovati po organizacijski shemi, ki jo je predvidel Zakon o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica.
Delitev na perspektivni Rudnik Trbovlje -Hrastnik in tri rudnike v zapiranju pomeni tudi bolj ostre pogoje poslovanja. V treh zapirajočih se rudnikih bodo namreč odkop prepolovili, v Rudniku Trbovlje - Hrastnik pa bodo morali krepko znižati lastno ceno. Delavski svet Rudnikov rjavega premoga Slovenije je zato potrdil informacijo, da bo v prihodnjih dneh 564 zaposlenih dobilo odločbe o tem, da so začasni presežni delavci.
Zakon za letošnje leto predvideva, da bi državni proračun za zapiranje namenil 3,7 milijarde tolarjev, od tega 1,18 milijarde za kadrovsko -socialni program. Po besedah državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča naj bi bil del teh sredstev v proračunski razpravi že usklajen, končna ocena višine sredstev pa naj bi bila kmalu znana: odvisnaje pač tudi od tega, da se bo moral problem presežnih delavcev reševati hitreje od prvih predvidevanj in da so se možnosti prodaje
jeblokirana neprekinjeno od oktobra 1993. Eden večjih upnikov UnimercatizMunchnaje sodišču predlagal stečaj firme. Delavci bi tako ostali brez dela in vodstvo firme je upnikom predlagalo transformacijo dolga v lastniške deleže firme in odpis nepokrite izgube za leto 1993 ter 1994. Vodstvo je prepričalo predstavnike upnikov, da j e nadalj e vanj e proizvodnj e smo trno. Ministrstva za gospodarske dejavnosti, za delo in za razvoj bodo pomagala pri financiranju obratnih sredstev, če bodo dolgovi pretvorjeni v lastniške deleže. Župan Janez Malovrh je zato svetu občine predlagal, da s transformacijo kotlastnik soglaša tudi občina Trbovlje. Lastniški delež občine bo sicer manjši, v primeru stečaja pa bi izgubila ves vloženi kapital. Ob predpostavki pomoči države bi s tem ohranili delovna mesta, po zagotovilu vodstva podjetja pa tudi samo podjetje za daljše obdobje.
Razprava o tej točki je bila dokaj široka, od stališča, damoralskraostati, do zavedanja vodstva Iskre, da mora za zaupanje odgovarjati, nato plač, ki so sramotno nizke in kdaj bodo delavci dobili več, pa o možnosti povečanja zunanjega nadzora, da ne bi prihajalo do kraj, kar je po mnenju nekaterih tam bilo prisotno, nato - ali j e predstavnik občine lahko v nadzornem odboru, zakaj upravitelj prodaj a stanovanja in drugo, kar gre v denar...
Svetniki občine Trbovlje so sprejeli sklep, da občina Trbovlje soglaša s predlagano finančno reorganizacijo Iskre Semicon. Na naslednjo sejo ••*•«•••••«••••••••••
tjavega premoga še poslabšale.
Vlada naj bi v teh dneh sprejela tudi delitveno bilanco med posameznimi rudniki, kjer so problematične predvsem stare obveznosti: čeprav jih je država v zadnjem času uspela znižati za okrog 800 milijonov tolarjev, dvakrat večja vsota še ostaja. (UR)
Sindikat Steklarne v letu 1994
V preteklo leto so delavci Steklarne Hrastnik vstopili brez viškov delovne sile, ampak s plačami, ki so za kolektivno pogodbo zaostajale za dobrih 10 odstodkov ter so bile delno izplačane v bonih. Januarja je stopil v veljavo tarifni pravilnik in prvičoduveljavitve kolektivnih pogodb vsa delovna mesta uskladil s tarifnim delom. S tem so se dvignile izhodiščne osnove predvsem delavcem v najnižjih tarifnih skupinah.
Leto 1993 so končali z izpolnitvijo dogovora med sindikatom in vodstvom, kije predvideval vrnitev na delo vseh delavcev, ki so bili kot začasni viškinačakanju doma, leta 1994pajihje čakala uresničitev zvišanja plač do višine, kije določena s kolektivno pogodbo. Po štirih letih so torej lani dosegli nivo plač, ki je predpisan s kolektivno pogodbo.
bodo povabili direktorja podjetja, ki bo tudi svetu predstavil strategijo razvoja, občina pa v nadzornem svetu teija svoje mesto. Župan bo podpisal dogovor o transformaciji dolga v lastniški delež.
Izvoljen je tajnik občine
Svetniki so v javno razpravo posredovali statut občine. Kako bo po posameznih delovnih področjih organizirana in koliko zaposlenih bo štela občinska uprava, še niso dorekli. Izvolili pa so tajnika občine, ki bo to upravo v prihodnje vodil in tudi pripravil določene predloge za sprejemanje v zvezi z organizacij o. Tajnik uprave občine Trbovlj ejeVili Treven, diplomirani pravnik.
Za konec prvega dela seje
Izdano je bolo mnenje o utemeljenosti pokrivanja območja občine Trbovlje s programom Regionalne TV Trbovlje. Trboveljčani ga bodo spremljali na kanalu koprske TV. Določeni so bili stroški povrnitve predvolilne kampanje ter financiranje političnih strank, kamor sodijo tudi one, ki niso v svetu in lista podjetnikov. Ob lastninjenju izlaške veterinarske postaje postane občina Trbovlje lastnik z deležem 2,99 odstotka. S vel je k višini družbenega deleža v tej postaji izdal soglasje, župan pa bo podpisal pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
Ivana Laharnar
Dogodki zadnjih nekaj let so pripeljali Steklarno na rob obstoja, kar je zahtevalo uvedbo sanacijskih ukrepov. Eden glavnih je bil zniževanje vseh stroškov, poskrbljeno je bilo tudi za varnost pri delu. Lani so vsi, ki jim pripadajo delovne obleke, le-te prejeli, pričeli so tudi z zdravniškimi pregledi. Še vedno pa ostaja nerešen problem malice, predvsem pri pregledalkah v avtomatski proizvodnji, kar naj bi se v kratkem uredilo. Lanijesindikat Steklarne odkupil počitniške prikolice od podjetja, ki sojih namestili v avtocamp Vrsar. Poleg letovanja v prikolicah so člani sindikata letovali tudi v Počitniškem domu v Bohinju, kjer so zabeležili preko 2000 nočitev. Članom sindikata je bila nudena brezplačna pravna pomoč in zastopanje v sporih na sodišču. Ekipam sindikata so omogočili udeležbo v okviru trim lige, članom še rekreativno vadbo v prostorih športne dvorane na Logu. Ženske članice so imele brezplačen tečaj aerobike. Preko celega leta je bilo organiziranih več sindikalnih prodaj, med njimi tudi nabava ozimnice in vsake tri mesece tudi nabava mesnih izdelkov. Sindikalni zaupniki so se med letom udeležili več sindikalnih usposabljanj, sprejet je bil tudi program lastninjenja steklarne.
Jerca Vučetič
BO
V Zasavju sta dve podjetji osvojili mednarodne standarde ISO 9000. To sta Svea Zagorje in E11 Elektroelement Izlake. Čeprav si podjetniki prizadevajo proizvajati kakovostne in konkurenčne izdelke, pa marsikdo sploh ne ve, kaj standardi ISO 9000 sploh pomenijo. Na 21. seji Odbora Območne gospodarske zbornice je imenovane standarde predstavil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk.
Pristop je pomemben
Narobe je, če mislite, da gre za tehnične standarde, da podjetnikom nekdo ponudi program z magičnim receptom, kako izdelati in seveda tudi prodati najbolj kvaliteten proizvod. Ne, standardi ISO 9000 so organizacij sko poslovni standardi, ki temeljijo na pristopu do dela. Nekateri temu rečejo kar filozofijaposlovanja. Za primer vzemimo dva največja izdelovalca televizorjev na svetu. Evropska tovarna naprimer letno proizvede
800.000	televizorjev, japonska pa 3.700.000. Skoraj 3 milijone več, pa imajaponska tovarna pol manj zaposlenih kot evropska. In ni težko sklepali, da sojaponski televizoiji zato cenejši, kvalitetni pa ravno toliko, če ne še bolj od evropskih. Magičen recept je torej v pristopu, organizaciji in vodenju poslovanja. "Total Quality Manegment" tehnologija je zelo podobna standardom ISO 9000. Z uporabo te tehnologije lahko izdelovalec ceno proizvoda zniža tudi za 30 do 40 odstotkov.
Total Quality Managment
Mehanizem sodobnih družbenih sprememb deluje le takrat, kadar je ponudba večja od povpraševanja, lastnina opredeljena (se ve, kakšna je odgovornost direktorja, lastnika in sindikata) in struktura zaposlenih racionalna.
Primerjajmo zdaj standarde ISO 9000 in
evropski model Total Quality Managment. Za slednjega mora imeti podjetje urejeno vodenje, politiko, strategijo, vire in procese poslovanja. Skrbeti mora za zadovoljstvo zaposlenih (prav ste prebrali, zaposlenih) in kupcev. Na družbeno okolje mora pozitivno vplivati in seveda dajati tudi dobre poslovne rezultate.
Slovenska podjetja se seveda pri uvajanju tehnologije TQM srečujejo z vrsto težav. Z lastninjenjem, denacionalizacijskimi postopki, visokimi obrestnimi merami, visokimi prispevki in davki, kronično pa primanjkuje tudi ljudi, ki bi skrbeli za dolgoročno razvojno marketinško strategijo.
Pri standardih ISO 9000 je najzahtevnejši standard ISO 9001. Zanj mora podjetje izpolnjevati najmanj 20 elementov, da ga lahko osvoji. Pa si nekaj teh elementov poglejmo. Direktor, naprimer, mora biti odgovoren, sposoben in uglajen, odgovorni morajo "znati" prebirati pogodbe, obladovati morajo načrtovanje razvoja, dokumente in procese, urejena mora biti nabava, kontrola in preiskušanje merilne in druge opreme, ravnanje s skladiščenjem, pakiranjem in opremo mora biti čimbolj racionalno in organizirano, odgovorni morajo znati preceniti proizvode dobaviteljev, pa tudi kakovost svojih proizvodov, zaposlene je potrebno nenehno usposabljati, vse poteze podjetja in
v,.čk,* mn	v, r„
*
... -
trga pa morajo za to usposobljeni statistično obdelovati in analizirati. Pri storitvenih podjetjih so elementi seveda drugi, najpomembnej šej e, da se podj etj e pravočasno odziva na povpraševanje, drži obljubo, si pridobi določeno zaupanje na trgu in dela s sodobno opremo. Ni težko sklepati, da gre pri standardih ISO 9000 za opredeljeno poslovno kulturo, kije potrebna, pa vendarlene zadostna za uspešno poslovanje. Podj etj u, ki j e o svoj ilo projekt kakovosti po mednarodnih standardih, seveda šeni zagotovljeno uspešno poslovanje. Res pa je tudi, da tisto podjetje, ki se pri svojem poslovanj u srečuje z vrsto težav, težko sploh pripravi program za pridobitev certifikata kakovosti.
Na seji Območne Gospodarske zbornice je o ISO standardih predaval mag. Jožko Čop.

Nagrajena kakovost
Slovenija na svetovnem trgu nekako še vedno velja za "balkanskega proizvajalca". Prav zaradi tega se slovenska podjetja na tujem trgu nekako potrjujejo prav z osvojenim mednarodnim certifikatom. Ker je kakovosten in konkurenčen izdelek namen in cilj vsakega podjetnika, pa tudi države, naj bi se drugo leto slovenska podjetja potegovala za državno nagrado za kakovost, ki se bo imenovala po Francu Mlakarju. In prav je tako, saj bo le s kakovostnimi izdelki Slovenija v svetu bolj cenjena. Za to pa bodo morali, če si sposodim misel direktorja Svee Miroslava Štrajharja, menjati filozofijo razmišljanja vsi zaposleni. In ni dovolj, da certifikat le pridobiš, potrebno ga je tudi vseskozi vzdrževati.
Tatjana Polanc
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjHffmnenja bralcev o življebjutoi dogajanju v ZasavjiLNefiodpisanih pisem ne obj avlj amchDalima pisem Jezaijrčdi prostora omejena na največ3(M$kanih^reticAIa?SništV64ii pridržuje pravico skraj&atitekst ali pa objaviti daljšega, čebeeti, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
"Naj ciciban Zasavja" -« odgovor
Spoštovana gospa Zlata Mraki
Moja kolegica Romana Benko je že v svojem prispevku pod fotografijami malčkov vil. številki časopisa zapisala, kaj pomeni natečaj "Naj ciciban". Ker pa stezapisali, da ste le občasna bralka Zasavca, in ker se po zakonu o javnih glasilih piscu pisma po potrebi odgovarja v prvi oziroma naslednji izdaji, sem se namenila za pisanje v tej rubriki.
Vsi otroci so naše bogastvo in nanje moramo biti ponosni. Tole je bil Vaš stavek, ki mu z veseljem pritrjujem. Tak smisel nosi tudi naša šesta stran že nekaj tednov, pa se bo njena vsebina še nekaj tednov vlekla, kajti vse fotografije, ki smo jih dobili do konca februarja, bodo objavljene.
Kako ste lahko, gospa Zlata, primerjali stik najmlajših in bralcevz izbiranjem miss, modela oziromaz javno licitacijo?Stemorda kdaj opazili, da smo zahtevali centimetre, dekagrame, spol, morda celo narodnost ali barvo kože, mordaznanjedoločenega števila pesmic ali posedovanje imenitne igrače? Nismo razpisali natečajaza kodrčke in očke, kot seVamzdi. Da ne bi bili vnašem časopisu vedno le odrasli, smo mu želeli s pomočjo naših bralcev in njihovih najljubših pridati veliko mero ljubkosti, naravnosti, brezskrbnosti - še veliko bi lahko dodala, vendar so doslej objavljene slike dosti bolj zgovorne. Res je, da smo se odločili za glasovanje, toda to ne jemlje vrednosti nobenemu otroku. Res botisti z največ glasovi dobil večji paket lego kock, pa tistih naslednjih dvanajst enake manjše, toda na prireditvi, ki jo na koncu pripravljamoza vse otroke, ki se bodo v našem časopisu predstavili in tiste, ki se ne bodo, pa za starše in ostale obiskovalce, to sploh ne bo pomembno, oziroma ne bo prikazano s posebnim pomenom. Naš namen jepripraviti dober in zanimiv skupni dan, trenutke, ki ljudi skozi veselje zbližajo, razbremenijo, obogatijo, enačijo.
Čudovito je bilo prebrati Vašo izpoved, da jeVašenajstmesečni sinek za Vas najlepši in najbolj srčkan na svetu. Pravite, da Vam niti na misel ne pride, da bi ga dali na javno licitacijo. Seveda, komu pa pride! Tudi na cesti, ko znanka ali soseda pravi: ti, ti sonček, kako je srčkan...., ji neprimažemozaušnice,
češ, naj se briga zase, nas pa pusti na miru, da sami uživamo v svojem zadovoljstvu. Ljudje smo pač družbena bitja in če se v to družbo vključujemo s pozitivne plati, bo v večjo korist širini. V družbi enakih nihče ne veljaza grdega, čudnega in nesimpatičnega, kot je bilo strah Vas v pismu, da se bo to zgodilo stistimi malčki, ki ne bodo zmagali. Kajti ponovno ponavljam, to ni tekmovanje v tistem pomenu, da ob ponujeni veljavi nekomu le-to drugemu vzamemo. Poglejte, gospaZlata, kako stenam na koncu ponudili, naj namesto najlepšega malčka (tega namreč sploh ne izbiramo) izberemo vrtec ali šolo z najboljšim programom, z najbolj prijaznimi vzgojiteljicami in učitelji, ki krojijo prihodnost naših malih sončkov, kot ste se izrazili. Tu ste prav ponudili rangiranje, ki pripelje do naziva "najboljši”, pa na koncu je ali pa ni.
Prav je, da je vaš sinčekza Vas najlepši in najbolj srčkan na svetu. Vsaka mati, ki ima rada svojega otroka, tako misli. Jaz Vam iz srca želim, predvsem pa Vašemu sinčku, da bosteto misel obdržali vsebi vedno, da boste vedno srečni, ker ga imate, tudi takrat, ko bo velik, pa se bo morda odločal za pot, ki ne bo v popolnem soglasju z Vašimi sanjami.
Naj se Vam tudi zahvalim za lepo misel, ki ste jo vendar izrekli tudi o našem časopisu in upam, da ga boste s te plati brali tudi v prihodnje. Vse najlepšeželim Vam in Vašim, Odgovorna urednico kana Laharnar
Spoštovani predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar!
Ogorčeni nadvsebino razpraveob drugem branju Predloga zakona o društvih, ki je potekala 21. marca v Državnem zboru in o kateri smo bili istega dne obveščeni preko medijev, se nem zdi nujno, da se obrnemo nate. Upamo namreč, da šeni vse izgubljeno kljub temu, da je razprava v parlementu pokazala, kako malo naši poslanci poznajo problematiko slovenskih društev.
Ne moremo namreč verjeli, da so poslanci ssvojimi stališči dokaj dobro usklajen predlog vceloti raztrgali in ponovno načeli probleme, ki naj bi bili po njihovem prepričanju za vsa duštva enaki. Menimo, da smo slovenski planinci poslancem v raznih razgovorih dovolj jasno prikazali specifičnost težav, ki tarejo planinstvo. V veri, da so nas razumeli,
se z nami strinjajo in bodo tako usklajena stališča tudi sprejeli, smo sedaj hudo razočarani. Iz razprave gre razumeti, da so stvari še bolj zapletli. V društvu se bo hudo poslabšalo materialno stanje, iz društev pa bodo odstopili še tisti uporni planinski aktivisti, ki so v pričakovanju nove zakonodaje še vztrajali in pričakovali razumen pristop države do društev vseh vrst, še posebej pa do planinstva, ki ima največ specifike na področju gospodarjenja in ohranjanja ustvarjenega premoženja. Ne želimo se spuščati v gospodarske težave, ki so v vsaki društveni panogi drugačne, izpostaviti pa moramo planinstvo. Če smo Slovenci alpski narod in če je planinarjenje v Sloveniji eden najmnožičnejših športov, potem moramo vedeti, da uspešnega in varnega planinstva brez planinskih zavetišč, koč in domov ni. Ti objekti zaokrožujejo osnovno dejavnost naših društev, saj pohodnikom nudijo potrebno streho nad glavo in najnujnešo oskrbo z okrepčili. Prav ta "pridobitna gostinska dejavnost", je bila v dotični razpravi za poslance najbolj sporna. Opozarjamo, da vplaninstvu "pridobitniška” dejavnostpomenilastnasredstvazaizvajanje izobraževalnih, naravovarstvenih in še vrsto drugih programov kot je alpinizem, delo z mladimi, vzdrževanje planinskih poti in vzdrževanje ter posodabljanje naših planinskih objektov. Noben planinski objekt, s svojo "pridobitniška" dejavnostjo ne bi preživel samo sebe, če ne bi bilo planinskih aktivistov, ki naše domove upravljajo iz entuzijazmain ljubezni doplaninskegasveta. Neizpodbitna resnica je tudi, da v svojih kočah in domovih planinci zberemo in odvedemo državi Sloveniji nekajkrat več davkov in prispevkov, kot pa jih država iz svoje mošnje nameni velikim aktivnostim slovenskih planinskih društev.
Zanima nas: za koga je gospodarjenje s planinskimi objekti "pridobitniško"? Vse planinskesredine, bi bile zagotovo vesele, če bi nam država tevrstepridobitništva odvzela in nam zagotovila tolikšna sredstva, da bi lahko izvajali svoje poslanstvo v skoraj devetdesettisoč članski množici vseh starostnih kategorij in jim zagotovili varno in osveščeno bivanje v naravi naših gora.
Druga polovica poslanskerazpravevzvezi z društveno lastnino je zelo grobo in nesprejmljivo negirala sedanji obstoj društvene lastnine. Zavedamo se, da si je slovensko planinstvo že pred leti izborilo status civilno pravne osebe in si stem priborilo potrditev lastnine na objektih, ki smo jih sami zgradili. Ali posamezna stališča poslancev, ki so bilo izrečena v razpravah pomenijo, da je država najslabši gospodar kjerkoli se že pojavi kot lastnik? Posledice, ki bi nastale ob eventuelnem zakonu o društvih, ki bi ga državni zbor sprejel s sedaj predlagano vsebino o lastnini, bi gotovo
imel nepopravljive posledice. Mar želimo s takim zakonom pozabiti in zatajiti stotisoče ur prostovoljnega dela slovenskih planinskih delavcev?Siželi država nataknačin prisvojiti velike vsote denarja, katerega so zbrali naši simpatizerji v svojih delovnih okoljih in ga namenili gradnji in obnovi po okupatorju uničenih planinskih objektov? 0 vsem tem moramo danes razmišljati planinci, ki smo si skozi stoletja ustvarili premoženje, katerega namenjamo v uporabo vsem Slovencem, ki rodi zahajajo v gorski svet. Iz razprave v parlamentu pa smo razumeli, da moravladasprejeti še enzakono lastninjenju v društvih in ga predložiti parlamentu v naslednjih 90 dneh. Ko bo ta zakon sprejet, bo vlada predlog lokalne skupnosti ali njenega župana odločila, ali je neka nepremičnina društvena ali državna. Merilo za opredelitev naj bi bila vrednost vloženih sredstevdružbe posamezno - sedaj društveno premoženje. Zasavčani trdimo, do v naši regiji ni bil noben planinski objekt zgrajen ali obnovljen iz občinskega samoprispevka ali proračuna in kolikor poznamozadeve, je tako tudi drugje po Sloveniji. Menimo, da tak predlog poslancev nima uporabne vrednosti, vsaj na področju planinstva ne. Mogoče kje drugje, zato smo že zapisali, da je popolnoma nesprejemljivo, da problematiko vseh društev poslanci mečejov isti koš. Pričakujemo, da bo prevladal zdrav razum in bo sprejettakšen zakon o društvih, ki bo upošteval vsaj s predzakonskimi akti specifiko posameznega področja društvenega dela. Le tako bo mogoče v društvih ustvariti red, ki bo zagotavljal izvajanje ustavne pravice vseh društev, spoštovanjetradicijein našega udejstvovanja v društvih. Pritrjujemo nekaterim ugotovitvam v poslanskih razpravah, da so v posameznih društvih razvite pridobitne dejavnosti, ki niso povezane z delovanjem društva. Mnenja smo, da jevtakšnih primerih novi zakon z določeno ostrino na mestu.
Pričakujemo, da te bo naše pismo izzvalo in boš pomagal še pravočasno prepričati naše zakonodajno telo, da zopet uveljavi naše upravičene zahteve in pričakovanja, katere smo pomagali postaviti v doslej objavljeni predlogzakonoo društvih.Mogoče je sobotna skupščina priložnost, dase delegati PD vSIovenijiseznanijoznastalo situacijo in da bi tako pridobljeno mnenje vodstva PZ5 in Delegatov vseh 192 društev, v najkrajšem času posredovali vsem poslanskimskupinam in vodstvu DZ. Kolikor je naš predlog možno uskladiti s poslovnikom za delo skupščine PZS prosimo, da naš predlog upoštevaš. S planinskimi pozdravi!
Predsedstvo MDO Zasavje: Lojze Anzelc, predsednik Drago Kozole in Lojze Matore, podpredsednika

lili
	
im

M
S«vX*!*K*K'
■■■KI
Nataša Eberlinc
Kozmetika kot
umetnost
Kozmetika je stara veda, saj njeni začetki segajo daleč nazaj v Zgodovino, ki nam pojasni njen razvoj in pove, kako kmalu so se ljudje pričeli ukvarjati s svojo zunanjostjo. V tistih časih je bilo to pravilo privilegij bogatih, ki danes k sreči ne drli več. Človek je družbeno bitje, kateremu sodobna družba zastavlja določne higijensko estetske zahteve in prav zaradi tega kozmetika ne predstavlja "lepote po meri" in nasilnega spreminjanja tistega, kar nam je dala narava, ampak negovano zunanjost, torej predstavlja del umetnosti, kako ohraniti človeško telo in kožo z indivdualno nego zdravo in lepo. Nenehno razvijanje kozmetike temelji na hitrem razvoju kemične infarmacevtske industrije ter dermatologije kot posebne medicinske veje, ki prinašajo vedno nove postopke in pripravke za njeno uspešno izvajanje.
Današnja kozmetična industrija, katere osnovni negovalni preparati so: zaščitna dnevna in hranilna nočna krema, čistilno mleko ali losion in tonik za čiščenje kože, zmore veliko, vendar čudežev ne dela. Nastajanje gubic dobri kozmetični preparati lahko upočasnijo, Že nastale pa nekoliko ublažijo, toda več kot to ne morete pričakovati. V trgovinah je na voljo veliko preparatov, ki so sposobni določen tip kože vzdrževati v najboljšem stanju, a je zato izbira ustreznega toliko težja. Vsaka koža na svoj način sprejema novo negovalno sredstvo. Čeprav je namenjen vašemu tipu kože, bo o njegovi pravi ustreznosti pokazal čas. Zato naj vaj- ob nakupu ne zapelje ime proizvajalca ali reklame, ki vas spodbuja k temu, temveč stanje kože po dveh tednih dosledne uporabe. Na novo izbrana krema naj bo v čim manjši embalaži, da jo boste lažje zavrgli, če vam ne bo ustrezala.
Na področju dekorativne kozmetike, ki zajema sredstva za polepšanje in prikrivanje nepravilnosti obraza, nam kozmetična industrija prav tako ponuja številne preparate. Izberite samo tiste, ki jih potrebujete in vedno kupite le po en proizvod, kajti kozmetična sredstva imajo določeno življenjsko dobo, torej zastarijo in niso več uporabna. Osnovni pripomočki za lepšanje obraza so: tekoči puder, ki se ujema s kožnim odtenkom, puder v prahu, rdečilo za lice, spiralna krtačka za oblikovanje obrvi in trepalnic, puder za senčenje vek, črtalo za veke, ki ga imenujemo eveliner, svinčnik za občrtavanje ustnic in šminka. Za pomoč pri uporabi preparatov so na voljo čopiči za nanašanje pudra v prahu in rdečila za lice in gobica iz lateksa za nanašanje podlage za make up. Po vsaki uporabi jih dobro zaprite, da ne pridejo v stik z zrakom, ki mnogim od njih škoduje.
Toaletna torbica, ki vsebuje dobro izbrane in samo potrebne pripomočke ter njihovo skrbno shranjevanje, je ogledalo vsake Ženske o pravilnim pristopu k negi njene zunanjosti.
Prav tako kot kozmetika je tudi življenje v sodobnem svetu, ki je sila enostavno, pa vendar na moč zapleteno, del umetnosti, kako ohraniti človeško dušo in naravo tako blago, da še vedno občutimo nežnost, lepoto in ljubezen. Da nas čustva, ki nas prevzamejo nenadoma ali zavedajoč se jih ne zmedejo, in jih zato ne zavržemo, ampak nenehno negujemo in bogatimo, kajti človeška duša brez pravih iskrenih čustev je kot drevo brez cvetov, ki nikoli ne bo rodilo plodov.
Katarina Lavš
Kakšna žena pa bos?
Petletni Matjaž je neusmiljeno jokal v čakalnici zobne ambulante. Oče ga je prav po moško trepljal po rami in poskušal zaustaviti njegov jok z besedami: "Daj no, saj nisi baba, moški vendar ne • jokamo." Matjaž je pogoltnil debele solze, tete v čakalnici pa so ga na vsa usta hvalile: "Ti si pa resfejstfant, iz tebe bo res pravi moški."
Trinajstletna Maja je redoljuben deklič. Natančno pozna svoje zadolžitve, ki jih ima doma: enkrat tedensko pobrisati prah v stanovanju, odnašati smeti, pobrati perilo iz pralnega stroja in ga obesiti in seveda skrbeti za red v svoji sobi. Zgodilo pa se je, da nekega dne ni bila ravno najbolj razpoložena za gospodinjska opravila in je "pozabila" pospraviti svojo sobo in odnesti smeti. Oče je hitro pomodroval: "Ne vem, kje boš našla moža, ki bo tako mirno kot jaz gledal nered v stanovanju? Ne vem, kakšna žena boš, če se Že zdaj ne boš privadila nekaterih ženskih opravil." Mimogrede, Matjažev in Majin oče se rada pohvalita, da se v "njuni družini natančno ve, kakšne zadolžitve ima kdo in zato tudi ne prihaja do zapletov kot drugod ". Zadolžitve so res zelo jasne, tako zelo "jasne ", da se je ondan celo Matjaževa mama, ki je - mimogrede - učiteljica, razhudila nad višino moževe plače z besedami: "Za moškega pa to res ni nobena plača." Nad svojo se še pritožila ni, vsaj ne naglas, čeprav je veliko nižja od moževe. Izobrazbo imata približno enako, približno enako let delovne dobe, o odgovornosti enega in drugega pa ne tvegam govoriti.	,
Patriarhalno razlikovanje v družinski vzgoji dečkov in deklic, ki se je v praksi marsikje ohranilo do današnjih dni, ne zahteva le korekture vzgoje v prid deklicam, temveč tudi dečkom. Do kritike družinske Vzgoje deklic in dečkov, razlik v vzgojnih prijemih in razlag ženske in moške narave, je prišlo ne le pri nas, ampak tudi drugod po svetu razmeroma pozno. Ta zapoznelost je posledica tega, da so v Evropi in Ameriki dolgo poskušali.? plaščem psiholoških znanosti zakrivati probleme vzgojne diskriminacije deklic. Še med obema vojnama so ne tako redki psihologi razglašali tradicionalne lastnosti deklic kot nekaj naravnega, utemeljenega v večnih bioloških spolnih razlikah. Še danes so po mnenju nekaterih predstavnic Ženskega spola bolj pasivne, z večjim strahom za tveganje, manj racionalne, zato pa bolj čustvene, manj objektivne, zato pa bolj občutljive, z večjim interesom za socialne stiske, zato pa z manjšim za intelektualna, politična, gospodarska vprašanja. Praksa dokazuje, da kljub dokazom ni "tipičnih" moških in "tipičnih"ženskih lastnosti, ki naj bi jih pogojeval spol, vera v "racionalno moč" moških in "čustveno občutljivost" žensk še zlepa ne bo izumrla. Moški bodo -kot kaže - še naprej vodili politiko, reševali gospodarstvo in požirali solze, ženske pa kot čustvene in čuteče skrbele za otroke, utrujene moške, nebogljene starčke, dolgo vrsto bolnih in nemočnih ter se ob občasnih občutkih lastne nemoči milo zjokale.
Čas je za ukrepanje. Za začetek bi kazalo prisluhniti strokam, ki so že zdavnaj dokazale, da so lastnosti značaja, ki naj bi "krasile" moške in ženske, le odsev patriarhalnih pritiskov in zatiranja, ki se je kazalo tudi v posebnih vzorcih vzgoje za deklice in dečke. Trditve, da se biološke - spolne razlike kažejo nujno tudi v duševnosti, so hudo poenostavljene. Antropologinja Margaret Mead je na rob takšnih razlag zapisala: "Vedno več je dokazov, ki nas navajajo k sklepu, da so mnoge, če ne vse črte osebnosti, ki jih tako radi poimenujemo moške in ženske, prav tako rahlo vezane na spol kot obleke, manire in način frizure..."

V Zagorju jih grozi od 160 do 200
Je narava v Zasavju tako gibčna ali je poseganje v naravo pripomoglo, da se tla kar naprej gibljejo? O plazovih so potekale razprave v preteklosti v občinskih skupščinah, scdeaj v svetih, še bolj pa nad njimi bedi stroka, ki jo plašijo obsežnosti potrebnih posegov v naravno okolje, ki ji pa navadno primanjkuje denarja. Življenjsko najbolj neprijetni so plazovi za stanovalce, ki v njihovi bližini bivajo ali pa so odvisni od poti, ki postane nevarna, neprevozna. Plazovom v Zasavju bomo namenili tri teme, za vsak zasavski kraj posebno. Danes smo bili v Zagorju, o problematiki plazov pa smo se pogovarjali z Mirom Majcnom, ki je na občinski upravi med drugim zadolžen tudi za koordinacijo pri elementarnih zadevah, in Sasom Anžurjem, ki je predsednik občinske komisije za sanacijo in spremljanje plazov.
Vse vet je plazov
Miro Majcen je dejal, da zadnja leta beležimo vremenske razmere, ki povzročajo spremembe na cestni infrastrukturi, na vodnogospodarskih objektih, kmetijskih področjih, pa žal tudi na stanovanjskih objektih. Zagorje je vpeto med zasavsko hribovje. Približno šest krajevnih skupnosti je izključno hribovskih. Se pa tudi v ta svet vračajo ljudje, gradijo nove hiše. Vsi okoliški kraji pa so bogati s hudourniškimi potoki. Pregled kaže, da so najobilnejše padavine v istem pasu - iz zahoda preko Mlinš, Šentgotarda, Čemšenika, na Kotredež, tudi poškodbe so na tem področju najhujše. To je dokazal tudi lanskoletni mšilni val v KS Čemšenik in Kotredež.
Komisija ima veliko dela
Prav zaradi nenehnih naravnih sprememb so pri zagorskem izvršnem svetu imenovali komisijo za sanacijo in spremljanje plazov, sedaj je ta pri občinskem svetu. Pripravljen je zbirnik posameznih plazov ter njihova vsebina, upajo pa v Zagorju, da bodo uspeli narediti tudi sanacijo vsega.
Pridobitev in poraba sredstev
Od evidentirane škode pridobijo v občini s strani Ministrstva za okolje in prostor od 13 do 30 % ocenjene škode, kar predstavlja delček. S tem denarjem je možna tista sanacija, ki predstavlja ukrep pred nadaljnjimi poškodbami. V občini zelo tesno sodelujejo s predsednikom občinske komisije Sašom Anžurjem in geomehanikom Markom Fašalekom iz ZRMK, pa tudi s Podjetjem za urejanjem hudournikov, glede cest s predstavniki Republiške uprave za ceste, predstavniki Zavoda za raziskavo materiala - vrhunsko slovensko stroko. Nekateri plazovi
se po prebujanju začasno umirijo, te potem nadzorujejo. Program je posredovan Medresorski komisiji, ki plaz oceni. Če ta komisija potrdi program, so odobrena tudi sredstva v že omenjenih odstotkih. Tu predstavniki občine izrekajo vso zahvalo pri razumevanju predstavnici vlade Beseničatjevi in njenim sodelavcem za takojšnje oglede terena ter strokovno in drugačno pomoč. Poraba sredstev za celokupno škodo pa nadzira komisija republiške vlade. Kontrola porabe sredstev je zelo natančna in stroga.
Je kriva narava ali človek
Sašo Anžurje povedal, daje nekaj zadnjih let vreme silno neugodno. Stoletnim sušam je sledilo obilno deževje poleti in oktobra. To je eden izmed vzrokov. Skoraj v večini primerov pa škoda nastaja tam, kjer je človek na nek način posegel v naravo. Dejstvo je tudi, daje občina hribovita z določeno neugodno geološko strukturo tal s stabilno osnovo, preko katere določene plasti ilovice predstavljajo drsne ploskve za zgornje sloje. Če ne bi bilo
Miro Majcen
poseganja človeka v prostor, bi bile škode, ki jih povzroča sama narava, bistveno manjše. "Ko analiziram in premišljujem o teh pojavih, sem si zaželel, da bi o tem napisal knjižico, priročnik, id bi bil zelo zanimiv za posameznike in določene organe ter strokovne službe, vendar moram za to najti čas. S tem bi dal rad prispevek, da bi se ljudje bolj zavedali napak, ki jih delajo. Velikokrat se zgodi, da pridem na ogled, krajan je ves prizadet zaradi poseldic, ugotovim pa, daje škoda v veliki meri nastala po njegovi krivdi. Sam se tega ne zaveda, ker strokovno ni podkovan. Še težje pa je, ker pričakuje odpravo teh posledic od nekoga tretjega, največkrat od občine,"je dejal Sašo Anžur.
Plazovi na cestah
Pri gradnji cest velikokrat sodelujejo tudi krajani. Zadovoljni so z asfaltom, to je velik uspeh. Če bi začeli z gradnjo šele takrat, ko bi bila res zagotovljena sredstva za celotno
Sašo Anžur
izvedbo - z odvodnjavanjem, ureditvijo vseh brežin..., bi bila redkokatera cesta asfaltirana, ker bi že prej zmanjkalo denarja. Da bodo problemi, je že vnaprej znano. Kmetje se branijo položnih brežin, ker so s s tem prizadeta njihova zemljišča. Izkopi so zato zelo strmi, pa se rušijo brežine, voda najde novo pot, sprožijo se novi plazovi. Tam, kjerizvajanje cest sofinancira občina, zahteva nadzor. Zanimiv je pa tudi plaz pod Zaloko v letu 1991, ko je odneslo skoraj novo cesto, zemlja pod vodo je bila na globini 12 metrov. Prvi dve leti je bilo še toliko vode, da bi se vas lahko z njo preskrbela, sedaj je ni več. Tokovi se včasih čudno obnašajo.
Nevarne vožnje
V Dobrljevem na primer vozi avtobus šolarje po robu plazu. Signalne vrvice prikazujejo oviro, ljudi pa je strah, da bo nekega dne avtobus zdrsnil po pobočju. Koliko časa naj signalna vrvica le opozarja? Ta plaz je star dve leti in ima svoje ozadje, saj se je višje od tod že premikalo pred mnogimi leti, ko je bila tam verjetno še kolovozna pot. Hrib je zelo moker, ta del bi v občini sicer že sanirali, vendar je bil sedaj prioriteta Jelenski graben iz leta 1991. V občini pa upajo, da bo sanirana tudi brežina v Dobrljevem, v kolikor ne bo drugje hujšega presenečenja. Ali je po cesti varno voziti? To že tisti trenutek ni, ko se kos ceste odtrga, pa čeprav potem zadeva stoji, tudi več let. Tudi sam šofer mora oceniti vožnjo, lahko pelje tudi drugje, seveda po daljši poti in z obračanjem.
Kje plazove najhitreje sanirajo
Na področju cestne infrastrukture, nato škode, ki se pojavljajo na

m
Urejena brežina na podkumski cesti.
področju hudournikov in vodotokov. Tu je Sašo Anžur poudaril velik prispevek Mira Majcna, ki ima dobra poznanstva tam, kejr se da dobiti denar, zato hitreje pridejo ali pa sploh pridejo do sredstev. Najtežje pa je s plazovi na kmetijskih površinah, kjer morda stroka ni dobro organizirana, končne ocene o tem pa ni. Ta področja pa so tudi največkrat težko dostopna za mehanizacijo, s traktorji in rokami pa se ne da veliko narediti.
Miro Majcen pa je glede financiranja poudaril, da zakon iz leta 1994 o sredstvih za odpravo posledic neurja ne bi bil sprejet, če ne bi bilo zagorskega župana Matjaža Svagana. Prvič se je zgodilo, da je sprejet zakon, ki predvideva sredstva za zagotavljanje posledic neurja. Kljub temu pa se popravlja le tisto, karje že zlezlo v dolino, ni pa sredstev za preventivno delovanje. In prav ta sredstva bi morala biti zagotovljena z zakonom, ki ne bi bil v veljavi le za neko obdobje do sanacije že povzročene škode.
Plazovi prehitevajo drug drugega
Ministrstvo za okolje in prostorje s strani občine prejelo spisek večjih plazov v občini, med njimi treh najbolj ogroženih področij. To so plaz v Ravenski vasi na cestnem odseku Zagorje - Ravenska vas, ki je dolg 250 metrov, kjer je odlomni rob poškodoval cesto in segel 140 metrov v travnik. Že leta 1990 je tu plaz prekinil cestno povezavo, izvedena pa je bila prva faza sanacije. Na istem koncu je tudi plaz na kmetijskem področju, ki ogroža stanovanjske objekte. Drugi plaz je za stanovanjsko polsovnim objektom Grčar sredi Zagorja. Plaz je bil aktiven leta 1989 in 1990, potem pa spet decembra 1994, in na vznožju plazine je velik stanovanjski objekt. Tretji pa je plaz nad šolsko cesto, tudi v urbanem delu mesta, ki ogroža tri stanovanjske hiše in dostop do
Okrogaijeve kolonije. Prvi premiki so bili v letu 1991, ponovni pa decembra lani. Sicer pa je v zagorski občini evidentiranih 29 večjih plazov, od tega je 11 saniranih, dva pa sta v zaključni fazi izvajanja.
Drevja ne bi smeli sekati
Prav plazu nad šolsko cesto nasproti doma LO so pomagali vrtičkarji. Posekali so akacije, ki so jih pri rudniku posadili z namenom stabiliziranja nasipnih področij. Najbolje pa tudi ni speljana kanalizacija, in ko se svet malce premakne, se vse to pretrga.
Sanacija je draga
Vrednost sanacije zagorskih plazov je 131 milijonov tolarjev. Če bodo dobili maksimalnih 30%, je mogoče izračunati, kaj bodo rešili. Morda le en sam plaz. Pa že pride nova poplava, ki sproži nove - v vsaki taki nesreči pride do deset in več plazov in to se zadnja leta tako kopiči, da se število evidentiranih plazov močno odmika od saniranih. Ne smemo pozabiti na degradirana področja zaradi rudarjenja. Na Vilheminiju je v petnajstih letih zgrajena že tretja cesta, pa se Vilhemini še vedno premika.
Pogodbe za nekatere sanacije so podpisane
Letos je že bil saniran zelo akuten plaz Prapreče - Bukovje, ki poteka ob meji z občino Trbovlje in je v zaključni fazi. Na cesti Zaloka -Jesenovo stroji čakajo primernega vremena, nato bosta v obdelavi še dva plazova na odseku proti Izlakam, na cesti Zaloka - Čemšenik.
Prav danes (v četrtek, 30. marca) so v Zagorju predstavniki PUH-a: tehnični direktor mag. Horvat, direktor ing.Beden in direktor izpostave za okolje in prostor pri ministrstvu ing. Šala, prišli so v Zagorje in dogovarjajo se o operativnih planih sanacije.
Kaj Zagorje pomeni po številu in teži plazov v Sloveniji
V republiki to občino že dobro poznajo, tudi ogledajo si vsako situacijo. Lanskoletna katastrofa v Jesenovem je bila ogromnega obsega, tudi v primeijavi z dmgimi velikimi v Sloveniji. Sanacija seveda poteka v celoti na osnovi projektov. Miro Majcen se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem že prej omenjenim v tem prispevku, pa podjetju Hidrotehnik za nižinske vodotoke in Podjetju za urejanje hudournikov za vsa ostala področja. Zahvala pa velja tudi krajanom na vseh področjih, saj so vedno pripravljeni v vsakem trenutku sodelovati v sanaciji.
Krajane pa je strah
Za človeka je dan dolg, kadar je v nevarnosti ab pa kadar je odrezan od sveta. Iz bistrega potočka, ob katerem je bilo prav prijetno bivati, nastane pravi rušilni val. Župan Zagorja takole pravi: Vsakemu krajanu absolutno pomagati! Pri elementarnih nesrečah imajo v strokovni službi občine vsa pooblastila, da ne gledajo niti na sredstva, niti na obseg, pač pa morajo takoj intervenirati in pričeti preprečevati nadaljnjo škodo. Pa
vendar od 13 do 30 % ni dovolj morda kdaj niti za preprečevanje, kaj šele za celovito sanacijo.
Kako do rešitev
Sam obseg problemov je tolikšen, da bo potrebnih več deset let, da bodo poškodbe sanirane v tisti meri, ko bodo v občini prvenstveno pozornost lahko namneili predvsem preventivi. Preventivno pa bo potrebno delovati že tam, kjer se vode, ki povzročajo toliko poškodb, začnejo zbirati, na izviru, kjer hudourniki s seboj nosijo kamenje in pesek. Kakršnokoli večje poseganje v prostor pa mora biti kontrolirano. Preden se krajani lotijo kakšnega dela sami, naj poiščejo strokovno pomoč. Škod, ki nastanejo zaradi nestokovnega dela, je veliko.
Nasvet
Krajani naj bodo pozorni na vse vrste voda na njihovem področju, od tiste, ki priteče s strehe, po nekem pobočju, ki se zbira na asfaltiranih površinah - kam se steka, ali so pretoki prepustni ali zamašeni. Večkrat je potrebnega zelo malo dela, z motiko ali lopato, pa se zadeva očisti, sanira in ne postane nevarna Majhni ukrepi lahko preprečijo kasnejše zelo velike poškodbe.
Za konec, ki ni konec
Miro Majcen:"Želim. da ne bi bilo nobenega plazu več in želim tudi to, kar ves čas opozarjam, da bi bil vključen ta elementar v republiški proračun, ker brez tega še dolgo ne bomo mogli napredovati. Potem ne bi le sanirali posledic, pač pa bi zagotavljali preventivo. Hvaležni pa smo strokovni in finančni pomoči, kajti prejšnja leta takih prizadevanj ni bilo. Pomoč je bila močna s strani republike v pozornosti, denarju in delu vojske. Predvsem pa je pomembna pomoč samih krajanov. Če pa bomo imeli vsako leto zagotovljena sredstva za sanacijo in vzdrževanje vodotokov, potem sem prepričan, da po desetih letih tudi takšno neurje, kot je bilo lani, ne bi več povzročilo škode."
Sašo. Anžur: "V občini je veliko ljudi, ki nimajo rešenega svojega problema, pa mislijo, da se ne ukrepa. Dejstev pa ne poznajo, kar jim tudi ne gre zameriti, saj je to področje težko poznati. V tem pogovoru smo tej temi namenili veliko časa, pa jo le delno dorekli. Tam, kjer človek stvari ne pozna, pa tudi neargumentirano kritizira. Gotovo je dosti ljudi slabe volje kljub temu, da je veliko narejenega. Ne moremo pa tudi ne mimo tega, da je veliko zadev nedorečenih."
Ivana Laharnar
Plazoviti del nad železnico med avtobusno postajo in Rudnikom.

Na obisku pri Ines Golobič na Dolu, ki so ji mamini in očetovi sodelavci ter sorodniki pomagali do računalniške opreme in ji z njo spremenili življenje.
Mi boš pokazala, Ines, kaj vse že pišeš z računalnikom?
"Ja, bom. Sedaj še počasi pišem, ker se šele učim."
V parku na morju.
Mati Melita: "Z možem sva razmišljala o nakupu računalnika že dlje časa, saj bi ji s tem olajšala učenje. Pa sva vedela, da toliko denarja ne bova mogla zbrati. Seveda sva med klepetom o otrocih mimogrede to omenila kdaj kakšni kolegici ali kolegu v službi. Potem so nas pa prijetno presenetili z akcijo zbiranja sredstev za nakup računalnika za našo Ines."
Oče Lado: "V Jutranjki, poslovnih enotah Dol, Sevnica in Brežice so ženine sodelavke zbrale 160 tisočakov, moji sodelavci pri hrastniškem rudniku pa tudi toliko. Zelo so nas presenetili. Nisva vedela, da so se odločili. Res smo vsi trije vsem zelo hvaležni."
Inesinem rojstnem dnevu so sorodniki
poleg daril tudi darovali danar še za
tisto opremo, ki je manjkala. Tako j e Ines sedaj res računalniško opremljena, da je veselje in njeno učenje bo odslej veliko lažje. Hvala vsem, zelo smo srečni, da so ljudje začutili, kako bo naša Ines lahko dobro jj napredovala." c Lado: "Sam nisem § vedel, kakšen raču-S nalnik moram kupiti, 2 pa mi je pomagal 10 prijatelj. Najboljši za Ines je bil prenosni računalnik, ki ga lahlo povsod vzame s seboj. Tako ga ima doma, čez teden pa ga odnese s seboj v Kamnik. Doma ima še barvni monitor, da je slika večja in bolj zanimiva, ko riše različne risbe ali se igra, potem ima tudi tiskalnik, kupljenapajebilatudioprema za večjo moč računalnika."
Ines je invalidka od rojstva. Šolanje v Kamniku je bila njena prva pot od doma. Kako ste vsi trije to sprejeli?
Melita: "Že pred šolo so Ines veliko zdravili, pa tudi nekaj operacij j e doživela. Kolke, dvakrat stopala, vse mogoče so poskušali, pa ni bilo uspeha. Ko je imela tri leta, je dr. Urbančeva svetovala kamniško šolo. Prej zato obliko šolanja nismo vedeli. Predlani, lansko šolsko leto, je šla v prvi razred. V začetku je bilo hudo zanjo in za naju. Kar naenkrat j e bila vsa odvisna od drugih, takrat tudi vozička še ni imela."
Lado:"Res je bilo težko na začetku, potem smo se navadili. Z vozičkom, ki gaje pol leta po prihodu dobila s strani socialnega zavarovanja,
Otroški vrvež v šoli, doma, nadvorišču, povsod se nam zdi tako vsakdanji, da ga niti ne opazimo. Pač, včasih nam gre celo na živce. Tudi doma naj večkrat otrokovo gibanje, učenje, spanje, igro, odhajanje od doma in prihod domov spremljamo kot normalni tok vsakdanjika, kot tisto, kar je tako, in drugače biti ne more. V ta tok marsikdo ne posega dovolj, včasih tudi toliko ne, kot 'je potrebno', kaj šele več. Otrok marsikomu kmalu pomeni le tisti subjekt, ki mora storiti to, ono, vse, kajti tuje in srečen naj bo, da tu je. Pa gre dan spet mimo, in potem leto, pa več let in 'zgodbe življenja se pišejo z različnimi peresi na različno gladke ali raskave podlage in z različno pisavo'.
V tem vrvežu pa nekaterih otrok ni
vedno zraven. Ne
morejo 'odleteti v dan', kadar bi se jim zahotelo, niso jih polni šolski hodniki in dvorišča, staršem ni treba kar naprej ponavljati besed 'pazi, ko greščezcesto, bodi pridna, pohiti naravnost domov, prinesi kruh iz trgovine, pospravi svojo sobo, glej, da se boš previdno vozil s kolesom...'
Njihov svet je ožji, počasnejši, mirnejši. Bolj se ga zavedajo. Svoje življenje doživljajo z izrazito pomočjo drugih. Kadar je ta pomoč - kar besedo veličastna bom uporabila - takrat bi si zaželeli, da bi je bili deležni vsi otroci sveta, in ob tej neuresničljivi želji bi si nadalje želeli, da bi bili vsi otroci zdravi. Kako lep bi bil svet!
Ines Golobič, devetletnaučenkakamniške šole za invalidno mladino, doma z Dola pri Hrastniku, je deležna tolikšne mere ljubezni in sodelovanja tistih, ki so ob njej, daje srečna. Letos hodi v drugi razred osnovne šole, mamica in ati j o vsak ponedelj ek pelj eta v Kamnik, ob petkih pa domov. Prenosni računalnik, ki gaje dobila letos nekaj dni pred rojstnim dnem, je postal njen novi prijatelj. Z njim je vse veliko lažje.
(Zapisala je svoje ime, pa priimek in domač naslov. Njene ročice so šibke, zato je pri iskanju prave tipke potrebno gibanje celega telesa. Toda Ines uspe hitro najti pravo črko. Ko pride do ulice Brigade VDV, je takoj radovedna: "Kaj pomeni VDV?" Pa ji nihče od nas ni znal odgovoriti. Sedaj, Ines, ko to pišem, ti lahko povem, daje to Vojska državne varnosti, kijeimelasvojo brigado in po njej se imenuje tvoja ulica.)
Tale prenosni računalnik je Ines prinesel marsikatero olajšanje, kajne?
Družina Golobič - Lado, Ines In Melita.
gssfisc
m
je postala veliko bolj samostojna. Včasih, če je lepo vreme, ga pripeljem tudi domov, in potem je lahko zunaj z drugimi otroki tukaj na Dolu. Prej smo jo sem in tja vozili z zelo staro stoenko, potem sva se pa z ženo zakreditirala in kupila taurio, vožnje je le veliko."
Voziček je torej Ines popeljal tja, kamor prej ni mogla.
Melita:"V Kamniku imajo dolge in široke hodnike, pa velike sobe in se lahko gibljejo."
Kaj pa na Dolu in drugje?
Lado:"Same je tu ne spustimo ven. Saj se zna voziti, toda lahko bi jo presenetil kakšen kamenček ali robnik, pa bi jo lahko zaneslo na cesto. Na igrišče pa jo pustimo. Tam je takoj skupaj s prijatelji. Ko sem j o tam prvič pustil, me je bilo malce strah. Kar od daleč sem opazoval, kako se bodo kaj znašli drug z drugim. Pa sem videl, da so bili otroci zelo obzirni, komande na vozičku so pustili lepo pri miru. Celo zelo prijazno ji pomagajo, če pomoč potrebuje."
Melita: "Seveda pa moramo biti vedno z Ines ali pa v njeni bližini. Čisto samostojna ne more biti. Lahko sicer greva v trgovino, no in ta najin odhod navadno pomeni kakšno drobno stvar za Ines, največkrat čokoladno jajčko."
Lani si bila na morju Ines, se še spomniš, kje je to bilo?
"Ooooo, sem že pozabila. Na Hrvaškem je tisti kraj. Ja, Novi Grad. Velik je. Plavala sem, pa se tudi potapljala. Ko sem šla v vodo, je bila mrzla, potem je bilo pa dobro. Še bom šla na morje. Rada grem na počitnice, ni važno, kdaj."
Pa pozimi?
"Ja, z atijem sva šla ven, pa meje na hribu dal v vrečo in spustil navzdol. To je bilo v Gorah, malo meje bilo strah, pa je bilo super. Imam pa tudi sani in sedež iz avta na njih."
(Potem sva z Ines gledali številne fotografije z morja. Kamp je bil zanjo res kot nalašč, saj seje lahko po asfaltu po mili volji vozila naokoli.)
"Zelenjavo in sadje sem sama kupovala. Mami mi je dala denar, pa sem šla do prodajalke in ji povedala, kaj bi rada. Ona mi je dala na voziček na primer čebulo, pa vrnila drobiž in potem sem to nesla k prikolici. Tudi rožice sem prinesla, te
sem z grma utgala z usti. Plavala sem pa z obročkom, kermeje bilo zrokavčki strah. Ampak enkrat me je ati za hec potunkal. Kako je bila slana voda! Potem smo šli na izlet z veliko ladjo Calipso, bila sem v slaščičarnah, pa pekla sem čevapčiče, videla sem luknjo, kjer so snemali film NVinetou."
Ines ob računalniku.
Si ti vedno tako vesela kot si danes?
"Ja, le včasih se jokam, če me boli glava. Enkrat me je pa ati razjezil, ko sem hotela narisati lepega račka, potem sem pa rekla, da je kot pavijan, pa mu je kar kljun podaljšal. Ateka in mamico pa imam rada, ker imata onadva rada mene."
Rekla si, da rožice trgaš z usti. Kaj pa še počneš z usti?
"Rišem, pišem. Tudi z rokami pišem in rišem, pa lepše naredim z usti. Tudi račune pišem z usti. Knjige pa sama listam. Veliko berem."
Katera zgodba ti je najbolj všeč?
"Grdi raček."
Ob 9. rojstnem dnevu.
Zakaj?
"Ker je tako lep konec. Grda račka postane na koncu kraljica vseh labodov."
Kaj boš pa ti, ko boš velika?
"Računalničarka bom. Že v prvem razredu smo se pogovarjali, kaj bomo, ko bomo veliki, in tovarišica je rekla, da bo najbolje, če bom računalničarka. V šoli me je računalnik najbolj zanimal, sedaj
imam pa svojega."
Ko boš že vse znala delati na računalniku, kaj boš naredila?
"Veliko umetniško sliko. Tudi slikarka bi bila."
(Ines zna igrati tudi sinthesyzer.)
Lado:"Saj veste, drugi otroci lahko skačejo okli, ona j e pa več v prostoru, vse pa rada počne."
Melita:"In zelo je vztrajna. Vse hoče narediti sama."
Kamniški šoli zaupate?
Melita:"Popolnoma. Šola ima enak program kot osnovna šola. Ines ima odličen uspeh."
Ines, kdo je pa tvoj največji prijatelj?
"Sebastjan z Dola. Vedno me obišče, pa se greva TV igrice, pa veliko se pogovarjava. Zbirala sva nalepke in jih lepila.
Če bi bila ti novinarka, kaj bi povedala o Ines?
"Težko se spomnim..."
(Potem pa sva počasi nadaljevali dvoglasno: Ines je deklica, ki ima krasne svetle lase, pa kar naprej se smeji, riše in piše, ima veliko prijateljic in prijateljev, rada ima čokolado, najrajejajčkein čokoladne bonbone, se rada vozi s svojim vozičkom in dirka okoli z njim, veliko zna, ker j e - kaj že? - ker je pametna in radovedna. Njena mamica šiva v Jutranjki, doma kuha in pospravlja ter se igra z Ines. Ati pa je ključavničar v rudniku, jo pelje velikokrat ven. Ines pa ima tudi psa Tarčija. ")
Potem, ko je Ines rahlo igrala na svojem glasbilu, sta mi o svoji hčerki ljubeče govorila njena mami in ati. Čudovito so se ujemali mirni, tihi zvoki glasbe z besedami, ki so šle izMelitinih in Ladotovih ust. Dva dni za mojim obiskom je Ines praznovala svoj deveti rojstni dan. Z velike torte se ji je smejal Hugo, okoli nje pa je bilo veliko njej dragih obiskovalcev. Vse najboljše, Ines!
Ivana Laharnar
Osemnajstega marca je minilo eno leto, odkar je bilo ustanovljeno Društvo proti mučenju živali. Prvi in previdni, a zato nič manj gotovi koraki so za nami in prav je, da se bežno ozremo na minulo obdobje.
Smo predzadnje ustanovljeno, od trenutno sedmih tovrstnih slovenskih društev, a imamo za seboj že precej uspehov. Društvo ima kar nekaj članov. Žal pa je delavnih le peščica tistih, ki so bili z menoj že od samega začetka, od takrat, ko sem to društvo šele ustanavljal. Vesel sem, da se lahko zanesem nanje in hvaležen za vso njihovo pomoč in nesebičnost. Simoni, Anici, Jocu, Klemnu in predvsem Evi. Preveč jih je bilo, zato ne morem pisati o vseh. Najdeni, povoženi, zavrženi, klateči se po dežj u in mrazu, z zlomljenimi ali poškodovanimi tačkami, sestradani, mučeni, nezaželjeni, preganjani, bolni Taro, Megi, Gino, Lori, Ari, Tačka, Lili, Boni, Piko, Rex, Bobo.... - vsak ima svojo žalostno zgodbo, žal ne vedno s srečnim koncem, a takšno je življenje.
Še nobene živali nismo zavrnili. Za vsako vemo, od kje je prišla in kam je odšla. Veliko noči smo prečuli ob bolnih kužkih in mucah. S tem je povezanih tudi ogromno stroškov ter brezplačnih kilometrov. Vse zato, da bodo jutri zavetišča. Ker jih danes ni, nas ljudje kličejo s prošnjami za pomoč. Ves trud je poplačan, ko pošljejo sliko ali pripeljejo pokazat posvojeno žival. Lepo jih je videti site in veselo mahajoče z repi ter vedeti, dajih imajo radi, da jimje dobro. Prihajajo in odhajajo, eden za drugim. Ostajajo le spomini. Kot vsak drug jih tudi jaz nosim s seboj v svojem srcu. In prav je tako, kljub vsemu, da so bili nekoč moji, naši. Ko oddamo eno žival, nastane prostor za drugo.
Zadnjič me je poklical anonimni gospod, ki mi je neprijazno povedal, da sem s svojim tropom psov sramota za Zasavje. Sem prav radoveden, kakšen bi bil komentar, če bi prav njega ugriznil klateški,
-E
c
Predsednik DPMŽ s Taro.
zavržen kuža, kije potencialna nevarnost za širjenje bolezni. Da naj se raje brigam za ljudi, je še navrgel. Lahko, a zakaj spet prav jaz?
V drugo leto delovanja našega društva vstopamo in čakajo nas nove naloge. Dobro vemo, kam so namenjeni naši koraki. Od prvega do zadnjega jih je potrebno narediti še veliko, a počasi in vztrajno se pride daleč. Zato se želim zahvaliti še tisim, ki nam pomagajo: Radio Trbovlje, časopis Zasavc, fotokopimica Canon Trbovlje, veterinarka Alenka Rehar in čisto na koncu še vsem, ki nam prostovoljno finančno pomagajo ali pa so posvojili naše varovance in lepo skrbijo zanje. Pravijo, da je pravi prijatelj tisti, ob katerem si lahko tak, kakršen si. In marsikdo lahko potrdi, da sta tudi kuža ali muca lahko prav takšna.
Roman Turnšek
Predsednik DPMŽ Trbovlje
Obračun planinskega dela Klub prijateljev Mrzlice
Trbovlje-Planinsko društvo Trbovlje je pred katkim v Delavskem domu v Trbovljah pripravilo svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se gaje mnogo poslušalcev in poročevalcev. Za uvod je MPZ Zarja pod vodstvom Blaža Rojka zapel več planinskih pesmi, kar je občni zbor obogatilo. Mlada planinka pa je prebrala pesem Janeza Mohorja Na Mrzlici. Sledila so bogata poročila odbornikov, ki so poročali, kaj so posamezni odseki izpeljali v preteklem letu. Govorili so tudi o gospodarjenju z domom na Mrzlici, o delu z mladino, alpinisti so bili zelo dejavni in uspešni, prav tako tudi izletniški odsek, bogato dejavnost je predstavila planinska skupina upokojencev, markacisti so obnavljali in označevali planinske poti, manj pa je bilo slišati o izobraževalni dejavnosti, pa o varnosti planinske krajine. Svoje je k uspehu društva pripomogel tudi kulturno propagandni odsek. Pohvalno so se izrazili o nekaterih podjetjih, ki so jim pomagala pri izvedbi programa dejavnosti.
Izvolili so tudi novo vodstvo oz. nove društvene organe. Tudi v naslednjem dveletnem mandatu bo društvo vodil predsednik Slavko Potrata.
Mrzlica, 1122 m visok planinski vrh med Zasavjem in Savinjsko dolino, je že dolgo zelo dobro obiskana izletniška točka, ne le za domačine, pač pa za številne planince in izletnike iz vse Slovenije, Hrvaške pa tudi iz drugih držav. Vsako leto jo obišče na tisoče planincev in vedno znova se tisoči od vsepovsod vračajo. Lansko leto je dobil planinski dom, ki ga upravlja Planinsko društvo Trbovlje in oskrbuje Anica Korošec, veliko priznanje v anketi ČZP Delo in Planinske zveze Slovenije, ko je zasedla tretje mesto med sredogorskimi planinskimi postojankami po priljubljenosti, urejenosti...
Na občnem zboru Planinskega društva Trbovlje, ki je bilo pred kratkim, so izrazili željo o ustanovitvi Kluba prijateljev Mrzlice. Nekaj podobnega ponekod že imajo, zdaj bodo to storili tudi v Trbovljah. Najpogostejšim obiskovalcem Mrzlice so na tem zboru letos prvič podelili pisna priznanja in srebrne značke PD Trbovlje. Priznanja so prejeli planinci, ki so Mrzlico v letu 1994 obiskali več kot 40 krat. Med njimi pa so bili trije, ki so bili na tem Zasavskem vrhu v lanskem letu več kot stokrat!

(t,	'	""
Upokojenski regres?
Verjetno je v času pisanja tega prispevka že kaj več znanega o tem, kakšni so obeti za letošnje izplačilo tako imenovanega nadomestila za rekreacijo upokojencev (nekdanji regres). Resje, da marsikateri upokojenec misli, da bo višina tega regresa precej višja kot j e bila lansko leto. Po vsej verjetnosti se pošteno motijo, kajti o tej vrsti nadomestila se sliši marsikaj, žal nič dobrega. Bolj ali manj znano pa je, da bi ga, če že ne v vladi, pa vsaj v ministrstvih, ki skrbijo za usklajevanje javne porabe (žal tudi pokojnine še vedno štejejo zraven), najraje enkrat za vselej opustili. Marsikomu je namreč to nadomestilo v napoto, nekak nebodigatreba, kot da upokojenci ne sodijo več vto družbo.
Naj spomnimo, daje bilo ob lanskem izplačilu rečeno, da bo moral upokojenski regres počasi prerasti v tolikšen znesek, kot ga prejmejo v povprečju zaposleni. Slišati je bilo celo pobudo, naj bi postopoma prerasel v nekakšno trinajsto pokojnino, kot je to v navadi v razvitem svetu, zlasti pa pri zahodnih sosedih. Pokazalo se je, da so to le pobožne in neuresničljive želje. Zaradi tega bomo prihodnje dni z zanimanjem spremljali proračunske razprave v državnem parlamentu, zlasti takrat, ko bo na sporedu debataotej vrsti javne porabe. Tvegano bi bilo napovedovati, da bodo ta dogodek opustili, kot bi bilo tudi nehvaležno napovedovati, da bodo lanskemu znesku dodali nekaj odstotkov več. Še najbolj prav imajo tisti, ki zatrjujejo, da bodo upokojenci še kar zadovoljni, če bodo prejeli vsaj tolikšen znesek kot lani. Vsi pa vedo, da so tisti z najmanjšo pokojnino prejeli nekaj več kot oni, ki imajo višje pokojnine. Po vsej verjetnosti naj bi tudi letos ubrali enako pot kot lani. Kot rečeno: utegne pa se zgoditi, da spričo sedanje zaostrene situacije na področju javne porabe tudi tega dodatka ne bo.
M. V.
Skupščina posmrtninskega sklada
Prejšnji četrtek se je v prostorih Društva upokojencev sestala skupščina Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči na svojem letnem zboru. Skupščino tvorijo predstavniki trboveljskih podjetij, zavodov in organizacij ter Društva upokojencev Trbovlje. Na zboru so poročali odgovorni iz izvršnega odbora Sklada ter strokovna finančna delavka o poslovanju Sklada v preteklem letu. Sklad je imel lani skupno 10.800 članov, od tega 5.600 aktivnih, redno zaposlenih ter 4.905 upokojencev, 295 pa je bilo članov iz obrtnih dejavnosti. Število članovse je nekoliko znižalo v primerjavi z letom poprej, ker se je število zaposlenih v domačih podjetjih zmanjšalo, s tem pa tudi število članov Sklada. Sicer pa je v Sklad vključenih blizu 60 odstodkov vseh prebivalcev občine Trbovlje. Lani so posmrtnino izplačali za 192 umrlih članov. V dvajsetih letih, odkar Sklad deluje, pa je bilo izplačanih 3.970 posmrtnin za umrle člane. Za Sklad v Trbovljah je značilnotakojšnje izplačilo posmrtnine v primeru smrti člana Sklada. Od 1. marca letos Sklad izplačuje posmrtnino v višini 70.000 SIT. Letos sože izplačali 45 posmrtnin. Pogoj, da je posmrtnina izplačana, je, da ima član poravnane članske obveznosti. Po 70. letu starosti novih članov ne sprejemajo več, seveda pa obstoječim članom članstvo normalno teče naprej. Organi Sklada, ki delujejo na prostovoljni osnovi so znova dokazali, da delujejo v smislu Pravil Sklada in v korist vsega članstva.
T.L.
Izolski hotel Delfin
Vodstvo hotela Delfin v Izoli, ki je bolj znan kot letovišče slovenskih upokojencev, saj so ta hotel zgradili v glavnem s sredstvi in posojili slovenskih upokojncevpred leti, je prejšnji teden sklicalo posvet v Delfinu. Na posvet so povabili predstavnike društev upokojencev iz vse Slovenije. Govorili so o poslovanju hotela v preteklem letu, načrtih za letošnjo let ovalno sezono, pa tudi o problematiki, s katero se srečuje vodstvo hotela skozi leto. Predstavnike društev so še posebej povabili, da jim posredujejo mnenja, o poslovanju hotela v preteklosti. Hotel je bil deležen precejšnih pohval tako glede prijaznosti zaposlenih, hrane, patudi čistoče. Vse kaže, da bo hotel tudi letos dobro zaseden, vsaj po prijavah sodeč. Iz trboveljskega društva upokojencev sta se posveta udeležili dve odgovorni članici, ki imata na skrbi rekreativno dejavnost.
T.L
VIS v Domu Franca Salamona
T rbovlje-Prejšnji četrtek so v družabnih prostorih Doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona v Trbovljah slavili rojstne dneve tistih oskrbovancev doma, ki so v marcu praznovali svoj rojstni dan. Slavje so popestrili še z nastopom Vokalno instrumentalne skupine iz društva upokojencev Trbovlje. Kot vedno se je srečanje spremenilo tudi v veliki pevski zbor ob spremljavi instrumentalistov in skupaj so zapeli popularne ljudske pesmi. Vsakokratno gostovanje VIS - a, pa tudi drugih kulturnih skupin pomeni za oskrbovance svojevrsten praznik.
T.L
Prvi spomladanski izlet
Trbovlje-Planinska skupina Društva upokojencev Trbovlje je svoj prvi spomladanski izlet organizirala prejšnji četrtek. V jutranjih urah so se napotili iz Neže v Prapretno, od tam pa v Retje. Tu so se malo ustavili, okrepčali in zapeli upokojensko himno, ki jo je napisal in uglasbil Jože Škrinjar. Dobre volje so se nato vrnili na svoje domove.
T.L.
Zgodilo se je, sam ne vem zakaj, sem se znašel na tem planetu med živimi ljudmi. Ali po pomoti in mi nihče ni tega povedal ali je bilo načrtovano, iz ljubezni.
Bil sem še čisto majhen in hkrati je bilo prvič, da sem se podal na daljše popotovanje. Potovanje je trajalo kar nekaj časa in kaj vse sem jaz takrat videl - tudi stvari, ki niso za male otroke. Pa nisem potoval sam, veliko nas je bilo, na cilj pa sem prispel le jaz in trčil ob okroglo malo stvarco, da me je zabolelo v glavi. Takrat sem bil spočet!
Od takrat se okrog mene dogajajo same oslarije in bilo bi čudno, če bi bil jaz kaj drugega. Rodil sem se kot ena čudna štruca. Še danes vidim tisti zlobni obraz medicinske sestre, ki me je prijela za noge in me stresla, nato pa še postavila pod vodo. Kaj sem hotel drugega, kot da sem se začel dreti na ves glas.
Naslednje, česar se spominjam, je od takrat, ko sem bil star en mesec. Čisto pomotoma mi je ušlo v plenice. Še danes mi je nerodno pred mamo.
Zorčič Franjo
iz glasila Bogata jesen
Do konca marca si lahko v galeriji Tobačne tovarne v Ljubljani še vedno ogledate razstavo slik, ki sojih akademski slikarji Janez in Mišo Knez, Nikolaj Beer, Marjan Skumavc in slikar Milan Razboršek ustvarjali na Otočcu na tematiko ženskega akta.
Janez in Mišo Knez sta že novembra lani na Otočcu razstavljala malo sliko ter nato sodelovala tudi na božični razstavi. Napobudo vodje galerije naOtočcuJanezaRozmana.dabinaDolenjskem oživeli likovno dejavnost, seje akademski slikar Janez Knez takoj odzval. "Rodil sem se na Dobovcu in tako se imam bolj zaDolenjca, ne toliko za Štajerca," pravi Knez, ki j e k sodelovanju takoj povabil še sina Miša in Nikolaja Beera. Vsi trije so prevzeli odgovornost umetniških vodij vseh razstav, ki naj bi se še "zgodile" na Otočcu. K sodelovanju so povabili še akademskega slikarja Marjana Skumavca iz Ljubljane,
Henrika Marchela iz Kranja in prijatelja slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca, ki je ravno tisti čas razstavljal v Novem mestu. Po božični, razstavi, ustvarjalci niso obmirovali. Ob kapjjici pravega dolenjskega cvička so se ideje, kako nadaljevati, kar iskrile. Pojavil seje še mecen (Tobačna tovarna), ki je zagotovil pokroviteljstvo naslednje
likovne delavnice. In Janez Knez naveličan mračne industrije ter umazanih dimnikov je predlagal, da bi slikali ženski akt. Za fotomodel so poskrbeli naOtočcu, slikatjem je preostalo le to, daso prinesli naOtočec svoj slikarski pribor in dobro voljo. Bilje petek, ko so srečali lepotičko, profesionalni model. Takoj po kosilu se se podali v Učno pripravljen ambient in se lotili dela.
"Ženski akt slikarji že od nekdaj radi slikajo," pravi Janez Knez, "vendar se mi zdi, da smo golote vajeno publiko navkljub vsemu presenetili." Res
sojo, dogodek je dvignil prah v vseh slovenskih medijih. "Napravili smo nekakšen "bum" vpozitivnem smislu. Slikali smo lepoto." Torej, spoštovano bralstvo, pot pod noge in v Tobačno na ogled, kako so "čopiči" videU in naslikali lepo žensko telo. Njemu sledijo še kruh, meso in vino. Dela na temo kruhapod mecenstvom pekarne Novo mesto, bodo razstavlj e-naže danes, 30. marca, v imenovani pekami. Umetniški skupinici sejena tej razstavi pridružil tudi Jože Tisnikar z deli Sejalec ter Mati in otrok. Če si boste šli v novomeško pekarno 'ogledat razstavo, bodite pozorni na deli Kruh vojnein Kruh miru, katerih avtorje Janez Knez.
Tatjana Polanc
Skupaj z modelom so se pred objektiv Milana Razboiška postavili Marjan Skumavc, Janez Knez, Nikolaj Beer in Janez Mišo Knez.
V kulturnem domu na Izlakah so igralci dramske sekcije Kulturnega društva - Svoboda Elektroelement Izlake 18. marca premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih Dve nevesti Cvetka Golarja.
Cvetko Golarje to igro napisal leta 1932, priljubljene pa so še njegove ljudske igre Vdova Rošlinka, Zapeljivka, Dekle z rožmarinom in Ples v Trnovem. Igro je režiral Tone Rozina, prav tako je pripravil scenografijo. Igrali so: Jože Pikelj, Irena Ule, Marjana Pikelj-MUnarič, Andreja Kovač, Bogdan Pirnat, Drago Butja, Andrej Dolšina, Jože Urbančič, Dr. Milena Kovač in Milan Bedrač.
Igra se dogaja med preprostimi ljudmi na podeželju, veijetno v okohci Ljubljane. V ospredju sta revna Melhatjeva družina ter vaški mogotec Napaljon, ki za precejšnjo ceno pomaga vaškim gospodarjem, ki se vdajajo pijači ali pa so brez pravega življenskega cilja. Se pravi, daje sreča vaščanov precej odvisna od njega. Vendar je tudi sam vdovec in prikrajšan za prijetnosti družinskega življenja, zato sprejema napake svojih sosedov z navideznimrazumevanjem. VšečmujeMelharjevahčerkaLiza, njegovemu sinu pa mlajša Minica. Zaradi velikega dolga Melhaijeva poskušata oženiti Lizo z Močeradnikovim Mihom, ki se izdaja za bogatega kmeta. S poroko bi tako seveda rešila svoj grunt. Prav tako pa se tudiMelhaijevi izdajajo za bogate, saj bi le tako lahko omožili Lizo. Vendar pa ima laž kratke noge in se na koncu vse razkrije.
Režiser Tone Rozina: "Naše načelo je ohranjati dediščino. Zato sem se tudi odločil postaviti na oder Dve nevesti. To ni samo drama, je tudi komedija, veliko smo vložili v igro. V Sloveniji je veliko poklicnih gledališč, ki igrajo sodobnejše igre, mi pa smo se odločili za Golatjevo.
Material sem iskal v knjižnici, posvetoval pa sem se tudi s samimi igralci."
Sceno so naredili sami. Za vsako dejanje je bila druga scena. Tudi kostume so sešili sami. Zanimivo je, da so v igri kot rekvizit uporabili originalna meha, ki jih je v Sloveniji zelo malo, katere so včasih mlinarji uporabljali za shranjevanje moke. "Igralci so mame in očetje, ki poleg službe najdejo čas za igranje. Radi sodelujejo v skupini," je še povedal Tone Rozina.

Katarina Gavranovič
ZABEU/O
KD Svoboda zborovalo
V petek so se na občnem zboru sestale vse sekcij e Kulturnega društva Svoboda. Poročila o delovanju, zastavljenih ciljih in finančnem stanju so predstavili Mladinsko gledališče, Mešani pevski zbor Svoboda, Kanal 10, Glasbena skupina Hiša, Knjižnični oddelek. Izvedeli smo, da vztrajno napredujejo tudi mladi Akvamarini (ansambel), občasno pa se sestane tudi plesna sekcija. Splošnemu prepričanju, da so Svobodine sekcije med najprizadevnejšimi, se je pridružila streznitev, ki jo je povzročilo finančno poročilo uprave. Za stroške elektrike, ogrevanja, vode, odvoza smeti ter za vzdrževalna dela bi bilo potrebnih milijon 159 tisoč tolarjev. Z oddajo prostorov pa je bilo mogoče lani iztržiti le400 tisoč tolarjev. Dotacij Svoboda ne prejema - razen nadomestil, ki so namenjena strokovnim sodelavcem. In ker društvo takorekoč posluje brez denarja, si tudi posamezne sekcije, ki pa večino denarja naprosijo pri sponzorjih, denarja ne smejo izplačevati. Denar torej je in ga ni. Da novega predsednika - Toneta Nagliča je zamenjal Pavle Ambrož - čakajo težke, celo vprašljive eksistencialne naloge, ni dvoma. Kljub temu, daje dvomljivo vsako sprotno rešavanje doma, so navzoči na občnem zboru ponovno poudarili, da je nujna prenova doma, ta pa bi stala okoli 25 tisoč mark. Ali dom prepustiti propadanju, ali z obnovo odlašati, ko bodo stroški prenove rasli iz leta v leto - pa se bo odločal še kdo drug, ne le tisti, ki se tega zavedajo že dolgo.
Mateja Grošelj
k	-----
Hrastnik
V Kinu Hrastnik je bilo v torek, 28. marca, filmsko gledališče. Na sporedu je bila ameriška kriminalka Kalifornija. V glavnih vlogah ste lahko videli Brada Pitta in Juliette Lewis.
D.H.
Materinski dan so v soboto, 25. marca, praznovali tudi v Turju. Poleg zabavnega dela so imeli kulturni program, ki sta ga pripravili Minka Babič in Cvetka Železnik. Nastopali so otroci, predstavili so pesmi Marije Volfand, upokojene učiteljice iz Hrastnika, ki se je tudi likovno predstavila.
Ženski kvartet Plavica je
nastopil v soboto, 24. marca, v Domu starejših občanov. Poslušalce so osvojile z venčkom narodnih, tako, da so na koncu zapeli z njimi.
Pomladni glasbeni večer je bil v ponedeljek, 27. marca, v galeriji Vinka Hrovatiča. Nastopili so učenci violine, citer, flavte in kitare.
F.M.
Trbovlje
Združenje gledaliških in
lutkovnih skupin Zasavj a ter ZKO Trbovlje sta organizirali tradicionalno področno srečanje oz. revijo otroških gledaliških in lutkovnih skupin. Revija je bila v četrtek, 23. marca. Nastopili so:
gledališka skupina OŠ Tončke Čeč iz Trbovelje z igrico Vse, razen hotela, lutkovna skupina iz VVZ Lučka je uprizorila Hišico brez napisa, lutkovna skupina Šviga Švaga KD Svoboda Elektroelement Izlake pa igrico Mucolin in volk. Kot zadnji so nastopili učenci gledališkega krožka OŠ Vače z igrico Poklapanska skrivnost. Po vseh predstavah je potekal razgovor selektorja z mentorji, kjer je bila z dobronamernim analitičnim pogledom dana sugestija o videnih predstavah, z namenom, da bi bilo v bodoče še bolje. Lutkovne predstave so odigrali v kinodvorani, gledališke predstave pa v gledališki dvorani DD Trbovlje.
T.L.
V nedeljo sta se predstavnici MePZ Svoboda, zborovodkinja Alenka Ramšak in glavna organizatorka vseh gostovanj Jelka Rojšek udeležili sestanka v Križu pri Trstu. Beseda j e tekla o prireditvi Pesem ne pozna meja, ki bo kmalu proslavila tradicijo četrtstoletja druženja, v večini zamej skih pevskih zborov. Zbrani predstavniki zborov s Koroške, Branika, Križa in Trebč pri Trstu, Doberdoba in iz Porabja ter pobudniki te prireditve -Svoboda, so se dogovorili, da bo letošnja Pesem ne pozna meja zazvenela v Križu, 13. maja.
M.G.
■ Trboveljska Glasbena šola organizira XXI. Instrumentalno revijo zasavskih glasbenih šol, ki bo v petek, 31. marca ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje. (DH)
Zagorje
Kadar mačke ni doma,
komedija v dveh dejanjih, je bila 5. in hkrati zadnja predstava gledališkega abonmaja. Prešernovo gledališče Kranj seje z njo predstavilo v torek, 28. marca, v zagorskem Delavskem domu. Igra spada med bulvarke, poleg vsebinske lahkotnosti je značilna tudi enostavnost v zgradbi. Zgodba je preprost in kratek izsek iz vsakdanjega življenja, ki se vrti okrog odnosa moški -ženska.
Zagorski likovniki, ki delujejo § v okviru skupine Dom, razstavl-§ jajo v Medijskih Toplicah na ® Izlakah, ki so- tudi organizator | razstave. Otvoritevrazstavejebila v petek, 24. marca. Razstavljajo Jana Borišek, Jakob Glavač, Daij a
Prebil, Milan Razboršek in Rina Sušnik. Razstavo so omogočili: ZKO Zagorje in Medij ske Toplice d.d.
Erftil Škrbec, član Relika, je konec prejšnjega tedna pripravil samostojno razstavo del pri Košenini v Zagorju. V akvarelni tehniki prikazuje motive iz zasavske krajine. Dela bodo na ogled do konca marca.
D.H.
Skok v zakulisje.
mm:
Kot že vsi najbrž veste, je v petek, 24. 3. 1995, v Mesečini gostoval nihče drug kot Adi Smolar, kije ravno na ta dan praznoval svoj šestintrideseti rojstni dan. Zasavčani pa smo mu po zaslugi lastnika Mesečine Dragana Božiča podarili skrajno nevljudno oz. neprijetno darilo. Prvi del koncerta se je odvijal normalno, vendar pa je bil drugi del (ki ga v bistvu sploh nismo dočakali) toliko bolj nenormalen, saj je lastnik Mesečine Adija dobesedno nagnal domov. Razlog za to pa je bilo očitno slabo razpoloženje Dragana Božiča, saj je zahteval, da Adi začne drugi del koncerta šele ob dveh po polnoči in ne ob pol enih, kot je bilo dogovorjeno. Zakaj, tega pač ne vem, saj je to čisti nesmisel. Tisti, ki so prišli v Mesečino, so si prišli ogledati Adijev koncert, ne pa poslušat
techno, ki se je vrtel med tistim enoin polurnim odmorom. S tem pa se je strinjal tudi Adi, ki se je moral na takšen nevljuden način zato od nas pač posloviti. Tako smo se Adiju, enemu izmed najboljših pevcev na domači sceni, zelo zasrali (oprostite izrazu, vendar bolj primernega ne najdem). Mesečina pa bo gotovo na ta način izgubila kar nekaj rednih obiskovalcev. Saj nismo bili sami krivi, da nismo videli Adijevega koncerta, zanj pa smo vseeno plačali 600 tolarjev. Opeharjeni gostje, predvsem pa ponižan in užaljen Adi Smolar, to pač ni bila naša noč! Vendar vseeno - vse najboljše dragi Adi, mi te imamo še vedno radi!!
Š.S.
V Delavskem domu Zagorje smo si lahko v živo ogledali snemanje radijske oddaje Prizma optimizma. Oddaja je namenjena predvsem upokojencem, seveda pa sije prireditev ogledalo precej mladih, kar je dokaz, da tudi mladi radi prisluhnejo takšnim oddajam. Oddajo je vodil radijski napovedovalec Vili Vodopivec. Nastopili so vse bolj priljubljena pevka Irena Vrčkovnik, pevec Oto Pestner, kantavtor Adi Smolar, humorist Tone Partljič, dr. Jože Rokovnik, mešana pevska skupina Izvir in duet Snoopy.
Zagorjanom je spregovoril predsednik upokojencev Zagorja Alojz
Zupan, spregovoril pa je tudi direktor Delavskega doma Zagotje Nande Razboršek, ki v oddaji Prizma optimizma sodeluje že vrsto let. Piše namreč besedila pesmi za kraj, v katerem oddajo pripravijo. Urednik oddaje Lado Leskovarje za konec zapel še pesem o Zagorju (besedilo Nande Razboršek).
Da imajo Zagorjani radi glasbo in humor, so dokazali s polno dvorano. Ena ura je kaj kmalu minila. Razšli smo se v upanju, da se v Zagorju še kdaj dobimo.
Katarina Gavranovič
s
Ko SE VEJA zloivii
(Bliiz/TitisoME)
Michael Cohn je na režiserskem stolčku presedlal iz filmov herojske tematike (Interceptor) na klasične psiholiško -dramatične srhljivke tipa "ko jagenčki obmolknejo", kamor lahko brez pridržkov prištejemo tudi When the Bough Breaks.
Rdeča nit zgodbe so dlani - lepo zapakirane v plastičnih vrečkah, kij ih nekega nevihtnega večera (seveda) slučajno odkrije nič hudega sluteč parček med sprehodom. Še več, te dlani so pedantno oštevilčene & označene, kot da bi prišle neposredno iz arhiva kakšnega strastnega zbiralca. Po uvodni poizvedbi na raznih inštitutih za patologije ("Oprostite, ali niste morda vi izgubili kompleta sedmih različnih dlani?") policiji ne ostane nič drugega, kot da skuša odkriti, kdo se je preveč vživel v junake tipa C. Manson.
Policij ski kapetan Svvaggert (Martin Sheen) je bil takšni vlogi le s težavo kos, zato dobi na grbo izvedenko za serijske zločince, večkratno doktorko in psihologinjo (skratka Wonderkid), Audre Macleah (Ally Walker). Na njegovo žalost pa se punca poslužuje s policijskega stališča milo rečeno nenavadnih prijemov, ki mejijo na senzacionalizem. Takšne metode bi bile lahko zanj in za vso policijo precej neprijetne...
Precej očitno sem že nakazal vzporednice z megabitoma Silejice Of The Lambs in Natu ral Bom Killers, zdaj pa naj poudarim še razlike. Cohn ni Stone in Walkeijeva ni Fosteijeva, če veste kaj hočem s tem napisati. Čeprav je narej en v tradicij i filmov o serij skih morilcih, le - ta ni čaščen in opevan s strani medijev (NBK), ali pa genialen in po definicij i neulovljiv z "normalnim" načinom razmišljanja (SOTL). Vseeno pa lahko Cohnovo zgodbo prištejemo med gledljive, napete in zanimive.
Tommy
Vsi ljubitelji slovenske pop estrade boste prišli na svoj račun jutri (pod pogojem, da tole berete na isti dan, ko izide Zasavc), torej v petek, 31. marca. V Litiji bodo za špas poskrbeli trije najboljši pop izvajalci kar jih premoremo; Helena Blagne, Čuki in Agropop. Torej, proti večeru se lahko zapeljete proti Litiji in si privoščite prijeten večer. Uredništvo Žuriramo pa se bo potrudilo, da bo prisotno v litijski športni dvorani in bo priskrbelo kakšno besedico in slikico o žuru. Glede na našo obljubo bomo prihranili sliko Helene za naslednjo številko, v tej pa si za spremembo lahko ogledate kitarista skupine The Drinkers, ki bodo na žuru prav tako prisotni. Koli, pevec drinkersov si še vedno ni povsem opomogel od napornega slačenja v revij i Omama. Vendar morate priznati, da tudi kitarist nima slabih nog! Aja, skoraj bi pozabil omeniti, da bo na veselici tudi Sašo Hribar.
S
3
Kultura! dan prvošolcev Gimnazije in Ekonomske srednje šole Trbovlje
Muzka in film. Ja, da ne boste mislili, da sem naredila slovnični napaki. S takšnim naslovom so nam slavko Avsenik ml., Miha Zadnikar in člani orkestra slovenske Policije pripravili konkretno in abstraktno predavanje o filmski glasbi.
Odlomke iz najboljših in najbolj gledanih filmov vseh časov in vseh žanrov, so spremljali komentaiji že prej omenjenega Mihe Zadnikarja, ter originalna glasba, bodisi v izvedbi orkestra ali "gramofona". To je bila odlična prireditev, katero smo si dijaki z veseljem ogledali.
Pred predstavo pa si je vsak razred ogledal kakšno zanimivo razstavo, katerih po Ljubljanskih galerijah prav gotovo ne manjka. Skratka zanimiv kulturni dan, ki nam je popestril predkonferenčne dni.
Petra Lipec
cd&juAi/,
1.
Oj! Že prvi spo&ladaf naj slii p lahkoVi ljiihc/.ensRJh^mvičLzitKlancAtp; srečne in nesreŽh&djube;
evi sJši odoče
velik vpliv na 'ntcak&jemo še veliko /as izJ/tiSciji naslednje
- 5fL°33riC° ”1 Tnm ’ “
f?a pri živli^člAMixsLyyo<yzr?H»ni faks). Petra L. klj#Mojci KJ&i še tod^^^ša ulo/ti v svoje mreže MihjoS. (Str.Vsrce Ti^f^piu) je pre^jljfoni K. (rač. faks). KJ^men fDjjSim.) ra
iz rok. ZiMeFMTžStr.) iass^M&lita s, imata rada. Pošteno paZias ; knimE J. (Str.). KonČEtiosg^ ljub ;zens| in Sergejem S. (Eu). Zakaj In lep zaljubljen pozdra-
vu) je prev se očiMLue zaveda^Kaj je izpustil
za pb^tatiokazhla kako se a kateroVenttino misliPeter raanerjejmed ZrVe^R. (Eu) le verno. /
Hilda & Giga
Srečanje s smrtjo
Iščem se v nebesih, v peklu, vendar ni me, ne pripadam nikomur, niti sebi ne.
Mladost, ki se preliva iz dobrega v slabi kozarec, se izgublja. Daleč, daleč je v megli, ki mi ni dosegljiva, ne morem je zaužiti v hladnem jesenskem jutru, s pesimistično dušo v izbranem, mojem telesu. Premikam se v lahkem, zasanjanem gibu, ki se ponavlja.
Umiram, ne to je več kot umreti, uležem se v listje in zdi se mi, da letim, težki del mene ostane v listju.
Nekaj lahkega pa se utrga iz mojega telesa, poleti daleč, daleč v meglo, lahkotna padem njemu v objem.
Živim? Ne, to je več kot živeti.
Ermela
c£>juAi/, ne/Ijvobi, ljubi/... 2.
En ujetniški rodilo veliko novil razhajanja ne gre.
Novjjgečesra=paiaJki ŽivaS SandraR^(=6^sp3inMSd (Ele Martina §. (Gosfe^jn Miraj, Vfl hren
ššple Zagorje. Zopet se je artia na naši šoli tudi brez
(Gospa j/j/i Ig^r L. (Elek.), ter Zaradi/oeke Njije|ta se razšla e Regate JAGosg.) še vedno
-
loščimo. Za
Utila sta nas
Hi očko. ki sedmič več nJ^tvtirLMojij^ygfFTe|i zresnila in hodi z nezganim	tanči. kz je v srcu
Andreje (Gost.) pustUimolečo^lIŠSVendar seradjhfsled počasi briše, sajžfe Andrehgze zaglMala s|otega novegaminca. Darjan T. (Gosi&^se:f§putapljaž:viiigaret|iem drisu<in pivil^endar bi bilo veliko boljeffče bi sje ozm naokrog in videl biNja prenčkatero dekliško srce umrete zanj j Aleš Ž., Zoran I.\ SosoEZaks, Zoki in Ivan (vsi GosTjso se spravili nm dekleta iz/gospodinjske^le in potihem že osvajajo svoji; princese.
To je za danes vse iz Sredma/šole Zagorje.
Ujetniki
pripravi::
Že se začenjajo priprave na prireditev ob ponovnem srečanju z Nemci, v telovadnici Gimnazije oz. Ekonomske srednje šole v Trbovljah. Prireditev naj bi potekala nekje v začetku aprila, na njej pa si bomo lahko ogledali vse od modne revije do raznih glasbenih in plesnih točk. Ob zaključku pa sledi seveda tisto najpomembnejše in to je ples. Le ta pa se bo odvijal nekoliko drugače kot smo bili vajeni. Zaradi številnih slabih izkušenj, bo tokrat telovadnica zaklenjena in nihče razen dijakov te šole, ne bo imel vstopa.
Nekje sredi maja, pa bo potekala prireditev tudi v novem parku in sicer pod vodstvom prof. Marine Štojs. Kaj pa si bomo lahko tam ogledali, pa je zaenkrat še neznano.
Š.S.

Mladim
Zasavcem

z OS Ivana Kuma,	Izlakah sv jv zimski- m,Iv v naravi

aizkM l)r„,.všvU
švXvXvX;
sn spo
naravi na Pokljuki, kjer sn hiti trboveljski pctnšulri. INihvalili sn ........................-ki s,, P^o.mn približa,! ,e
V



mti
s prispevki M, nas razVvsvl
	
iJtCL
_______________*'

Šola v naravi
Bilo je jutro kot vsako drugo. Morda malo oblačno. In za nas povsem drugačno. Namesto v šolo nas je avtobus odpeljal v Kranjsko Goro. Za cel leden smo se ločili od staršev in drugih naših bližnjih. Imeli smo se lepo. Na snegu, na strminah, povsod. Čudovito se je bleščala snežna odeja, ko jo je obsijalo žareče sonce. Tudi deževalo je. Takrat smo se namakali v bazenih hotela Lek, Kompas in Larix. Bilo je enkratno čofotati po topli vodi, se igrati s prijatelji, uživati, skozi veliko okno pa gledaš pred sabo zasnežene hribe.
In ko je snežilo, zelo snežilo, smo se odpravili v Planico. Do parka Zelenci s S KI busom, nato pa peš. Bilo je naporno, a enkratno. Pod veliko letalnico sploh. Tudi ostale skakalnice niso od muh. In ko smo bili dodobra mokri, smo se odpravili v dom, se oblili s toplo vodo, preoblekli in nato po energijo v jedilnico. Hrana je bila super, dobra in veliko je je bilo za vsak okus.
Potepanje po mestu je bilo na vrsti pred večeijo in po večeiji. Neko popoldne smo si ogledali Liznjekovo hišo. To je bogata gruntarska hiša iz 18. stoletja. Veliko je videti v njej, kar spominja na stare čase. Ko smo brskali po trgovinah, smo mislili na domače. Marskdo je našel kak spominek za mamo, očeta, brata, sestro,... morda tudi zase. Spominek, ki ga bo ob pogledu nanj opozaijal na čas Šole smučanja v Kranjski gori.
Lepo je bilo tudi druženje ob
večerih, ko smo se šli družabne igre, brali knjige, se smejali, drug drugemu nagajali.Prvo noč nikakor ni bilo spanca, a vse naslednje smo prespali kot Trnuljčice.
Spomin ostaja na vse lepo, kar je bilo doživeto v prelepem gorenjskem kotu, na vse neprijetne spomine pa bo legel prah in pozaba bo opravila svoje.
Učenci 5,a in 5,b OŠ I. Kavčiča Izlake
V Kranjski gori
Dolgo, dolgo trajala je vožnja, prispeli smo, a med potjo zaustavi nas je spomenik moža Aljaža,
ki z roko nam kaže Triglav.ponos in čar, to ni nobena važa.
Sredi triglavskih gora, ob vznožju smučarskih strmin stoji naš drugi dom: Hotel Prisank. Tu prenočujemo, se družimo, natikamo smuči, uživamo. Prijetno je na belem snegu, ko dričamo po strmem bregu.
Katarina Gaberšek, Mojca Amon, Karmen Kralj
Smo Hugoti
Smo Hugoti trije, lepo se vozimo, uživamo, tekmujemo -a včasih se tudi skregamo.
Po zavojih en - dva - tri popadamo kar vsi.
Kdor nas videti želi, pripne naj si smuči, se za nami po hribu spusti.
Karel Zupan, 5.b
Vtisi s Pokljuke
NaPoklj uki je bilo super, najboljši je bil tek na smučeh (za kondicijo).
Andraž
Najbolj mi je bilo všeč smučanje. Smučali smo 5 urna dan. Zvečer smo imeli disko.
Urška
Najboljše na Pokljuki je bilo, da smo vsak večer ob glasbi plesali, se zabavali, igrali hokej in pili različne pijače.
Nejc (vsi učenci 5. razredov OŠ IC)
Prvič na tekaških smučeh
V ponedeljek 20. februaija smo nekateri prvič stopili na tekaške smuči. S tovarišem in tovarišicama smo si obuli čevlje in nataknili smuči. Sprva smo bili več na zadnjici kot pa na nogah oz. na smučeh. Začeli smo pot dolgo nekaj kilometrov. Najprej se nama je zdelo, da ne bova zmogli teh nekaj kilometrov, ampak pot je vodila čez gozdove, polja in cesto, da sva kar pozabili na utrujenost. Naš cilj je bil tam, kjer smo začeli. Ko smo prišli do hotela, smo bili utrujeni in lačni. Pojedli smo nekaj malega in si opomogli. Zvečer smo se razveselili lepo pogrnjenih postelj in mehkih odej. Zaspali smo kot ubiti.
Nina in Katarina, 5.b OŠ Ivana Cankarja
Velike Bloke
4. dan
Kot vedno smo vstali že ob sedmih. Odpeljali smo se na izlet v kraško jamo Rakov Škocjan. Po zanimivem ogledu kraške jame smo odšli na drugi ogled in sicer na ogled Cerkniškega jezera. Ogledali smo si tudi maketo jezera. Maketa v zmanjšanjem merilu je bila velika,

[H
lepo pobarvana in tudi mehanično narejena. Potem smo odšli do Bloškega jezera. Da se poleti v bloškem jezeru tudi kopajo, nam je povedal gospod Franc, ki nam je povedal še ogromno stvari.
5. dan
Ta dan zjutraj ni bilo težko ostati kot ponavadi, ampak smo vstali nenavadno hitro, ker smo komaj čakali, da se vrnemo v prelepe Trbovlje. Ko smo imeli vse pospravljeno v nahrbtnike in potovalke, smo odšli na zajtrk. Še enkrat smo pregledali sobe, če je kdo kaj pozabil. Prišel je čas odhoda. Zlezli smo v avtobusa in se odpeljali proti Trbovljam. Bilo je zelo lepo.
Aljaž Čibej in Matjaž Krajnc 4,a
Pustne šeme
Našemila sem se v princezo in z bratrancem sva odšla na šolsko pustno rajanje.
Urška, 3,c
Ker so mi všeč pingvini, sem se preoblekla v pingvina.
Pija, 3,c
Za pusta sem bil Robin Hood, ker rad streljam z lokom.
Domen, 3,c
Za pusta sem bil dimnikar, hodil sem od hiše do hiše in zaslužil denar.
Roman, 3,c
Našemil sem se v karatejskega mojstra Tomy Leeja.
Timotej, 3,c
Tudi letos sem bil pustna šema. Mami me je našemila v Mehikanca.
Peter, 3,c
Pust oznanja bližajočo pomlad. Veliko otrok seje napravilo v maske, jaz pa sem bil klovn.
Vito, 3,c
Pustna šema sem bila v Planici. Predstavljala pa sem Špelo Pretnar.
Tina, 3,c, vsi OŠ Šmartno
HI
NOGOMET
Derbi
Radečanom
Radeče Papir- Zagorje 1:0 (0:0)
Radeče, stadion v Radečah, gledalcev 650, sodnik Lackovič (MB), strelec Drobne (46).
Radcčepapir: Kelenc, Kapušin, Mitič, Trebše, Stankovič (Zlobko), Janev, Guček, (Plazar), Kačičnik, Drobne, Pirc, Žganec.
Zagorje: Hace, Kurež, Kranjc, Hadžič, Barič, Uranič, Kern, Barbek (Dornik), Poglajen, Petrušič, Grčar.
V zasavskem derbiju so Radečani pred domačimi gledalci prekinili neugodno tradicijo slabih rezultatov. Že v prvem delu igre so si domači ustvarili številne lepe priložnosti, ki jih njihovi napadalci niso znali izkoristiti in so imeli le terensko premoč. V nadaljevanju že takoj na začetku veselje domačinov, ki so prek Drobneta v 46. minuti dosegli zadetek, potem, ko se je po odbiti žogi iz prostega
strela najbolj znašel pred gostujočim vratarjem in iz 12 m zatresel mrežo Zagorjanov. Žoga se je sicer vmes odbila še od Bariča, ki je bil v gneči pred vrati žogi na poti in končala v mreži za Hacetom. To je bilo tudi prvič, da je moral Hace v letošnji sezoni v gol po žogo. Gostje so bili v nasprotnih napadih izredno nevarni, vendar sta radeška obramba in vratar Kelenc uspešno zaustavljala njihove napade, tako, da je zmaga zasluženo ostala doma.
F.Č.
Spet
neučinkoviti
Rudar - Steklar 2:1
(0:0)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Fon (Tolmin), strelci: 0:1 Krašovec (49), 1:1 Sotenšek (52), 2:1 Žibret (83).
Rudar: Ahlin, Tomše, Jesih (Turšič), Zaimovič, Kic, Žibret, A.Ranzinger, Sotenšek, Holešek, Alič, Breznikar.
Steklar: Mikša, Bek, Turnšek, Kovačič, Marguč, Zdovc, Vidiček (I.Šmid), Krki ec, Jelenko, Neskič, Krašovec.
Trboveljski trener Milan Ocvirk je dobro premešal moštvo, bistvene razlike v igri v primerjavi s prejšnjima dvema tekmama pa ni bilo. Rudar je znova vseskozi napadal, pa čeprav ni ravno blestel imel ogromno priložnosti, gola pa dosegel iz prekinitev. Tako je vendarle prekinil črno serijo in zabeležil drugo spomladansko zmago. Prvi so sicer zapretili gostje, vendar je strel Krašovca zletel prek gola, Zdovčev udarec pa je Ahlin, ki je spet dobil priložnost, odbil. Prvi od Trboveljčanov je v 8. minuti od daleč poizkušal Alič, v 23. je Holešek po predložku Breznikarja z glavo iz bližine streljal natančno v gostujočega vratarja, v 39. j; Tomšetu vendarle uspela lepa podaja, toda Aličev "lob" je Mikša "prečita!", v 41. je Breznikar sam po desni strani	krenil proti
nasprotnikovemu gola, namesto za strel pa se je odločil za podajo, zadnji pred odmorom pa je iz gneče	brez	uspeha
poizkušal Holešek, ki že
cel spomladanski del igra rahlo poškodovan. V prvih trenutkih nadaljevanja se je priložnost ponudila Turšiču, ki je ob odmoru zamenjal zelo slabega Jesiha, nato pa je sledila hladna prha za domače igralce in gledalce. Rudarjeva obramba je namreč na desni strani pustila povsem samega Krašovca misleč, da je v nedovoljen položaju, ta pa je darilo izkoristil, neoviran stekel proti domačim vratom in rutinirano ugnal Ahlina. Le tri minute kasneje je z neposrednim strelom s k ti Jani Sotenšek izenačil, v naslednjem napadu pa po Neskičevem igranj u z roko v kazenskem prostoru zastreljal enajstmetrovko. Ko je že vse kazalo, da bo predzadnji Steklar iz Trbovelj odnesel točko (lani j e celo zmagal), pa je najboljši igralec srečanja Bojan Žibret s prostega strela s 30 metrov z mojstrsko izvedenim prostim strelom premagal sicer zanesljivega Mikšo in svoji ekipi prinesel nadvse pomembni točki v boju za vrh drugoligaške lestvice.
S. F.
Remi
Brda - Litija 1:1 (0:1)
Brda, igrišče NK, gledalcev 350, strelca: Račič(18)in Gruden(65).
Brda: Žnidar, Jančič, Kožlin, Simčič, Klinec, Kristančič, Jekoncic, Gruden, Zimic, Markočič, Gašparin.
Litija: Pograjc, Golnar, Karamarkovič, Čuk, Živkovič, Mele. Zajc?, Begič, Lajovic, Račič, Džaferovič.
Litijski nogometaši nadaljujejo uspešno serijo rezultatov v pomladanskem delu. Tokrat so iz Brd prinesli točko, pa čeprav so nastopili brez Žlaka, ki ima dva rumena kartona, zaradi poškodbe pa ni mogel nastopiti Agatič. Lilijani so začeli
bolje in kmalu je imel Begič 100 odstotno priložnost, ki pa seje izkazala za 99 odstotno. Njegovo napako je v 18. minuti popravil Račič, ki je Lilijane popeljal v vodstvo. Po odmoru so domači zaigrali ostreje in rezultat tega j e bil zadetek Grudna, ki je izenačil po strelu iz kota, čeprav bi ga vratar Pograjc, ki je v vratih zamenjal kaznovanega Golnarja, tudi ta strel ubranil. Kljub temu, da so bili Lilijani do konca srečanja boljši nasprotnik, pa si niso uspeli priigrati kakšne boljše priložnosti. S 14. točkami so Lilijani tako na 8. mestu.
S.K.
ROKOMET
Drama v Litiji
Inžiniring Šarbek -Fructal 22:21 (12:8)
Litija, športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Požežnik(Ce)in Repenšek (Rečica).
Inžiniring Šarbek:
Ulčar. Špelič, Dobravec, Bilbija 4, Gradišek 2, Kogovšek 2, Kralj 1, Belič 1, Mandelj 5, Verbajs, Privšek 7, Doblekar.
Fructal: Race, Boršo 2, Pajntnar 6, Kurbanovič 4, Žvokelj 1, Bodiroža 1, Leban 1, Miškovič, Turk, Likar 1, Kranjc 5, Kovšca.
Drame, kakršno smo videli v soboto zvečer v športni dvorani v Litiji se ne bi sramoval niti Alfred Hitchoch. V zadnjem srečanju te sezone v domači dvorani so Šarbki morali zmagati, kar jim je na koncu tudi uspelo. Tako še imajo v rokavu nekaj kombinacij, ki jim prinašajo obstanek v ligi. Pogoj je zmaga v Ribnici, kjer domača ekipa nima več možnosti za obstanek, medtem ko v Ajdovščini ne sme biti neodločenega rezultata.
Sobotna drama seje začela že vodstvom gostov,
M
ki so v začetku povedli in domači so jih ujeli šele na 7:7. Do 20. minute so domači naredili delni rezultat 5:0 ter na odmor odšli z lepo prednostjo štirih zadetkov. V nadaljevanju so potem gledalci videli slabo igro, domači pa so vseskozi vodili 4 ali 5 zadetkov. V 40. minuti so gostje postali agresivnejši v obrambi, kar se jim je obrestovalo in v 56. minuti so uspeli izenačiti na 21:21. Vse do konca srečanja potem nobena od ekip ni dosegla zadetka, Lilijani pa so zastreljali celo 7 metrovko. Šele po izteku regularnega dela igre, ko je sirena že odpiskala konec, sta sodnika dosodila strel iz 9-ih metrov za domače in Goran Bilbija je bil tisti, ki je žogo poslal v mrežo. Srečanja zadnjega kroga
so na sporedu 5. aprila, do takrat pa ljubitelje litijskega rokometa čaka napeto pričakovanje.
S.K.
Delitev
točk
Radeče Papir Pomurka 26:26 (12:15)
Radeče, športna dvorana, gledalcev 200, sodnika Kaučič in Lužar.
Radeče Papir: Skušek, Novak, Potočnik 5, Doberšek 13, Česnik, Šantej, Rizmal 2, Belak 3, Oblak 2, Sotlar 1, Mitič, Kavšek.
Pomurka Bogdanovič, A. Vereš, Bedekovič 2, Ritonja 2, Kavaš, Husar 4, S. Buzeti 2, B. Vereš, B. Buzeti, Okreša 13, Kavaš, Lovrenjak 3.
Radeški ljubitelji rokometne igre so tokrat videli
Naj nogometaš Zasavja
Nogometno prvenstvo se v čedalje bolj pomladnem ozračju nadaljuje. Trboveljčani so za spremembo tokrat doma obdržali kar obe točki, medtem ko so Zagorjani morali priznati premoč Radečanom, čeprav so jim sami pomagali do edinega zadetka. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Žibret, pri Zagorjanih znova Petrušič, pri Radečanih pa se je tokrat najbolj izkazal Kapušin.
Ocene: Zagorje - 19. kolo: 5 Petrušič, 3 Uranič, 1 Kern; Rudar - 19. kolo: 5 Žibret, 3 Turšič, 1 Sotenšek; Radeče: - 19. kolo: 5 Kapušin, 3 Drobne, 1 Janev.
Skupaj: 39 Zaimovič, 37 Petrušič, 30 Kelenc, 27 Holešek, 25 Žibret, 24 Kačičnik, 23 Uranič 19 Barič, Buovski in Kern, 18 Puc in Drobne, 17 Sotenšek, 15 Drobne, 14 Poglajen, 12 Breznikar, 11 Stankovič, Cetin, Žganec in Mitič, 11 Kapušin, 9 Dizdarevič, Mešanovič in Trebše, 7 B.Guček, D. Guček in Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger, Turšič in Janev, 5 Tutič, Kurež in Haralovič, 4 Florjane, Grčar in Alič, 3 Kic, F. Krajnc, Žlak, Gršak in Hace, 2 Čeč, 1 Plazar in Košak.
Strelci: 13 Petrušič, 11 Holešek, 9 Drobne, 5 Poglajen, 4 Kačičnik, Zaimovič, Žganec, 3 Hadžič, Žibret, Sotenšek, Breznikar in Žlak, 2 Uranič, Barič, Jesih, Pirc, Cetin in Ranzinger, 1 Barbek, D. Guček, Alič, Turšič, Haralovič, Buovski, Kern, Mešanovič, Kirbiš in Knavs.
č-
zanimivo in napeto rokometno predstavo, katere značilnost je bila tokrat stalna izenačenost v igri, še zlasti v dugem polčasu. V prvem delu igre so na igrišču absolutno prevla-dovab gostje, v nadaljevanju pa so jih Radečni hitro ujeli in rezultat izenačili. Do konca srečanja se je rezultat menjaval enkrat v korist domačih, drugič gostov, na koncu pa je rezultat le pravičen, saj odraža razmerje moči na terenu. Pohvaliti velja Doberška in Okrešo, ki sta bila s 13. zadetki najboljša moža na igrišču.
F.Č.
Boleč
poraz
Dol - Velika Nedelja 20:24 (12:11)
Hrastnik, Športna dvorana, gledalcev 150, sodnika Cvelbar (Semič) in Medek (Metlika).
Dol: Šuštar, Kranjc 2, Selak 5, Ule 2, Plevnik 3, Moljk 3, Piškur 2, Raušl 2, Vidmar, Šantej, Špajzar 1.
Vel. Nedelja: Kovačec,
P. Kumer, Trofenik, Meško, Ivanuša 3, J. Kumer 5, Bezjak 5, Leben, Planinc 5, Lah 2, Mesareč 4, Gaberc.
Dolani so izgubili po vsej verjetnosti odločilno tekmo za uvrstitev med osmerico najboljših. Začetek je bil še kar obetaven. Po hitrem vodstvu gostov so se domači kaj hitro ujeli in s tremi zaporednimi protinapadi povedli s 3:2. Do koncapolčasaje sledila izenačena igra, v kateri sta se nasprotnika menjavala v vodstvu, polčas pa so vendarle dobili Dolani z golom" prednosti. V nadaljevanju so prvi zadeli domači, kar je dajalo upanje, da so vendarle strli odpor gostov. Žal pa je bilo ravno obratno. Po nekaj zaporednih napakah, dveh zapravljenih napadih in po zastreljani sedemmetrovki je sledila neusmiljena kazen. Gostje so s štirimi zaporednimi zadetki povedli in dokočno strli odpor domačih. Pri 19:15 je bila tekma že odločena.
Dodajmo še, da kljub nekaterim spornim sodni-
škim odločitvam, zmagi gostov nikakor ne gre oporekati. Bili so precej bolj zanesljivi, z odličnim vratarjem v golu, kar pa za Dolane ne moremo trditi. Brez idej, brez pravega organizatorja igre, z izredno slabo razpoloženima vratarjema, so doživeli odločilen poraz, zaradi katerega, se bodo skoraj zanesljivo uvrstili med tiste štiri ekipe, ki bodo skozi play out iskale obstanek v drugoligaški druščini. Teh skrbi jih lahko reši le poraz Velike Nedelje v lokalnem derbiju zadnjega kola s sosedi iz Ormoža, seveda ob predpostavki, da Dolani v gosteh premagajo zadnje-uvrščenega Mladinca iz Murskih Črncev.
J.P.
Točka za uvod
Kranj B - Zagorje 15:15 (7:7)
Kranj, športna dvorana Planina, gledalcev 50, sodnika Pangerc in Nardin (oba Dobrlje).
Kranj: Zorec, Petač, N.

M
5TS2, rsx“
mladincih kot pri mladink;* so po pričakovanju
d3ll!i»i,^:iei!is
to,U„£till*i„„„Svdl,.D=k,ti,«,iZg,«,am79.


^lllllillllBBlHHliillllliil^
rezultatom jobilaNina tretja v na* reprezentanci. saj sta jo
(418) ■ in Celjanka
Katja Ledinek (416
..kegljev). Z Nm.m kc
gljanjem je bil zadovoljen tud! trener Slovenskih:; ženski*: kegljaških reprezentanc, sicer pa -vodja idlienih celjskih ;te-:f
452 keglji ni dosti zaostala za rekordom kegljišča
na'se legendarne kegljavke Malike Kardimir. Pri	Ninu Podlesnik
r:h,°	,.d„	fc
..........................tisi.v...;.,;., v	.-.mmikiičen iv; hi! kimh visokemu norazu irencr
.podrla ie I9S kegljev, nadaljevala pa je precej ooyc  m se laeeu *.ut i .
.  in prvi na-Uop v dresu z državnim grbom na domačem  vrnila s kakšnim odličjem
......................	s «,
	
Sašo Fabjan
Šemrl 1, Rajgelj 4, Sonc 4, Šparovec 1, M. Šemrl, Košir, Tkalec 5, Lamut, Majcen.
Zagorje: Žerko, Bolte 4, Sedej 1, Klopčič 2, Čibej, Zupančič, Smole, Poglajen 1, Remic, Labar, Kovačič 7, Peško.
Zagorjanke so v prvem krogu pomladanskega dela prvenstva v drugi ženski rokometni ligi zahod odščipnile točko favoriziranim Kranjčankam. Izid je bil vseskozi tesen in igralke so odšle na odmor pri izidu 7:7. V drugem polčasu so najprej povedle Zagorjanke, nato pa so pobudo prevzele domačinke. Pri izidu 13:14 za Zagorje so imele celo napad, vendar sta višje vodstvo preprečila tokrat katastrofalna sodnika, ki sta dajala vtis, kot da Zagorjankam nikakor ne privoščita točk. V 53. minuti je zaradi treh izključitev rdeči karton dobila Smoletova. Proti koncu tekme so gostje celo vodile, vendar jeRajgelje-va izenačila izid v zadnjih sekundah tekme. Pri Zagorjankah gre pohvaliti Kovačičevo, Boltejevo in Klopčičevo, ki so se res izkazale predvsem v napadu.
P.M.
KOŠARKA
Nerazumljive
odločitve
Helios - Iskra Litus 80:76 (40:37)
Domžale, dvorana komunalnega centra, gledalcev 500, sodnika Poljanšek (Žiri) in Gojkovič (Lj).
Helios: D. Trifunovič 2, R. Trifunovič 16, Košak 10, Škrjanc 6, Žitnik 25, Šušič 21.
Iskra Litus: Kandžič 10, Bassin 2, Peterlin 2, Polanec 2, Narat 20, Bošnjak 14, Deležan 12, Šiško 10.
Igralci Litusa so vodili vse do 13. minute, ko so
domačini izenačili in je trener Litij a no v izvedel nakaj nerazumljivih menjav. Domžalčan v dresu Litijejanko Narat je smel na teren šele ko je pri domačih odšel na klop R. Trifunovič. V 39. minuti so Lilijani s košem Bošnjaka izenačili in gledalci v dvorani, kijih ni bilo malo, so bili prepričani v zmago gostov, toda domači so z veliko borbenostjo povedli in 20 sekund pred koncem vodili že 5 točk in tekma je bila za Lilijane izgubljena.
M.Š.
Lahka
zmaga
Koper - Iskra Litus 59:108 (32:60)
Koper, športna dvorana Burja, gledalcev 100, sodnika Fekonja (Lj) in Dovč (Domžale).
Koper: Vide 13,Bubola 2, Hercegovac 11, Murovec 2, Lazarevski 11, Kukič 14, Cvitan 4, Vučenovič 2.
Iskra Litus: Kandžič 17, Bassin 14, Polanec 1, Narat 34, Jocovič 8, Bošnjak 6, Deležan 20, Japič 2, Šiško 6.
Domači, ki so nastopili oslabljeni so bili lahek plen za razigrane Litijske košarkarje. Le - ti so v 5. minuti vodili že 10:0, v 10. minuti je bila razlika 20 točk, v 15. pa 29 točk. To razliko je sicer domačim do konca polčasa uspelo nekoliko zmanjšati, tako. daje srečanje postalo celo malo zanimivo. Vendar je bila slika v nadaljevanju podobna kot v prvem polčasu. Lilijani so razliko le še dolgočasno povečevali.
M.Š.
Zanesljivo
Zagorje - Vrhnika 88:66 (43:30)
Zagorje, dvorana OS, gledalcev 60, sodnika Štor (Polzela) in Katanič (Slov. Bistrica).
Zagorje: Ferjančič 13, Čop 27, Poznič 7, Mlakar 5, Remic 6, Kofol 5, Koren
4, Kas tiger 5, Kranjc 4, Omahne 12.
Vrhnika: Trdan 5, Rajkovič 3, Bukič 5, Masterl 19, Vrbančič, Vidakovič 8, Gabrovšek 13, Medved 13.
V začetku srečanja je pobudo prevzela pomlajena ekipa Vrhnike, ki je prvih deset minut vodila za 5 točk. Bili so izjemno hitri v protinapadih in nepopustljivi v obrambi. Zagorjani so jih v začetku podcenjevali, kar se je poznalo tudi v igri. Nikakor niso prišli do izdelanega meta na koš, v obrambi pa obstali pri hitrih akcijah gostov. Do konca polčasa je treneiju Podlipniku le uspelo urediti svojo vrsto. V tem deluje dobro zaigral Andrej Čop, kije dosegel kar 20 točk in Brane Omahne, ki je pobiral odbite žoge. V drugem delu so nadaljevali z učinkovito igro in hitro povečevali razliko, ki je bila tudi že 27 točk. Proti koncu srečanja sta na igrišče stopila tudi mlada igralca
Jure Poznič in Matej Mlakar, ki sta dokazala, da znata tudi v članski konkurenci zaigrati brezkompromisno.
D.G.
Dva poraza Laščanov
Hrastnik - V nadaljevanju tekmovanja za uvrstitev v A-l košarkarsko ligo je ekipa Pivovarne Laško pretekli teden dvakrat gostovala in obakrat ostala praznih rok. V Idriji, kjer so Laščani po tihem računali na morebitno drugo zmago v gosteh so morali priznati premoč domače ekipe, ki je po ogorčenem boju premagala varovance tre-neija Rudija Jeriča z 68:57. Še tesnejši je bil končni izid v Domžalah, kjer so se igralci Heliosa oddolžili Laščanom za poraz v prvem delu razigravanja in zmagali z 93:87. Do konca play off-a je še 6 krogov, za prva štiri mesta pa je še vedno sedem kandidatov. Med
LOKOSTRELSTVO
njimi tudi Laščani.
J.P.
Preslab prvi polčas
Portorož - GD Hrastnik 82:77 (47:25)
V derbiju 6. kroga "C" lige, ki bi ob morebitnem uspehu Hrastničanov že odločil o tem, katera ekipa se bo neposredno uvrstila v "B" ligo, so gostitelji zasluženo zmagali. Zmagovalca je praktično odločil prvi polčas, katerega so dobili gostitelj i s prednostjo 22 točk. Hrastničanom v tem delu ni uspevalo praktično nič. V nadaljevanju so sicer zaigrali kot prerojeni, vendar je bil zaostanek iz prvega dela prevelik. Lapornik 20 in Kellner 16 sta bila najuspešnejša pri Hrastničanih. Kljub različnima polčasoma pa je bilo srečanje zanimivo in kvalitetno. Hrastničani v soboto gostijo Cerkničane, do konca pa sta še dva kroga tekmovanja, v vodstvu pa kar štiri ekipe, med njimi tudi Hrastnik s po 19 - imi točkami.
J.P.
TENIS
Najboljši
znani
Litija - V organizaciji Teniške šole Čuk in Tenis centra AS ter s pomočjo sponzorjevje bilo v litijski teniški dvorani Zasavsko prvenstvo za pionirske in mladinske kategorije. Med dvanjastletniki je zmagal Marko Sabolčki iz Trbovelj, ki je v finalu premagal Nejca Vozlja. Med 16 letnimi fanti je Peter	Kneževič	iz
Trbovelj premgal svojega someščana	Primoža
Koprivca, prav tako pa je med 20 let starimi tenisači zmagal Trboveljčan Denis Bovhan, ki je v finalu premgal Hrastničana Seška. Med dekleti pa sta po kategorijah postali zmagovalkiSanja Brodar in Ajda Ristič iz Izlak.
V tenis centru Zas Ten pa so odigrali 6. in 7. kolo sindikalne lige dvojic. Po vseh odigranih srečanjih je v vodstvu ekipa Riosi iz Trbovelj, drugo mesto pa si delijo ekipe Ljubljanske Banke Trbovlje, Integral Zagorje in Sinet Hrastnik.
M.H.
Savšek
odličen
Zagorje - Na tekmovanju za Alpski pokal, ki je bil minulo soboto v Braslovčah v Savinjski dolini je nastopilo preko 120 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Nastopili so v disciplini 3 - D, kar pomeni, da so streljali na tridimenzionalne tarče živali. ZagorjanPavli Savšek, član KL Moste, je v stilu coumpound neomejeno zasedel 12.mestomed
Pavle Savšek
50 tekmovalci. V isti disciplini je prvič na večjem tekmovanju nastopil tudi Zagorjan Alojz Pavlovič in zasedel 36. mesto. Oba lokostrelca sta z dose-
ženimi rezultati zelo zadovoljna in napovedujeta vrhunec forme do jeseni, ko bosta svoje najboljše zanje morala pokazati na državnem prvenstvu. V Alpskem pokalu pa je še pet tekmovanj, po dve v Italiji in Avstriji in ena v Sloveniji.
B.K.
SMUČANJE
Najmlajši
uspešni
Trbovlje - Minulo nedeljo je bil na Golteh veleslalom za pokal Name za mlajše cicibane in cicibanke. Trboveljske cicibanke so bile odlične saj je Maša Radenšek zasedla drugo mesto, Nina Eberlinc pa je bila peta. Tudi cicibani rojeni leta '88 so se dobro odrezali.
Zmagovalec pokala Maksimarket Benjamin Hren je bil 3., Jan Lenart šesti, Aleksander Kovačič pa desti. Pri leto starejših sta bila Grega Zajc in Gašper Princ uvrščena na 9. oz. 10. mesto. Goran Mraz je še pri leto dni starejših le za štiri stotinke sekunde zaostal za medaljo in končal tekmovanje na nehvaležnem četrtem mestu. Skupaj je nastopilo kar 17 trboveljskih smučarjev, ki so z uvrstivami do 15. mesta prispevali k odličnemu drugemu mestu SD Trbovlje v ekipni konkurenci.
F. P.
ŠAH
Zalokar
najboljši
Trbovlje - V Grižah se je končal šahovski turnir Griže Open. Igralni pogoji na tumiiju so bili odlični, nagradni sklad pa j e znašal
100.000	sit, poleg tega pa so najboljši dobili še praktične nagrade. Najbolj je razveseljivo, daje med 42 tekmovalci zmagal najboljši trboveljski šahist Uroš Zalokar, ki je glavnega favorita, domačina Vom-beka premagal za celo točko. Tudi ostali naši so dobro nastopili saj je bil Oto Kranjc ml četrti, Franc Kotnik šesti, Miran Skobe pa sedmi. Odlično seje izkazal tudi mladinec Robert Goršek iz Zagorja, kije bil deseti.
Na turnirju je bilo mogoče osvojiti kategorijo in izboljšati uvrstitev na slovenski šahovski listi (rating točke).
B.K.
ROKOMET
Kadeti: Kaj Dol -Radeče Papir 24:12 (11:6), Spot Rudar -AFP Dobova 26:13 (H:4).
Mladinke: ŽRK
Zagorje - Lisca Sevnica 13:11 (4:4).
KOŠARKA
Člani: Vič - Rudar 99:66 (47:30).
Zimska liga Loka Z - ml. dečki: Iskra Litus - Evropa 62:33 (33:10); - ml. deklice:
ŽKD Studio Jin Jang -Slovan 21:28 (11:17), ŽKD Studio Jin Jang -Ilirija 39:27 (29:7).
Prvenstvo OŠ - st.
dečki: OŠ Trbovlje - OŠ Velenje 51:61 (18:36), OŠ Trbovlje-OŠ Dravo grad 69:63 (39:24); st. deklice: OŠ Trbovlje - OŠ Šentjur 34:42(15:17),OŠTrbovlje -OŠ Dravlje24:45 (11:37).
Zasavska liga - ml.
dečki: OŠ Ivan Skvarča -OŠ Litija 23:73, OŠ Tončke Čeč - OŠ Ivan Skvarča 45:43.
ŠAH
Griže open: Zalokar -Rajkovič remi. Kotnik -Vombek remi, Urisek -Skobe 0:1, Dušak -Gazvoda 0:1, Krajnc -Krstič 1:0, Kuzmič - Germ 1:0, Tomažič - Gnn remi, Goršek - Klamper 1:0, Novak - Blatnik 0:1, Šon -Trebežnik 0:1.
MALI NOGOMET
Pokalni prvak Zagorja - Malo po malo -Trgovina Mojca 3:1, Šentlambert - Trgovina Mojca 3:4, Malo po malo -Šentlambert 10:2, Merli -Izlake H 0:3, ŠD Čolniše -Izlake H 2:2, Merli - ŠD Čolniše 0:3, RTV Trbovlje - Tirna 3:0, Izlake I - Tirna
6:0, RTV Trbovlje -Izalke I 1:2, Intera -Gost. Maček 4:1, Mlinše II - Gost. Maček 1:0, Intera -Mlinše II 2:0, Amaco -Polje Svarog 4:0, Mlinše I - Polje Svarog 5:2, Amaco - ŠD Mlinše I 5:3, Buldožer
-	Garni Hotel 2:1, Trgovina Čop - Grani Hotel 2:2, Buldožer -Trgovina Čop 4:3, Antimon - Bistro Tina 1:1, Optika DLContact
-	Bisto Tina 2:2, Antimon - Optika DL Contact 2:2, Inžiniring Šarbek - Mlinše HI 5:0, Ford Servis Hribar -Mlinše III 0:2, Inžiniring Šarbek -Ford Servis Hribar 4:0.

Trbovlje - 26. marca ob 17.31 uri je voznik osebnega vozila T.J. na cesti Trbovlje - Hrastnik, zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v osebno vozilo, katerega je pred njim vozil F.P.R. iz Avstrije. Na vozilih je nastala večja materialna škoda.
Zmanjkal lopar in srajca
Trbovlje - Neznani storilec je 22. marca popoldne v trgovini R šport ukradel teniški lopar, v trgovini Ajda, pa je prav tako neznanec, sunil moško srajco. Policisti dolgoprsta nepridiprava še iščejo.
Vlomilci v Borovniku
Zagorje - Policiste so 24. marca nekaj po šesti uri zjutraj iz kamnoloma Borovnik obvestili, daje neznanec vlomil v tam parkirano vozilo Zastava poly in odnesel tri dvokilogramske gasilne aparate na prah ter komplet žarnic.
Policisti so ugotovili, da je bilo v istem času vlomljeno tudi v tovorno vozilo Tatra, last Š.J., od koderj e nepridiprav vzel akumulator, radiokasetofon z zvočniki in 10- litersko kanto olja.
Nekdo je vlomil tudi v kabino sejalnika peska, vendar od tam ni odnesel nič.
Z zbiranjem obvestil ter ogleda so policisti v bližnji baraki našli ukradene predmete in jih vrnili lastnikom. Gasilne aparate bo treba napolniti, saj so jih nepridipravi izpraznili. Za neznanimi "gasilci" policisti še poizvedujejo.
Ukradel moped
Hrastnik - K.B. iz Hrastnikaje 25. marca zjutraj obvestil policiste, da mu je neznanec ukradel kolo z motorjem Tomos APN 6. Stekla je akcija iskanja in trboveljski policisti so pri kontroli prometa zaustavili voznika kolesa z motorjem J.D. iz Trbovelj in mu moped zasegli ter ga vrnili presrečnemu lastniku. J.D. bo za dejanje odgovarjal pristojnim.
Aufbiks
Če bo šlo tako naprej bomo našo kronično stran lahko prepolovili, saj so naši aufbiksarji ta teden skoraj popolnoma "zatajili".
Pri vsem tem so seveda najbolj veseli policisti, saj sta jim preglavice povzročala le dva razgrajača.
jj- V Trbovljah je pobesnel G.G., ki je 22. marca nekaj čez polnoč s prijateljem prišel v lokal Vrtinec. Ker sta ga "kamerata" že imela nekaj pod kapo, jima seveda niso hoteli postreči z željenoalkoholno pijačo. Kaj hujšega! G.G. je pričel razbijati steklenino in inventar. Letelo je vse kar mu je prišlo pod roke. Umiriti, ga ni mogel niti lastnik, kateremu je omenjeni vročekrvnež dobro razdejal lokal. Pred prihodom patrulje pa jo je popihal. Policisti so ga kazensko ovadili, saj je povzročil precejšnjo škodo.
Jt V lokalu Marno je 23. marca okrog 21.00 ure bil nič ™ hudega sluteč P.H. iz Hrastnika. K njemu je pristopil neznanec in ga brez vzroka napadel in pretepel, ter nato zbežal. Pri tem gaje tudi lažje telesno poškodoval. Policisti so vročekrvnega J.M. iz Hrastnika izsledili in ga kazensko ovadili.
Teden varnosti v prometu
Ta teden so proglasili za 2. mednarodni teden varnosti v cestnem prometu, s poudarkom na varnosti otrok. Policisti že izvajajo poostren nadzor prometa, zlasti pred prehodi za pešce, ki so v bližini šol in vrtcev. Policisti bodo preventivno opozarj ali tudi kolesarje in motoriste, katere je lepo vreme v že kar velikem številu zvabilo na ceste.
Poročilo o ugotovitvah in uspešnosti akcije boste lahko prebrali, v naši naslednji številki.
Napadalen pes
Trbovlje - Na Majcenovi cesti imajo stanovalci težave s psom lastnice F. A.. Pes je kar naprej odvezan in brez nadzorstva ter vsake toliko časa napada mimoidoče občane.
Tako je 22. marca okrog 19.00 ure napadel mimoidoče P.M., ji raztrgal oblačila in poškodoval desno roko, tako daje morala iskati zdravniško pomoč. Policisti so izvedeli, daje pred tem napadel tudi mimoidočega Z.F. in mu raztrgal oblačila.
24. marca okrog 9.00 ure pa je zverina napadla otroke, ki so nič hudega sluteči šli po malico v bližnjo trgovino Monte kukuli. O tem je policiste obvestila učiteljica iz OŠ Revirski borci.
Ker so policisti lastnico napadalnega psa, F. A. že večkrat opozarjali in zoper njo ukrepali so tokrat podali predlog inšpekcijskim službam v upanju, da so problem dokončno reši.


Prvo pomladno soboto, ki je bila za razliko od lanske sončna in zares pomladna, so se vseslovenski pohodniki podali na 15 kilometrov dolgo Valvasorjevo pot, ki jo že tretje leto pripravlja turistično društvo Čemšenik.
Pot je pohodnike peljala od Medijskega gradu na Izlakah do Gamberga, od tam dalje čez Rži še do domačije pri Gunet, po pobočju Čemše-niške planine do Svetega Primoža in od tam do domačije pri Mejč pod Prvinami. Tu se je okrog 140 zasope-hanih pohodnikov, ki so prišli tudi s Kostela, Kranja,
Moravč in seveda Zasavja, okrepčalo z
domačo kapljico, vročim čajem in domačimi jedmi. Pod kozolcem so zaplesali čemšeniški folkloristi, harmonikaš je prenehal vleči meh le tedaj, ko je popotnike pozdravil Valvasor.
— njegova gnada Valvasor.
Tekst in foto:
Tatjana Polanc
Pod kozolcem "pri Meji" je pohodnike pozdravil—
(gregorijanski
kolebar
Papež Gregorij XIII. j e moral v j u lij anskern koledarju urediti dve stvari: popraviti zmoto, ki je nastala do njegovega časa, in urediti koledar tako, da ne bo z nebom navzkriž -pratika za ljudi se mora ujemati z "nebeško" pratiko!
Zmota je bila, da je Julij Cezar vzel za dolgost leta 365 dni in 6 ur, kar je bilo preveč. V 400 letih se nabere minut za tri dni. Ob času Gregorija XIII. je bila sončna pomlad 13 dni prej kot je kazal koledar, torej že 11. marca.
Gregorij XIII. je ukazal naj leta 1582 izpustijo 10dnipo4. oktobru, zato so namesto 5. oktobra imenovali že kar 15. oktobra. Papež j e ukazal preskočiti 10 in ne 13 dni, ker ni hotel, da bi bila pomlad na 24. marec - kot
za časa Julija Cezarja - ampak na 21. marec, kot je bila pomlad ob času Nicejskega vesoljnega zbora 1. 325.
Papež je dal za prihodnost urediti dvoje:
1.	da kot po navadi ostane vsako četrto leto prestopno;
2.	toda vsakih 400 let morajo tri prestopna leta izostati.
Prestopno leto je tisto, če sta zadnji dve številki letnice deljivi s 4, če pa sta zadnji dve ..00, tedaj j e prestopno leto le, če sta prvi dve številki deljivi s 4. Prestopno je vsako četrto leto in vsako štiristotno. Prestopna leta so 2000, 2400,2800, niso pa 1800,1900 in tudi ne 2100, 2200, 2300, 2500 itd.
Popravljen koledar so kmalu prevzeli vsi katoliški narodi. Protestanti so se ga dolgo branili in ga nato sprejeli 1. 1700. Grki, Rusi, Srbi, Bolgari imajo še danes nepopravljeni julijanski koledar, ki od 1900 "zamuja" že za
16 dni. Za "našim" koledarjem je zaostal za 13 dni. Tako jena primer po našemkoledarju pomlad 21. marca, s tem se ujema tudi sonce na nebu - tedaj je res prava sončna pomlad in sta dan in noč enako dolga. Tisti, ki se ravnajo po starem-julijanskem koledatju praznujejo pomlad 8. marca in še čakajo na pomlad! Čez 8000 let bi Rusom (ki se držijo julijanskega koledarja) Velika noč padla že na kresni dan.
Zapomni si: če hočeš hitro izračunati, kateri dan štejejo julijanovci (Rusi, Srbi, Grki) odštej 13 dni. Ti narodi običajno pišejo oba dneva hkrati, ker se zavedajo, daje njihova pratika nepopolna.
Tudi naš sedanji koledar ni popoln. Papež Gregorij XIII. je vzel za osnovo, da je leto dolgo 365 dni, 5 ur 49 minut 12 sekund, sedaj računajo dolgost leta še 26 sekund krajšo. V približno 3000 letih se nakopiči sekund za en dan, zato bi bilo treba popravljati koledar na vseke tri tisočletja. Papež in njegovi pomočniki so vedeli, da ni prav natančno, vendar se zaradi pregledne in lažje
ureditve niso ozirali toliko na natančnost.
(se nadaljuje) Priredila: Denisa Huber
M
Po zanimivem potepanju po Los Angelesu se spet začenja nov teden v šoli. Poleg velikega napisa "Golden West High School" te pozdravijo tudi dolge kolone najrazličnejših avtomobilov, v katerih se večina dijakov pripelje v šolo. Američani lahko izpit za avto dobijo že pri 16 letih. Do osemnajstega leta so potem na nakakšni preizkušnji, saj jim ob prekršku, tudi če ta ni preveč hud, odvzamejo izpit do 18. leta. Vožnje in prometnih predpisov se lahko naučijo kar v šoli, saj imajo temu namenjen predmet. Vsi učenci pa se v šolo ne morejo pripeljati z avtom, vendar je tudi za te poskrbljeno. Iz vsakega naseljajih v šolo in iz nje pripelje avtobus, namenjen le šolarjem, značilne rumene barve. Zanj ni potrebno plačati niti dolarja, pa tudi šoferji so zelo prijazni do učencev.
Pet minut pred*začetkom prve ure se po šolskem parku že sprehajajo učitelji, ki opozarjajo učence o skorajšnjem pričetku pouka. Ti pazijo tudi na tiste, ki pouk raje zamenjajo za prijeten sprehod, jih takoj pošljejo nazaj v učilnico in poskrbijo, da dobijo neopravičeno uro. Pouk mi je vedno mineval hitro, saj je bil le ta zelo sproščen, poln smeha in zabave. Manj uraden je, vsaj pri veliki večini učiteljev. Velikokrat namjekateri izmed učiteljev pripovedoval o sebi, o svojih otrocih, potovanjih, pa tudi o težvah. S tem se je krepil zaupljiv in sproščen odnos.
V sak dan smo skoraj pri vsakem predmetu dobili domačo nalogo, ki mi je vzela veliko prostega časa. Vendar to sploh ni bilo tako slabo, saj sem se na ta način sproti naučila in mi pred testi ni bilo treba skrbeti. Za vse domače naloge, pa tudi za vse ostalo delo v
šoli, smo dobivali točke, katere so ob semestru ali koncu leta sešteli in tako določili oceno. Najbolj zaželjene pa so bile "extra credit" točke (kot pri nas dodatne naloge, ki ti pri kontrolni prinesejo rezultat nad sto odstodki). Te točke si si lahko zaslužil na najrazličnejše načine (pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje, izdelava plakata za učilnico, neobvezna naloga...).
Poleg pouka pa si se v šoli lahko udeležil tudi najrazličnejših klubov ali krožkov (matematični, debatni, cvetličarski, verski, likovni, dramski, nemški, azijski, črnski ...). Klubi so potrebovali tudi denar, ki so si ga priskrbeli na najrazličnejše načine. Najbolj razširjena je bila prodaja sladkarij na šoli. Vsak učenec, ki je bil član določenega kluba, je od učitelja, ki je bil za prodajo zadolžen, dobil določeno količino sladkarij - od žvečilnih gumijev, do lizik in čokolad. Učenci so potem z vrečkami, polnimi teh dobrot, enostavno hodili po poslopju in drugim učencem prodajali sladkarije. Denar, ki so ga za to dobili, pa je šel seveda v klub. Na ta način so dobili večino denarja, ki so ga potrebovali za poravnavo stroškov njihovega kluba.
Na šoli je enkrat mesečno izhajal tudi časopis, ki je pisal o vseh bolj ali manj zanimivih dogodkih, ki so se v preteklem mesecu zgodili. Tudi za izdajo tega je bil zadolžen poseben klub. Poleg časopisa pa vsako leto izide tudi knjiga, imenovana Year-book, ki je nakakšen povzetek vsega, kat seje v tistem letu dogajalo na šoli. V tej knjigi objavijo tudi slike z imeni vseh dijakov, ki so to leto obiskovali šolo. Učenci sami izberejo razne zanimive osebnosti, ki so potem
predstavljene v tej knjigi. Tako imenujejo največjega šaljivca, športnika, materialista, sramežljivca, osvajalca deklet in še druge posebneže. V knjigi so predstavljeni tudi vsi učitelji in klubi, pišejo pa tudi o prireditvah v okviru šole, ki jih ni malo. Te prireditve prijetno popestrijo šolski vsakdan in se jih prav vsi dijaki z veseljem udeležujejo.
(se nadaljuje) Tekst in foto: Neva Marn
Sošolci $ profesorjem pri predmetu civics (ameriško vlada).
Razpoznavni znak šole na telovadnici.
Vrvež pred pričetkom pouka v šolskem parku.

Nebo je postajalo vse bolj sivo in po oknih je začel rositi dež. Vlak seje počasi ustavljal.
... dež prši čez Pigalle, jaz pa k ljubici grem...
mi je zvenela v ušesih, ko sem se v veliki gneči prebijal do Metropolitana. Pariz, svetovno mesto kulture, umetnosti in mode.
Po uspešni najdbi prenočišča je sledil skok v mesto. Napotil sem se do prve trgovine in si kupil dežnik, ki sem ga to poletje pustil doma. Napaka, ki meje drago stala, pa še moker sem bil kot miš. Znamenitosti mestaob obalah reke Seneje toliko, kolikor je velikih in malih pariških avenij, hiš in spomenikov. Nepozaben vzpon na 320 m visok Eifflov stolp, na teraso, na kateri je živel sam konstruktor, vožnjo z ladjo po Seni, mimo slavne Notre Dame, vzdolž obale in sprehajalnih poti, ki so tako znane iz vseh filmov o romantičnem mestu. Še posebej nepozaben je bil obisk dvorca Versailles in njegovih prečudovitih vrtov. V dvorani ogledal, kije ena najlepših nadvorcu, so še vedno vidni odtisi mogočnosti francoskega dvora in že bežen pogled skozi okno odkrije lepote ustvarjalnosti krajinskih arhitektov in vrtnaijev. Toliko lepih vodometov sem videl le še v Rimu. Seveda seje tudi meni s slike smejala Mona Lisa, ko sem odkrival vse kotičke Louvra. In ker sem že kot mala miš rad bral Mikijeve zabavnike in gledal Disneyeve risanke, nisem mogel mimo Disneylanda. Košček pravljičnega sveta, sveta norosti in zabave. Še sreča, da park ponoči zaprejo, drugače bi se tako za nekaj dni izgubil v labirintu Aliče v čudežni deželi, odplul na potovanje s kapitanom Kljuko, letal z ladjo Petra Pana ali pa prespal na gradu Trnuljčice.
V Parizu sem praznoval tudi 14. julij, dan začetka francoske revolucije, kije naj večji praznik Francije. Še v sanjah si nisem predstavljal, da bom kdaj videl tako dolg (45 minut), lep in živopisen ognjemet kot sem ga tisti večer pred muzejem Les Invalidcs. Užival sem, sedeč na travi, med stotisoči turisti in Parižani, nad
spektaklom, ki ga premore samo Pariz. Zato vsem In ter - railovcem svetujem, da obiščete francosko prestolnico v času 14. julijain doživite nekaj velikega. Jutranji obisk kavarn, okus hrustljavih rogljičev in kavic, opazovanje mimoidočih ljubkih francoskih gospodičen so bili tako po nekaj dnevih končani.
Odrinil sem proti Calais-u in z ladjo v popolnoma drug svet-kraljestvo VelikeBrilanije. Tokrat se je bilo treba najprej privaditi na zamenjane strani vožnje po cesti. Desnaje leva in leva je desna, vse gre drugače, pa čeprav popolnoma enako. A še vedno sem moral na vsakem križišču brati talne oznake - look left ali right. Vljudni in prijazni Angleži, vedno točni za "čaj ob petih", z velikimi dežniki in resnimi obrazi, stopajo iz ene izmed naj večjih borz na svetu - The London S točk Exchange. Poslovno središče Londona, svetovne banke in Lloyds. Nedaleč stran pa Tovver - grad v neposredni bližini dvižnega mostu (Tovver bridge) s kraljevimi kronami in zakladnico. Prava paša za oči in suša za študentsko denarnico, ko plačaš vstopnino. A če se človek potepa po Londonu, mimo zakladnice in številnih muzejev pač ne more. Dežnik iz Pariza mi je tudi tokrat prišel pošteno prav, saj je v enem dnevu lilo kar nekajkrat. Zato pa je bilo čez nekaj dni na Škotskem bolje, ko je sonce pretgalo oblake, obsijalo visoko obalo morja, prebudilo galebe in spet pognalo kri po žilah. Pravi Škoti se še držijo tradicije in v karirastih krilih hodijo po mestih. Ne vem, kako bi bilo to videti pri nas, zagotovo pajebilo na Škotskem nekaj vsakdanjega. Preko Yorka sem se vrnil v London in nadaljeval z
Sacre Coeur - Bazilika na Montmartru (Pariz).
ogledi. V časih peš, spet drugič z dvonadstropnim avtobusom, ali pa s tistimi znanimi taksiji. V glavnem sta slednj i dve obliki prevoza tudi naj bolj opaženi na londonskih ulicah. In ko sem prvič videl Big Ben, sem vedel, da je tudi lepote Londona treba videti še kdaj. Vsak dan sem se tako vračal naTemzo, strmel v palačo parlamenta in poslušal bitje čudovitega Bena.
Preko Dovra smo ponovno prepluli kanal. Z luksuzne ladje Princ Philip sem se še zadnjič o znal za visokimi stenami angleške obale in ko smo prepluli kanal, smo pristali v Belgiji. Ravnina, skozi katero se je risala železniška proga, meje preko Brugga (belgijske Benetke) pripelajla v Bruselj.
(se nadaljuje)
Mitja Predovnik
La Defense - tudi v Parizu lahko srečaš simpatične Slovenke.	Buckinghamska palača v Londonu.
gEfisc
Pisalo se je leto 1960. Takrat še niso vozili avtobusi, osebne avtomobile so si lahko privoščili le redki posamezniki, ki so mogoče služili kruh v tujini. Vozili pa so, seveda redkeje kot danes, vlaki in - verjeli ali ne - brod čez Savo v Prapretnem pri Radečeh.
Marica Štruclin je ravno tistega leta dobila službo v Trbovljah. Danes se institucija, kjer seje zaposlila kot uslužbenka, imenuje Center za socialno delo, na začetku so ji rekli Komunalni zavod za socialno zavarovanje, vmes seje ime še nekajkrat spremenilo. "Bom pa šla," je rekla Mati, "delat v Trbovlje." Ni je motilo, daje kraj, kamor se bo dnevno vozila delat, tako oddaljen od doma. Zjutraj je vstajala ob štirih, morda malo prej ali pozneje. Morala je ujeti vlak ob petih in seveda še prej priti do železniške potaje naBregu. Spustila sej e torej po poti do Save, kjer je brodar Albert Felicijan že sprejemal na brod prve potnike. Tudi po petdeset se jih je nabralo na železnem brodu, pripetemu na žico, ki se je po zraku vzpenjalaz leveganadesni breg. Le taje Felicijanu prihranila marsikatero znojno kapljo. Kadar je bila voda visoka in je brod zanašalo v levo pa na stran in v desno, so potniki strmeli kvišku v natezajočo se "zajlo". Da se le ne bi raztrgala, so veijetno vsak zase šepetali in pogledovali na uro, ki je brezobzirno tiktakala k času, ko bo vlak pripeljal, in z njimi ali brez njih tudi odpeljal. Vsak dan seveda niso divjale rečne brzice in Marica ni imela umazanih čevljev. Kadar je voda narasla, brodar namreč ni mogel "parkirati" neposredno ob bregu, pa je potnikom podal
železniško postajo Breg čez letapostalaatrakcija, o kateri bodo celo mediji pisali. Bolj nenavadno je bilo, kadar je voda le preveč narasla in si brodar ni upal čez ali pa se je tista zarjavela žica "pomagalka" zares strgala. Tedaj je morala še bolj zgodaj vstati in se peš napotiti v Radeče. Drugače ni šlo, ni bilo druge poti. Pet kilometrov je prepešačila do železniške postaje, tam sedlana vlak, v Zidanem Mostu presedla na drugega, ki je peljal mimo trboveljske postaje, kjerjeizstopila. Pa še tam je morala vzeti pot pod noge vse do trboveljske "okrogle hiše". Zares zanimivo je bilo to brodaijenje. Felicijanu se je pozneje pridružil še en brodar. "In potem," seje spomnila nekako prelomnega trenutka svoje potovalne preteklosti, "smo dobili cicko." Cicko? "Gondolo, saj veste." Vanjo ni šlo petdeset, ampak največ štirje potniki, je bila pa zato hitrejša. Vozili so se tako, dokler je ni zamenjal avtobus, njega pa, vsaj za Marico, ki je medtem opravila vozniški izpit, osebni avto.
Marica Štruclin seje prejšnji teden upokojila. Petintrideset let je hodila delat v Trbovlje. Mesto ji je všeč, še najbolj pa sodelavke. Zaradi njih je ostala in si ni iskala službe drugje, bližje domu. Mati dveh sinov se bo zdaj posvetila opravilom, ki jih je že tako ali tako vselej rada opravljala. Z
Gondola v Vrhovem ne služi več prvotnemu namenu.
dobro razumele," se je smehljala in najbrž ji kar ni šlo v račun, da zdaj ne bo več treba zjutraj zgodaj vstajati in se voziti v Trbovlje. Zaradi prvega je Marica sploh navdušena, da bo lahko dljespala. Pa naj brž ne predolgo, saj poznate tisti rek, da če komu zmanjkuje časa, ga zagotovo upokojencu. Toliko stvari mora vedno postoriti, da se človek že vpraša, kako je vse to mogel opraviti prej, ko je še v službo hodil. P šalo na stran. "Življenje ti vse prinese, dobre in slabe stvari," je rekla Marica, ki so jo pred triinpetdesetimi leti sicer krstili zaMarijo, pajo doma vsi kličejo Marica, v službi pa kar Mari. Življenje ti
Marica Štruclin v službi, dan pred upokojitvijo.
č
-S
£
I
■5
Takole pa je izgledal brod, s katerim se je Mari vozila na železniško postajo.
desko, po kateri so pristopicali na brod. Pri tem so si zamazali čevlje v premočeni zemlji in so po nekaj takih izkušnjah nadrugi strani bregapuščali cunje, s katerimi so se očedili, preden so stopili na vlak. Da ne bi kdo pomislil, da so peš z Mrzlice lazili, ko so bili tako blatni, zaradi tega. Torej, "kadar ni bilo neurja, je brod ritmično drsel na drugo stran, nezavedajoč se, das svoj im pozibavanjem še bolj uspava še vedno zehajoče "šihtaije".
Bilo je lepo, Marica je bila mlada in se niti zavedala ni, da bo ta njena vsakodnevna pot na
možem sta pred več kot desetimi leti zgradila hišo, nekaj kmetije imata doma. Zelo rada dela na vrtu, ljubi rože, mucke, pa kozličke. Ko je bila mlajša, je ni mikalo, da bi prevečkrat zahajala na veselice. "A veste," seje nasmehnila, "zdaj me pa karprime. Ko kuham, vedno poslušam trboveljski radio in kar zaplešem zraven. Pa ne na narodno zabavno glasbo, ljubše so mi slovenske popevke." Zdaj bo moža večkrat "nahecala", da bosta šla kam na ples. Tudi k sodelavkam se bo še vrnila, če ne drugače na kavico in klepet. "Zares smo se
res vse prinese, tudi takega firbčnega mladega novinarja, ki nejeverno strmi vate in te zaslišuje, ja kako z brodom čez Savo, dajte no, to j e pa zanimivo, kaj več povejte o tem... In je povedala, Štruclinova Mari, nasmejana, mladostna je zaplavala po spominih. Če dogodke sprejemaš z nasmehom na ustnicah in iskrenim zaupanjem, daje življenje navkljub vsemu čisto poštena igra, ti ne morejo do živega ne brzice v podivjani Savi, ne leta, ki so od takrat minila.
Tatjana Polanc
Telefon 4
(0601)21-358 I 26-056 1 26-333 ti
Telefa* 1
(0601)26-228 I
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 1 la 61420 Trbovlje

\ \
Zasaučam radi zahajajo u
ŠnnGHRJ
Kitajska restavracija v Uelenju. Ila Cesti pod parkom 2. [tet: 863/855*134]. je odprta vsak dan od 12.00 do 16.00 ure m od 18.00 do 23.00 ure. Kuhar in natakarice so iz Kitajske.
Lastnik 'Marko Hren s svojimi izbranimi strokovnjaki
Vas vabi! j~j J|
KZi
kmetijsko zadrugo
izSoke, z.o.o.
poslovalnico RG/ilfl
tel.: 0601/73 524
NUDIMO:
* KMETIJSKO MEHANIZACIJO,
* GRADBENI MATERIAL,
* TEHNIČNO ROBO,
* VSE ZA VRTIČKARJE: orodje, semena gnojila, zaščitna sredstva ...
|
|
1
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE:
nad 10.000 SIT na DVA ČEKA nad 15.000 SIT na TRI ČEKE nad 30.000 SIT na ŠTIRI ČEKE	J*
BREZ OBRESTI!
. .	I
KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA
ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE .... z ugodnostmi:
- POLJUBEN POLOG
- ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 MESECEV - MINIMALNE OBRESTI
Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km).
VABUENI!
kmetijsko zadrugo izloke
j

F™ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
HIŠE, LOKALI, GARAŽE IN PRACELE
Parcelo 43 arov na relaciji Sevnica - Veliki trn, z lepim razgledom, voda,
elektrika, asfalt prodam za 4.500 DEM. Tel.: 068 341 - 747 ali 0608 98 '213.
V najem vzamem manjše stanovanje ali garsonjero v okolici

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 frbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
Trbovelj. Tel.: 27 -843 od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Zazidljivo parcelo cca 800 m2, cesta na parceli, voda elektrika do parcele. Tori Stanislav Zg. Izlake 19, Izlake
Lokal 100 m2 s poslovnim prostorom oddam v najem. Tel.: 63 - 315.
Starejšo hišo potrebno adaptacije v Turju prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 44- 112.
Zidano garažo, veliko, z urejeno dokumentacijo pod Ribnikom prodam. Tel.: 22 - 413.
Zazidljivo parcelo cca. 700 m2 v okolici Trbovelj kupim.Tel.: 21 -932.
Zidano garažo z dokumentacijo v centru Zagorj aprodam.Tel.:75-339 in 62 - 300.
VOZILA
Suzuki Swift 1.3 GL letnik 93, kovinsko sive barve prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 61 - 416.
Škoda favorit 135LS,letnik 1991, rjave barve. Cena po dogovoru. Tel.: 43 - 476.
Hrošč letnik 76, registriran do 7/ 95, prodam za 1200 DEM. Tel.: 39 -129.
Dele za Z 101 GT 55 in motor fiat ritmo prodam. Rodaljevič Fredi, Partizanska 3, Zagorje.
Avtoma tik zelene barve, letnik 86 vozen in avtomatik modre barve ne vozen prodam za 232 DEM. Branko Hohkraut, Log 28/a, Hrastnik.
ELEKTRIČNI
PRIPOMOČKI
Panasonic RX -DS 25 portable CD kasetnik (nov) prodam. Tel.: 61 -713 dopoldan in 62 - 300 popoldan.
Hladilnik, nov, še pod garancijo prodam. Tel.: 41 - 800.
Bojler, 80 1, rabljen eno leto, prodam za 10.000 sit. Tel.: 24 - 568.
C 64, monitor, kasetar, 2 joy sticka, 400 igric, literatura. Ves prodam za
300 DEM. Tel.: 61 - 323.
SAT anteno Crown prodam. Tel.:43 - 365.
OTROŠKI VOZIČKI
Športni voziček Chicco marela. kot nov, zibelko in torbo za nošenje dojenčka prodam. Tel.: 62 - 563.
Lepo ohranjen kombiniran otroški voziček Frizo in previjalno mizo prodam. Možnost plačila na tri obroke. Tel.: 62 - 555.
Kombiniran otroški voziček znamke Inglesia lepo ohranjen prodam. Cena20.000 sit. Tel.: 24 - 243.
OSTALO
Purane težke 3 do 5 kg po 1500 sit/kom prodam. Tel.: 42 - 297.
Drsalke nič rabljene, št. 42 prodam za 150 DEM in moško dirkalno kolo za 200 DEM prodam. Simon Drnovšek, Borje 8, Zagorje.
Posteljo prodam. Cena po dogovori. Tel.: 61 - 686.
Poliester cisterno. 10.000 litrov prodam za 1.000 DEM. Tel.: 22 - 222 int. 301 od 7. do 15. ure.
68 betonskih protipotresnih vogalnikov pordam. Tel.: 27 - 005.
Izvenkrmilni motor Tomos T4 RN. rabljen eno sezono prodam. Tel.: 25 - 948.
Oddam starejšo omaro, kavč, dva fotelja in dve kmisi. Tel.: 61 - 686.
Karto za premog 3.600 kg prodam. Tel.: 22 - 767.
Inštruiram nemščino in angleščino. Tel.: 73 - 719.
Montiram vse vrste kuhinjskega pohištva po ugodni ceni. Tel.: 62 -471.
X____________________________
r	“N
Iščemo varstvo za 10-mesečnega otroka v aprilu. Hrastnik - Rudnik. Tel.: 42 -076.
V____________________________V
MAŠE OKOLJE d.o.o.
Podjetje zo inženiring in upravljanje z objekti Ulico 1. junija 19,61420 Tibovtje
Lastniki stanovanj in solastniki skupnega prostora v stanovanjski hiši Trg revolucije 16, Trbovlje dajejo v najem skupni klubski prostor v izmeri 22,00m2. Prostor je primeren za opravljanje obrtne dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ne bo motila stanovalcev pri normalni uporabi stanovanj.
Zainteresirani za najem prostorji dobijo vse potrebne informacije pri upravniki hiše, podjetju NASE OKOLJE d.o.o., Ulica l.junlja 19, Trbovlje ali na telefon 26-290.
Rok za zbiranje ponudb je 8 dni od dneva objave. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov NAŠE OKOLJE, podjetje za inženiring in upravljanje z objekti d.o.o., Ulica 1. junija 19,61420 Trbovlje.

z
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina SfsiSiljgSsll v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7“ do 1300
_______________________________________________/
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
Na področju avtomatizacije vam nudimo:
*	krmiljenje in avtomatizacija proizvodnih procesov
*	izvedba in avtomatizacija merilnih električnih
in neelektričnih veličin (sila, tlak, pretok, razdalja, temperatura, motnost tekočin, vlažnost, PH, prevodnost, OPR, tudi za težke industrijske pogoje)
*	posodobitev, popravila in dograditev obstoječih naprav in sistemov
*	svetovanje pri izbiri in prodaja različnih senzoijev in tipal (induktivni, kapacitivni, optični, ultrazvočni)
*	prikaz, prenos in obdelava v procesu izmeijenih podatkov
*	zastopanje, uvoz in prodaja izdelkov tujih firm OMEGA, VVENGLOR, KISTLER
Pokličite Tref - dobili boste pravi odgovor!
Občina Zagorje ob Savi
Razpisuje
javni natečaj
Za najem kompleksa kopališča v Zagorju ob Savi s spremljajočimi objekti
Predmetni kompleks predstavljajo:
-	bazen dimenzij 50 x 18 m,
-	mali bazen dimenzij 6 x 18 m,
-	objekt, kjer so locirane garderobe in sanitarije,
-	strojnica s filtri,
-	kanalizacija za meteorno in fekalno vodo,
-	zunanje urejene površine.
Kompleks mora obdržati obstoječo dejavnost javnega kopališča.
Zemljiško knjižni podatki:
Pare. št. 467/1, travnik v izmeri 5593 m2,
pare. št. 467/2, zgradba v izmeri 469 m2,
pare. št. 468, bazen v izmeri 970 m2,
vpisane v z. k. vi. št. 704 k. o. Zagorje - mesto, kjer je vknjižena kot imetnik pravice Občina Zagorje ob Savi.
Najemna pogodba bo sklenjena za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Najemno pogodbo mora ponudnik skleniti v roku 15 dni po opravljeni ustni licitaciji. V primeru, da dražitelj ne sklene pogodbe v tem roku, se šteje, da je ob pogodbe odstopil.
Javna dražba bo dne 19. aprila 1995 ob 12. uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe (državljani Republike Slovenije) oz. njihovi pooblaščenci, ki se morajo izraziti s pisnim pooblastilom.
Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki zadnji ponudi najvišjo ceno najemnine za omenjeni kompleks, oz. ponudi najboljše pogoje najema.
V primeru, da najemnik preneha z dejavnostjo na omenjenem kompleksu, ima najemodajalec pravico enostransko takoj razdreti najemno pogodbo.
Občina Zagorje ob Savi
								DALJŠI ROČAJ PRI ORODJU	SLAB VIDEZ MED AU PO BOLEZNI	UTtMtUI-TEU ŽIVALSKEGA MAGNETIZMA (FRANZ ANTON)	NASELJE BUZU BRESTA- NICE		STRNIŠCE	NAMEŠČANJE RAZ-STREUVA	BURNO ODOBRA- VANJE	GLAVNO MESTO BANGLA- DEŠA
							USTANOVITELJ SLOV. ALPINIZMA (HENRIK)					ONESNA- (IjStN.)				
							IZVRŠNI ORGAN AU OBLAST									
							AVTOR "DR. Ž1VAGA' (BORIS) VULKANSKA KAMNINA									
							►									
nonLhai. | MIREČ f"‘“	LAM		lil! v	ČRN PTIČ	ANGLDR-ŽAVNIK IN RA23SKOV. 16.-17.STOL (SIR WALTER)	TEŽAK ŽMJENSKI POLOŽAJ	IZLETNIŠKA TOČKA PRI LJUBLJANI DEPARTMA V FRANCIJI					DELAVEC KOVINSKE STROKE	SESTAV.L	RUEKA ŠKOTSKO KRILO			NIKO KURET
		• f r	►					STARO- RIMSKO PODZEMLJE				BIBLIJSKI ABELOV BRAT TURŠKO JEZERO				
tiCM&J	POST SCRIPTUM	GLASBENIK SOSS														
								DEL OBRAZA								
TIFUSU PODOBNA čbR^NnA										CESTNA RIDA						
Sl POLITIKE										CILINDER VEUKA DVORANA					KRAJ PRI LUKOVICI	PREPRO- STA VODNA RASTUNA
S	ŠPANSKO ZENSKO IME					KONEC KOPNEGA SLOVE N. PISATELJ (JANEZ)			SPAJANJE, ZDRUŽE- VANJE GNAJS							
Športno SREDIŠČE NAJUGU KANADSKE POKRAJINE ALBERTE	CUNJA	POZIV	POUDAREK NAJLAŽJA KOVINA				OTOČJE OB IRSKI					S ^AK PARK	RISBA JK	NIKOLAJ LILUEV		
							AN.PESNIK (W1LUAM BUTLER)							SLMIKRO- BIOLOG (MIHA)		
								POLJSKI KONJENIK					MLAD GOZD			
								SLPESNICA (MAJDA)					V DENARJU IZRAŽENA VREDNOST			
SLOVENSKI ZGODOVI- NAR (JOSIP)					SLOVESNA RAZ- GLASITEV 24 UR											
5				STARORIMSKA BOGINJA LOVA KOBALT							POZICIJA PRI GOJU					IVO JAN
pokrajina NA JUGOVZHODU ^anue imenskim SiSM																
	SLOVENSKI IGRALEC, ZNAN PREDVSEM KOT VODITELJ •VipEOŠPpNA‘ ŽNIDARŠIČ								\\ n		IME VEČ PERZIJSKIH KRALJEV					
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 5. 4. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le križanke, ki jih boste poslali v modrih ovojnicah.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: bon v vrednosti
4.000	SIT, MK Zagorje
2.	nagrada: bon v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje
3.	nagrada: bon v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje
Izžrebanci nagradne križanke 10/95
1.	nagrada: Bon v vrednosti
4.000	SIT, MK Zagorje, Patrick Škrlec, Novi log 7A, Hrastnik
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.500	SIT, MK Zagorje, Vlasta Hribar, Polje 24, Zagorje
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.500	SIT, MK Zagorje, Erika Rajh, Novi dom 66, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagorje,do6.4.1995. Če
se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam jo bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 11/95:
UMAG, DOM, PRT, SLOVENIJA, REA, PRISLU-HNIMI, ZR, ED, ITEA, ILORIN, EVA, KAN, SACELE, ORR, INGVER, JOK, NOJ, MAKART, ALI, VARAN, PAOLO, TR, TIŠINA, OFRAHAZA, K, IZVOD, ALF, SOPARA, PIANO, REIST, OJ, JJ, LESOTO, STENA, PAG, IMENOVALEC, IR, OSE, NINO, ARAK, VN, TIR, ALEŠ, NAPA, OE.
amsc
mamm^msmBmmsasss^
mladinska knjiga
trgovina **
61410 zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261

otulnoftri ro/tl.
m
Tokrat objavljamo rešitve nagradne križanke za mlade iz desete številke. Nagrajenci iz desete številke so: 1. Mojca Kamnik, Borovniško naselje 2, Kisovec; 2. Janez Knez, Pot na Brod 5, Radeče in Tilen Kovač, Pod Ostrim vrhom 38, Trbovlje (litijska knjižnica rešitev ni prejela). Rešitve nove križanke oddajte v knjižnicah do 5.4.1995. Tokrat je križanka malce drugačna. Vendar samo v tem, da s črkami v označenih poljih dobite drugo geslo. Veliko uspeha in zabave vam želimo!
Rešitve iz 11. številke: NAKLADAČ, PART, ORNITOLOG, AVAR, SEJŠELSKIOTOKI, IK, OBRONEK, RIŽANA, LAKS, AANRUD, ALA, AMI, UNIJE, DONATOR, CARINA, TOČA, ARAT, GA, BREME, NITRA, PURAN, RO, KLOBUČEK, AJAS, NO, EROTI, ADA, SPEV, SAVARAK, KOTLJE, NALOGA, UVAJANJE, NAPOR, TESEN, ONO, MIRA, ADELA, DOK, OČAK. Geslo: KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE.
		GESLO		JAPONSKI PISATELJ (KOBO)	HČERIN		LJUBEZENSKO PESNIŠTVO	AVTORICA KNJIGE ‘PEKARNA MIŠMAŠ*, SVETLANA	NAŠ KOREO- GRAF	KURIR	2EUMRU GLASBENIK SOSS	GROBO DOMAČE SUKNO	GESLO 2
	SEVERNEM ČILU	PISEC KNJIGE •SLAVA VOJVODI N E KRANJSKE*											
													1
SRBSKI IGRALEC (MILAN)						POSLANEC OGLEDNIK		1					
													2
NEMŠKI PISATELJ (W|LHELM)						VESOLJ- SKO PLOVILO							3
													4
GOSTA BOMBAŽNA TKANINA ZA BLAZINE						SRENJA, SOSESKA		8					
													5
ELEMENT CEVO- VODA	15			GORNJI DEL SMUČARSKE SKAKALNICE	NAGOVOR BOGA V MOUTV1 PRI JUDIH	TONE ANDERLIČ			DRŽAVAV PREDNJI AZUI	NEPO- KLICNA IGRALKA, ZAČETNICA	MEDNA- RODNI UMETNI JEZIK	PEVEC PLESTE- NJAK	
													6
ŠPANSKI POUTTK (MIGUEL)	16				2	KEMIČNA PRVINA (ZNAK Ir)							
													7
	VSADITEV					ŠPANSKA BIKO- BORBA							8
11													
	ŠPANSKA DENARNA ENOTA												
													9
fT.FlLM. IGRALEC STOPPA						AMERIŠKI PEVEC (FRAN KI E)							
						GLASBENA VAJA							10
GRŠKA BOGINJA MIRU					9		EISEN- HOWER				VRSTA METULJA	SPLET LAS	
							DOLOČEN DAN V RIM. KOLEDARJL						11
SILVO KARO			BEVKOVA POVEST	3			4	5	STRUJA				
													12
			CERKVENI ZBOR						POLITIK ARAFAT				
STAROGRŠKI SODNIK V PODZEMLJU				ŽID	10			SLIKAR JOŽE HORVAT				11	13
				VODNI PTIČ, VE-SLONOŽEC									
								GLAVNICA					14
KRDELO					DEKANOV URAD					6	7		
					MEDLA SVETLOBA								15
NASLOV							OKRASNA CVETU CA						
													16
	LOČEN PROSTOR V GLEDALIŠČU	NEKD. PREBI- VALEČ ŠPANUE	LIDUA OSTERC			PRVI RIMSKI ZALOŽNIK	DELAVEC ŽIVILSKE STROKE				SLOVENSKI PESNIK ZAJC	OBER	
													17
			TISOČ KILO- GRAMOV										
MESTO V SREDNJI agVENU!	17	18	19	20	21	22	SULTANOV RAZGLAS						18
							OČE						
													19
USLOČEN STROP OBLOfč					ZMIKAVT				RAFKO IRGOUČ	ALENKA VIPOTNIK			
										IVO BAN			20
SOPROGA	12		13		SLIGRALKA SPRAVIM NENOM IDA KRAVANJA					14			
													21
OTOČJE ZAHODNI OBALI IRSKE					PREMER CEVI PRI STRELNEM OROŽJU								
													22
OVEN Največ energije boste usmerili v zabavo in užitke. Želeli si boste novih čustvenih izkušenj. Prijatelji in družinski člani pa boodo od vas zahtevali večjo pozornost. Št.: 36.
BIK Poskušajte najti pravo mero pri razčiščevanju svojih ljubezenskih problemov. Ne predajajte se žalosti in depresiji niti se ne prepričujte, da se problemov ne da rešiti. Št.: 24.
DVOJČKA Poskušajte se izogniti sporom na poslovnem področju. Ne bi bilo slabo, če bi se v družinskem krogu pogovorili o problemih, saj boste s tem pripomogli k boljšem razumevanju. Št.: 2.
RAK Posvetili se boste delu, saj morate nadoknaditi zaostanek in temeljito "počistiti s preteklostjo". Ne popuščajte pred težavnostmi in trud se vam bo bogato poplačal. Št.: 6.
LEV Napetosti v odnosih, zlasti s partnerjem, boste najlažje rešili, če se potrudite spoznati, kaj res želite. Ne sanjarite o preteklosti in nepodcenjupe sedanjosti. Št.: 18.
DEVICA Teden poskušajte preživeti čim bolj mirno. Ne prevzemajte preveč obveznosti in odgovronosti nase, niti v poslovnem in niti v družinskem življenju. Št.: 16.
TEHTNICA Iskoristite ugodne zvezdne vp live in stopite v akcijo. Bodite kreativni, ne prepuščajte se lenobi, ampak raje rešite potlačene poslovne in čustvene probleme. Št.: 13.
ŠKORPION Usmerite svoje interese na poslovno in finančno stran življenja. Pripravite se na pozitivne spremembe v življenju. Pazite na zdravje. Št.: 33.
STRELEC Skladen aspekt Sonca, Marsa in Jupitra vam bo pomagal pri reševanju mnogih starih problemov. Posvetite se tistim, ki jih imate radi in zakorakajtevsvetlejšo prihodnost. Št.: 4.
KOZOROG Vnesli boste pozitivne spremembe no ljubezensko in poslovno podorčje. Tudi ozračje na delovnem mestu bo najpogosteje zelo ugodno in skladno. Le ohranite toleranco. Št.: 8.
VODNAR Ne igrajte se s potrpežljivostjo drugih in upočasnite ritem. V medsebojne odnose vnesite več razumevanja, saj vam ljudje, samo zaradi vašega šarma, ne bodo večno odpuščali. Št: 5.
RIBI Največ se boste posvečali partnerju in vnesli pozitivne spremembe v svoje ljubezensko življenje. Rezultati bodo več kot zadovloljivi. Št.: 14.


bralci žeČcZ oekaj tednov Jaf»k« v Zasavcu dobili informaciji, o vsem,kar nebo v naslednjih dueli dogajalo
y”<1, _________________________________
Kulturne prireditve knjižnica odprta.
RAZSTAVE
Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RSH.
Trbovlje - Slikar Ivan Žgalin je pripravil 10 del v TET. Razstavo si je možno ogledati do konca marca.
Zagorje - Slikar Emil Škrbec razstavlja 7 del v akvarelu v prostorih gostišča Košenina z motivi iz naše krajine.
Ljubljana - Slikarji Janez Knez, Janez Mišo Knez, Nikolaj Beer, Marjan Skumavc in Milan Razboršek, razstavljajo do konca marca v Tobačnem muzeju v Ljubljani, svoja dela, ki so jih ustvarili v likobni koloniji TL 95.
Trbovlje - V mali galeriji Knjižni ceToneta Seliškarja si je možno ogledati likovne stvaritve učencev OŠ A. Hohkrauta, v času ko je
URE PRAVUiC
Zagorje - Knjižnica Zagorje organizira v četrtek, 30.3. ob 17.30 uri uro pravljic z naslovom Hopek iščepomlad. Vabimo otroke od 4. do 9. leta.
GLEDALIŠČE
Trbovlje- V DD Trbovlje bo v četrtek, 6.4. ob 10.30 uri osnovnošolski gleda-liščki abonma za učence od 1. do 5. razreda. Mestno gledališče ljubljansko se bo predtavilo z delom Show strahov.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Zagorje - V torek, 4.4. ob 21. uri bo v DD Zagorje filmsko gledališče. Ogledali si boste lahko film Razkritje.
KONCERTI
Trbovlje - V petek, 31.3. ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Trbovlje, XXI. Instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol.
Trbovlje - V petek, 31.3 ob 19.30 uri bo v DD Trbovlje, koncert narodno zabavnega ansambla Slovenija.
IZLETI
Trbovlje- V nedeljo, 9.4. organizira PD Trbovlje, skupinski izlet na relaciji Zidani Most - Kozje -Lovrenc - Lisca - Breg.
Športne prireditve
NOGOMET
Trbovlje v nedeljo, 2. aprila na stadionu Rudarja ob 16.30 ZAGORJE -SOLINAR PIRAN (2.1iga).
KOŠARKA
Hrastnik v soboto 1. aprila GD Hrastnik - Tekstil Cerknica ob 19. uri.
ŠAH
Trbovlje - Vse ljubitelje šaha obveščamo, da bo Šahovski klub Rudar Trbovlje organiziral šahovski turnir v prostorih ŠK Rudar Trbovlje dne 6.4. ob 16.30 uri. Tempo igre bo 2x15 minut. Prijavnine ni.
Zdravstveno varstvo: 24 - umo dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881 -855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj na-
DEŽURSTVA
vedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur j e dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba za
Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 31. marca do 6. aprila je dežurni veterinarMarko Kastelic, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123.
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v
Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelj a in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure,Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.

mmmm
i

V 4. TIHA NOČ-12. nasprotje (2)
2.	- 5. UKA1 BI - Victory (2)
3.	-1. HUGO-Čuki (4)
4.	- 3. ODA UUBEZNI - Irena & Oto (3)
5.	-/. SIRNI IN MESNI-Ali en (1)
1.-1. SIMPATIJA-Magazin (4)
2 -4. INDEPENDENT LOVE SONG - Scarlet (2)
3,	- 3.10VE ME FOR A REASON - Boyzone (3)
4,	-/. ZOMBIE - Cranberries (1)
5,	- 5. LOOP Dl LOVE - 4 T 6 (5)
Glasujem za:
Moj naslov:

j/ F
m
RTV TRBOVLJE K10

09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM

12.00 SAIELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00S ATELITS KI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TORBI 4.4.1985
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15KONTAKT-NA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITS KI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
<'C,mE™ ,sa3
20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTVSLOVENUE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
20.00 INFORMATIVNA ODDAJA,20.30PONOVITEV VIDEO BOOM 40
10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER
10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER
20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
20.00IZ PONUDBEZLTV SLOVENIJE, 21.30PONOVITEV ATV ŠPORT
SAFMS4 Iti*
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZAGORJE
lili
20.15 PETEK NA ETV
9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
20.15 SREDA NA ETV
ETV IZLAKE
20.15 ČETRTEK NA ETV
18.00 PETEK NA ETV
11.00 PONOVITEV PETKOVE
ODDAJE
6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 PO-
ROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SOBOTA 1.4.1995
8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00 - 9-OODOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA,13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ,14.30 POROČILA,14.4SOB-VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO

VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Policajske
Policaj pride popoldne iz službe domov in pokaže ženi drek v roki, pa se pohvali: "Vidiš, kaj bi kmalu pohodil, če ne bi bil pazljiv."
Kako policaj odpira konzerve? "V imenu zakona, odpri!"
Na kmetiji
Mlad kmet pripelje k sosedovemu biku kravo na paritev. Ker gospodaija ni bilo doma, je v hlev z njim šla njegova hči. Bik se spravi na kravo in mlad kmet reče: "Tudi jaz bi delal to, kar dela vaš bik." Gospodarjeva hči pa odvrne: "Kdo ti pa brani. Saj je tvoja krava."
Prijatelja
Bila sta dva prijatelja. Eden je zelo šepal, drugi zelo jecljal. Pa pravi jecljavi: "Jjjazzppa vvem, kkako bbi tti nnehall šeepatii." "Kako?" ga vpraša šepavi. Jecljavi mu pove: "Zzz enno nnogoo hhodii poo ploočniiku zz drrugoo paa poo ceestii." Šepavi pa na to odvrne: "Jaz pa vem, kako bi ti lahko nehaljecljati." "Kkkakoo?" je radoveden jecljavi. Šepavi pa reče: "Gobec drži."
V parku
Policaj ustavi dva potepuha v parku in ju začne zasliševati: "Ti, kje stanuješ?" prvi odvrne: "Nikjer." "In ti, kje stanuješ?" vpraša drugega. Drugi potepuh odgovori:" Hja, gospod policaj, vam povem na ta način: jaz in ta gospod tukaj sva soseda. "
r,	-3
Godovi
30. marec: Amadej;
31. marec: Modest Gosposvetski;
1. april: Hugo, Teodora;
2. april: Frančišek; 5. postna nedelja (tiha);
3. april: Rihard, Irena;
4.	april: Izidor Seviljski;
5.	april: Vincenc Ferrer.
Trbovelj ska ofenziva na državne funkcij e se nadalj uje. Poročali smo že, daFranc Beravs direktoruje republiški agenciji za učinkovito rabo energije. Tokrat pa vam sporočamo, da je njegova funkcionarka in nesojena trboveljska županja Dubravka Oberžan zasedla stol šefice kabineta novopečenega ministra Janka Deželaka.
Bivši župan Franc Majnardi lahko zdaj intenzivno razmišlja, da bi zamenjal stranko. Rdeči in črni znajo očitno bolje poskrbeti za svoje ljudi kot liberalci.
rot>r«NZ itvc
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Na teh straneh je Rdeči Revir pred kratkim obelodanil misterij Tone A. in razgalil tajno društvo PDZ. V javnosti se je seveda pojavilo nekaj ugovorov, ki pa ne zdržijo trezne presoje.
Najprej o tajnem društvu PDZ, oziroma o tem, da ni dokazov, da bi bil njegov idejni vodja zagorski župan Matjaž Švagan. Nekaj naših bralcev je namreč prepričanih, da bi imel pravi vodja na registrski tablici štiri štirice in ne le treh, kot jih ima Švagan.
Povedati vam moram, takomisleči bralci, da ne gledate dovolj natančno. Njegova avtomobilska tablica je G8-444. G je osma črka naše abecede, tako da lahko njegovo tablico zapišemo 88-444. Se vam že svita? Seveda, osmico dobimo iz dveh štiric. Če tako razvozljamo njegovo tablico dobimo 4444-444. Torej?!
In še o misteriju Tone A. Glavna akterja, Tone A, kot Anderlič in Tone A. kot Ahac poskušata zabrisati povezave. Vendar so prav ti poskusi, ker se dogajajo sočasno, še dodaten dokaz za obstoj misterija. Navidezna drugačnost je zrcalna podobnost.
Tone A. kot Anderlič zapušča predsednikovanje razvpiti Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, Tone A. kot Ahac pa se po trimesečni oblastni abstinenci vrača med trboveljske parlamentarce, oziroma zdaj svetnike. Torej?!
Voccni,šc
ccr\e\e...
Trboveljski župan Janez Malovrh je eden najbolj resnih kandidatov za naslov najcenejšega župana. Ker se ni profesionaliziral, v proračunu ni njegove plače, v Tovarni pohištva Trbovlje so mu dali 40% popusta za župansko pohištvo, svetnik Franc Vene pa mu je zastonj prepleskal sobo.
...- ---------------------*

Ǥ> DAEWOO
NOVOST - DAEWOO NEXIA V KOMPAKTNI KLASI Z VELIKO EXTRA OPREME.
STIL ŽIVLJENJA ZA VAS!
,„06»»*
*UJ
< ir <
N
<
N
U
Ul
-o
O
e
o.
z
UJ
>u
>1/1
-S
_2
O
O
D-
\iO^N
^SiCA0
nA<°

		K	.REDITI BREZ POL<	0GA!
I Jg	SEE 3||iP"—-. ta			 ■6			
POLIET
d.o.o. Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE O/S; tel./fax: 0601/62 257
. II
M
' T O
ITI i 1
TRBOVLjE tel.
■P
.. /1
A
mmmm
: 0601/
»išišSss
H I
• _
/27-060
A
NAJBOLJŠA POT DO NOVEGA VOZILA!
V mesecu marcu čakajo kupce novih Renaultovih vozil izredno ugodni nakupni pogoji za gotovino, kredit in leasing.
Z veseljem vas popeljemo tudi na testno vožnjo.
AKCIJSKA PRODAJA R5 - five	13.900 DEM
OMEJENA SERIJA R-19	22.800 DEM
RENAULT priporoča elf
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
IVTOAiOTOl
CELJE d.d.
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
tel.: PRODAJA 27 664; SERVIS 27 110; fax: 27 472
Lastniki vozil
LADA SAMARA
Zamenjajte avto v aprilu

kajti dobili boste brezplačno
aluminijasta platišča.
ii
SERVIS LAM	SERVIS
HVUnDAl


II
|
I
1
1
i
Celje - skladišče
/O Banka Zasav™,
Trbovlje
11	5000002442,12
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.u., nuuvije
Obljuba dela dolg.
V začetku marca smo obljubiti 0 marcu obljubo tudi izpolniti.
BANČNI AVTOMAT
Banke Zasavje
ZE
tudi
NA IZLAKAH.
COBISS e
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
II
11
■
H
i
i
ii
6
1
ggg:


X'XvX:X:X:X:X-X-X:X-X:XvX:X;XvX-X-X:XvXyX:X:XvXvX-X-x -xvx-x-x-x-x-x-x -x-x-x-:-x-X;: