Tečaj LT. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 12. februvarija 1897. • so vati, da je zmagal vzlic vsem naporom nasprotniške stranke. Pri narodni stranki so še mnogi, katerim se Politiški oddelek. ..................■ §* Volilci 9 pozor ! taka agitacija zdi nedostojna in divja in radi tožijo, da toliko rečeno, da mi se s tem le ljudstvo vznemirja, a vsak čas svoje prinese. Dr. Lueger in tovariši na Du naju bi nikdar ne bili izrinili liberalcev, da se niso po Razbil se je kompromis, ki se je sklepal mej slo- venskimi strankami zastran državnozborskih volitev in služili vsakovrstnih sredstev. Pri nas se boje nekaterniki imeli bodemo zatorej hud boj. Narodna stranka ni že- shod sklicati, ako je jednega nasprotna stranka razgnala, Iela boja in je pri dotičnih pogajanjih kazala največjo kršćanski socijalisti na Dunaju se še za kaj tacega še prijenljivost, varovala je samo svojo dosedanjo posest. změnili niso. Koliko shodov so jim sprva liberalci raz- Kompromis se je razdrl samo za to, ker nasprotniki niso hoteli sprave. gnali ) koliko škandalov bilo, a niso se ustrašili in danes imajo v rokah vso oblast v mestni hiši. Kaj od- Volilno gibanje je sedaj v najboljšem tiru, nasprotne ločnost pomaga, vidi se v Ljubljani. stranke že jako pridno delujejo. Socijalisti skličuje jo shod Kako malo zaslombe je imela socijalistična stranka za shodom in agitujejo za svojo stvar^ samo narodna v Ljubljani. Več shodov so jim krščansko-socijalni de- j m • # dosedaj to vervenje nekako mirno gledala, lavci razgnali, a dandanes se je pa toliko utrdila, da stranka zanašajoč se na nekdanjo disciplino svojih volilcev. Zal j lahko brez skrbi zboruje in tudi že na kmete se upa. Ko da moramo reči, da jej zadnje deželnozborske volitve še pa bila se kar ustrašila, se danes nikdo zanjo ne niso bile zadosten nauk, kam se pride, če se pri volitvah brigal. Z jednako odločnostjo delovati bi morala narodna mirno gleda. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da stranka. narodna stranka tedaj bila več mandatov zgubila po lastni malomarnosti, nego vsled velike agilnosti njenih nasprotnikov. Sedaj so drugi časi, nego so bili nekdaj. Ne po Mi vemo, da bode nasprotna stranka se bahala z raznimi zaslugami pri volitvah, ki jih nima. Laskala se bode kmetom in delavcem. Kakšno je bilo njeno delovanje v tem oziru, bodemo navedli samo nekatere stvari, maga več samo izdajati oklicev, temveč je treba resno potem pa sami sodite. Koliko mara za delavce in za delati. Dandanes je zmaga samo mogoča ře vsakdo v nižje stanove katoliška stranka, je pokazala najbolje pri stranki stori svoje dolžnosti. Treba je tište gibčnosti in vclilni reformi. Taaffejeva volilna reforma je bila vse odločnosti, katere opazujemo povsod drugod, le pri nas ugodnejša, nego je sedanja. Naša katoliška stranka se je še pogrešamo. Če bodemo roke križem držali pa na- tedaj bila zavezala z nemškimi liberalci, da je to volilno rodna stranka zadene osodo Staročehov, ki so popolnoma reformo preprečila. Združila se je torej z nasprotniki naše vere in narodnosti. Koliko zabavlja proti liberalizmu, » zginili s pozorišča vzlic njihovim velikim zaslugam za narod češki. Take zasluge se pozabijo in ljudje le tistemu a kadar je pa šio za to, da se volilna reforma razširi, verjemo, ki razume agitacijo. je pa zveza z liberalci bila jako po volji. Če Volitve volilnih mož so se te dni začele. Od njih je pozneje dala volilna pravica tudi delavcem i se je se je za vse odvisno v peti kuriji in pa v kmetskih občinah. Zato to, ker so višji faktorji to želeli. Če so delavci dobili pa opozarjamo naše somišljenike na deželi, naj začno volilno pravico, niso jo dobili vsled potegovanja katoliške svojo volilno agitacijo brez odlašanja. Ko je šio za ali konservativne stranke, temveč samo zato j ker pre dr. Šusteršiča je volilni odbor katoliške stranke pripo- prečiti ni mogla. Narodna stranka je tedaj bila se na 0 £ ročal agitacijo od hiše do hiše in tej agitaciji je pripi- Dunaju odločila od konservativcev, ker ni hotela prevze« 62 mati odgovornosti za tako delovanje. To naj si dobro so naznanili, da do novih volitev ostanejo. Bali so se namreč premislijo vsi novi volilci.pete kurije in pokažejo vrata mnogi izmeî da več ne povrnejo v zbor, ako bode i • •• x l-i «:__xx:i: xt^ «« vlada sama vodila volitve. tištim. ki lim še volilne pravice privosčili niso. Ne so- __ V1. „ . ,D . . 1 \ uji. x vu Hrvaski deželni zbor se je zakljucil. *Poslednie nje- dite katoliške stranke po besedah, temveč po delih. govo delo je bilo< da je razveijavil volitev Davida starčeviča. volilno reformo so pa preprećili še druge važne Većina se je izrekla, da Staréevič ne more biti izvoljen, ker stvari. Poljedelski minister grof Falkenhayn je bil dr- ni vpisan nikjer v imenik volilcev na Hrvaškem. Formalno torej nima aktivne volilne pravice. Pasivna volilna pravica je pa od aktivne odvisna in zato se je morala izvolitev slanca zavreČi. Kreta. tega po- žavnemu zboru předložil zakon o osnovi kmetskih zadrug in rentnih domovih. Posebno poslednji zakon je bil velike važnosti, ker bi bil omogočil, da bi se bilo posestvo, ki Kreta# _ Megto da bi se bile jzvele za blagostanje se sedaj proda na dražbi, ohranilo družini. Proti temu Krecanov to-li potrebne preosnove, buknil je nov ustanek ondi. zakonu bili so posebno židovski liberalci. Minister Stein- Turčija, ki bi bila morala reforme izvesti, je dala po .od novim bach je pa bil předložil načrt novega davčnega zakona, ki bi bil bogatine vse drugače přijel, kakor jih bode davčni zakon, ki se je pozneje sklenil, in kmetom olajšal nemirom. Naščuvala je, kakor se splošno zatrjuje, mohame-dance, da naj primejo kristjane. To je storila iz namena, da bi se izvedba reform zavlekla. Bili so že krvavi pretepi in boji mej kristjani in mohamedanci. Poslednji so zažgali in breme, F S tem, da je [katoliška stranka pomagala vreči napali pomorsko mesto Kaneja. Ubitih je več sto kristjanov. grofa Taaffeja, je onemogočila te zakone in preprečila Velevlasti so poslale svoje stacijske ladja pred Kanejo ; kri- znatno razbremenenje srednjih stanov. To dobro premi slite kmetje in obrtniki, predno pojdete na volišče, stjani iščejo na teh pribežališča. Turčija ne stori ničesar za na pomirjenje Najbolj se zanima za nesrečne krečanske kristjane rodnjaki na deželi, pojasnite to ljudem, da bodo vedeli Grška. Poslala jim je že več ladij na pomoc. Kristjani pro-pagirajo odločno za zdrušenje Krete z Grško. Tudi Grška bi potem, kako se ravnati pri volitvi, kje so njih prijatelji, rada sprejela Kreto pod svoje odkrilje. Tolika močna je pač, in kje so njih sovražniki. da bi naredila mir ondi, seveda velevlasti morale temu Politični pregled. dovoliti. Ker so pa te vsled sebičnosti needine mej seboj, ni pricakovati kmalu ugodne rešitve krečanskega vprašanja, posebno v smislu želje Grške ne. Tmestno in edino pametno pa bilo, da bi najbližja oblast, namreč Grška, zasela Kreto in Koroški deželni zbor. V koroškem deželnem naredila ondi mir. Turčija ni sposobna miru napraviti, ker zboru je bila burna debata o podpori 100 gld višji deklški nima resne volje v to. Nji je za izkoriščanje ljudstva in šoli. Nemški narodnjaki so predlagali, da se ta podpora dru- sultanu je mar le njegov lastni žep. Po včeraj došlih po- gače ne dovoli, da se odstrani sedanji ravnatelj te šole pro- ročilih je Grška pod poveljstvom princa Jurija poslala veliko fesor Apih, ki je Slovenec. Ta predlog je tudi obveljal, V ce brodovje na Kreto, da prepreci izkrcanje turskih čet, ki so se tudi sta proti njemu govorila celo dež predsednik in knezoškof. poslale na Kreto, da pomagajo mohamedancem pobijati kri- Isterskemu deželnemu zboru je vlada naznanila, da stijane. Velevlastim je Daznanila, da z ozirom na kristijane misli deželni zbor drugo leto premestiti v Pulj in zahteva, da ne more gledati dogodkov na Kreti. se tudi deželni odbor v Pulj premesti. Italijani se pa temu Turčija. Posvetovanja mej velevlastmi glede reform ustavljajo, češ, da bi to prouzročilo deželi stroškov. Seveda pravi uzrok je to, da v Pulju nimajo Italijani toliko ljudi. v Turčiji so dognana. Reforme so se baje predložile sultanu, da jih odobri. Ker mu je v to določen kratek rok, se uteg- se dali porabiti za demostracije proti slovanskim poslancem, nejo razmere kmalu pojasniti. • Ve se že naprej, da bo sultan zlasti za r?zgrajanje na galeriji. V Pulju tudi ni brez ireden- ali vse obljubil, iz namena seveda ničesar spolniti, ali se pa tovcev, a se vendar ne upajo tako pokazati svoje barvě. Na- uprl reformám. Če se zgodi poslednje, primorane bodo vele- dalje je vlada vprašala deželni zbor za mnenje glede preme- vlasti siloma ga prijeti, če pa stori prvo, mu pa istotako ne ščenja okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj, osnove novega bodo smele prizanašati. — Največji trn v peti je sultanu mla- okrajnega sodišča v Rovinju in razdelitve okrajnega sodišča doturška stranka. Ta najbolj podkopuje ugled sultanu, ker po na dve, katerih jedno bi imelo svoj sedež v Pulju, drugo pa svojih listih, ki izhajajo v Parizu in Londonu, zabavlja proti v Devinu. Te premembe Italijanom niso po volji in deželno- njemu. Sultan skusil je z ienarjem podkupiti urednike teh zborska većina za to ne misli oddati nobenega mnenja. S tem listov, da ostavijo svoje delo. Deloma se mu je to posrećilo, misli, da vse to prepreči. Seveda če bode vlada pokazala od- toda pač le za kratek čas. Sultan skuša te ljudi z vabiti v ločnost, bolo pa Italijani odjenjali. Goriški deželni zbor. Carigrad, jim obljubuje ondi dobre službe itd., toda previdui Slovenski poslanci so v časnikari se ne bodo vjeli v to zanjko, ker vedo dobro, kaj Goriškem deželnem zboru stavili predlog, naj se voli poseben jih čaka v Carigradu. stalni upravni odsek, bode řešil razne stvari, ki so zaostale. Portugalska. Portugalsko ministerstvo je dalo Italijani so temu predlogu nasprotovali, ker odsek imel se ostavko. Povod krizi je slaba gospodarska stran države. Ravno največ pecati s stvarmi, ki bi bile slovenskému delu dežele v propala vlada je dolgo gospodarila, a je zabředla tako daleč, korist in o katerih Italijani žele, da ostanejo nerešene Ko je da je vsled slabega gospodarjenja morala na nevoljo ljudskih deželni zbor ta predlog odklonil, so slovenski poslanci ostavili zastopnikov odložiti svoj mandat. Znacilno je, da so vse južno deželni zbor evropske države v takih slabih financijelnih položajih. Italija Tržaški mestni zastop bi bil kmalu razpuščen. Župan je v slabém stanju, španija še v slabšem in zdaj je še Portugalska pokazala svoj denarni propad. Nesreča za vse te dr- ker vlada in mnogo občinskih svetnikov je bilo odstopilo odredila, da se v imenik volilcev vpišejo mnogi volilci, ka- žave je večinoma slabo gospodarstvo. Kjer bi bili novci po- tere bil magistrat izpustil in proti katerih vsprejetju se trebni, tam se štedi ž njimi, nasprotno se pa za druge nepo- bil izrekel tudi mestni zastop. Italijani so trdili, da ima v tej trebneje stvari izdajajo milijoni in se tako tirajo države in ž stvari mestni zastop zad nj beseio, vlada se v stvar nima njo narodi v propad. Kdo je kriv velikih stroškov Italije za mešati. Ko je pa vlada dala razumeti, da bode mestni zastop Afriko in onih Spanije za Kubo, neprevidno gospodarstvo. razpustila in bode nove volitve vodil vladni komisar, so se Italij kar ustrašili in župan ter odstopivši mestni svetniki Ista tudi z Portugalsko. 63 Obrtnija. z vso odločnostjo odklonil ponudbo delavskih zbornic kot namestilo splošne volilne pravice. Znamenite so njegove besede, „da nikakor ni pravično dati volilno pravico industrijalnim delavcem ? marveč tudi kmetijskim de Volilcem obrtnikom in delavcem pete kurije, lavcem, težakom in vsem samostojnim ljudem v mestih Da se varujejo koristi obrtnega in delavskega stanu je treba, da pošljemo v državni zbor moža, ki pozna potrebe teh stanov. Tak mož je gospod Matija Kunc, ka-terega priporoča narodna stranka. Ta mož se je po shodih potegoval za občno volilno pravico, ko so ljudje na Kranj- tega je vse svoje skem jedva kaj slišali o tem, poleg življenje deloval za korist delujočih stan. Narodna stranka je v obširnem volilnem oklicu razložila njegove zasluge oklica posnemljeno odstavke, ki se tičejo in mi iz tega delavcev in cbrtnikov : ■ Leta 1869 udeležil se je uže prvega shoda, na ka- terem se je ustanovilo prvo delavsko društvo na Kranj- skem, a koj potem odpotoval je kot rokodelski pomoćnik 0 v tujino. Ko se je začetkom leta 1871 zupet vrniLv Ljubljano, pristopil je takoj v delavsko društvo, kjer je postal v krátkém kot 181t tni mož načelnik društva in duša vsega delavskega gibanja na Kranjskem. Uže leta 1872 zastopal je slovenske delavce na Dunaju pri prvem sestanku zastopnikov vseh avstrijskih delavskih izobraževalnih društev in uže v istih letih ustanovil in organizoval je troje produktivnih delavskih za- drug ; bil pa ob jednem tudi marljivi organizator pri vseh humanitarnih napravah in pri bolniških blagajnah. Pomagal je tudi utrditi, takrat še jako neugodno stanje novo ustanovljene požarne brambe v Ljubljani s tem, da je kot načelnik z blizo 40 elani delavskega društva pri- požarni brambi, pri kateri je bil tudi v oni od- stopil borovi trojici, ki je organizovala podporno blagajno za požar lo brambo. Matija Kune zanesel je mej kranjske delavce takrat še nepřiznáno idejo, da je dolžnost države pomagati po zakonodajalnem potu delavskemu ljudstvu, ker se mu z lastno močjo ni več mogoče rešiti iz takrat merodajnih manšesterskih okov. Ko se je leta 1883 pričelo nekako gibanje v zbolj-šanje čedalje bolj propadajočega obrtništva, poprijel se Matija Kunc z vso njemu lastno eneržijo zastopstva obrtnih interesov; jel je izdajati prvi slovenski obrtno- politični list „Obrtnik" î katerega je navzlic obilih lastnih skrbij in delà sam pisal in izdajal skoro štiri leta. Pisal mnogo člankov, v „Slovenski Narod" in je v istih letih tudi tikajočih se obrtnega in socijalnega zakonodajstva, postal je kot tajnik duša kranjskemu obrtnemu društvu. Sodeloval je tudi pri znameniti spomenici, katera.se je leta. 1889 vložila na vlado in deželni zbor, in ki je pro-vzročila omejitev obrtnega delà v ljubljanskih kaznilnicah. Kct urednik „Obrtnika" bil je leta 1888 pozvan na Dunaj, kjer se je vršila v državnem zboru enketa vsled predloga levičarjev j gled ustanove delavskih zbornic tej enketi priča stenografični zapisnik dotičnih sej ? nam iz tega objaviti le to, da je Matija Kune uže takrat in na deželi". Splošna volilna pravica če bila tudi kako omejena rekel je pri tišti enketi, je pravilnejša reforma, nego vsakoršni drugačni poskus". Pri omenjeni enketi potegnil se je Matija Kune tudi za takrat še malo-številno krdelce krščansko-socijalnih delavcev na enketi; dokazal je, kako da je liberalna stranka v teku njenega 20letnega gospodarstva prezirala vse opravičene zahteve delavskega ljndstva in z neovrgljivimi dokazi obelodanil zvezo socijalno- demokratičnega vodstva z nakani združene levice. Uže pri tej enketi pa je tudi opomnil, da ostalo kranjsko obrtništvo v slučaju vpeljave delavskih zbornic brez zastopstva, ker nima kranjska kupčijska in obrtniška zbornica pravice do volitve lastnega poslanca za drž. zbor, katero pravico imajo skoro vse druge dežele. Ko se je bila leta 1893 sklicala velika obrtniška enketa v državnem zboru na Dunaju, udeležil se je iste tudi Matija Kune. Znano je še, kako odločno se je tam potegoval za pravice obrtnikov, kako jasno in določno je opravičevar njih zahteve. Značilno pa je to, da je tudi pri tej priliki, kar spričuje stenografični zapisnik, vnovič % * zahteval upeljavo splošne volilne pravice, z opomnjo, da tacih enket niti potreba ne bi bilo, ko bi po splošnih volitvah izvoljeni možje, katerim bi bile potrebe delav- ® » * skih stanov znane, sedeli v državnem zboru. Obrtnemu stanu pa je Matija Kunc tudi v materi-jelnem oziru mnogo kořistil. Precejšno število narodnih obrtnikov nastalo je Njegovo delo iz članov produktivnih delavskih zadrug. ustanovitev bolniške blagajne moj stro v za rokodelske zadruge v Ljubljani. Načeloval je tudi zadrugi lastnega obrta in prvi rokodelec je on na Kranjskem, ki je z velikimi stroški in po trudapolnem delu izdal strokovne knjige tudi v slovenskem jeziku. Ustanovil je, potem ko je v proučevanje obiskal mnogo strokovnih šol na Nemškem > prvo strokovno šolo na Kranjskem, katera slovi, kakor tudi nemške izdaje njegovih stroko\nih knjig, tudi izven meje naše dežele. Vse dolgoletno delovanje Matije Kunea je bilo na-perjeno na povzdigo duševnega in gmotnega stanja delavcev in obrtovalcev; v obrambo njihovih opravičenih interesov dělal obrtniških shodih; jako veliko pa tudi, — in to pač jedino on, na literarnem polju. Tudi o potresni katastrofi kot govornik na mnogih delavskih in nahajalo se je njegovo ime mej člani pomožnega odbora in ker mu je bilo mogoče, se je potezal za trgovstvo in obrtništvo. Bil pa vedno nasprotnik ednostranosti, poudar jajoč, da je delavstvo v těsni zvezi z drugimi stanovi ki imajo enako delavstvu svoje opravičene nazore. Držal se je vedno stališča, da bode napredek gospodarskega polo- žaja v naši deželi le takrat omogočen j kadar bodo vse stranke skupno delovale na gospodarskem polju. 64 ................................................................................................................ & Kmetijstvo. I =B it .TT.Vm M MI^TTM M M M . r. ....... .....................M ....... ............NI .7.Ti.". M.M.7. M»!».. Il M HI.". ^ 99 Naš gospod učitelj (Spisal F. Š.) (Dalje.) IV. 66 Iz tega izprevidite, da so preizkušališča za semena ne-precenljive vrednosti". Take pogovore so imeli Zavlačani vse leto ob praz-nikih popoldne, po zimi pa so se shajali tudi med tednom, • w in sicer zvečer, da so se nekoliko pogovorili, ali pa so naprosili učitelja, da jim obrazložit. kako rec bolj natančno Zavlaki sem spoznal, kako potrebno in kako Od nekega prodajalca v Glasgovu na Škotskem je uspešno je složno delovanje; spoznal sem pa tudi nepre-došlo preiskušališču za semena v Curihu v Švici neko cenljivo vrednost dobrega učitelja, ki ve Ijudem iti na travno seme v štirih kakovostih ter od najboljšega roko. bila vsaki kakovosti pristavljena cena, po kateri se je seme prodajalo; preiskušališče naj bi določilo ali vrednost blaga primerna ceni ali ne. Toda kakšen je bil uspeh? Člověk bi kar ne verjel! Le poglejte!" Ko sem se drugo jutro poslavljal od Zorniča, če stital sem mu na tako izbornem uspehu njegovega de lovanja. To je ravno", je rekel, „kar me delà zadovolj » Sedaj je Zornič vzel kredo, narisal na desko na-slednjo razpredilnico ter vanjo napisal uspeh vseh stirih preiskušenj. nega. I Poslanega semena. I. II. III. IV. I kakovosti I Ije bilo pravega semena 96 9 o/0 9M o/0 82 6 o/0 32*5 °/0 I I tujih primeskov . . 3-1 «/0 8-9 o/0 17-4 °/o 67-5% I 1 Pravega semena je ka- ! lilo ..... 73°/o ; 53 o/0 34 °/o 10°/o ■ Porabnega semena je I torej bilo .... 70-7 °/0 48-3 o/0 28-1 «/, 3-3 I I Cena za 100 kg semena 1 je bila..... 20-98 gld. 19-24 gld. 12 15 gld. 7 49 gld. Il kg porabnega semena I je torej veljalo . . 30 kr. 40 kr. 43 kr. 2-27 gld. j Srečen bivam tu med temi ljudmi; kadar me pa poseti tako drag prijatelj, kakor si Ti, takrat mi zadovoljstvo prikipi do vrhunca. Upam, da me ob prvi pri-liki zopet posetiš. Bodi zdrav in srečen !a » Bogom ! nekaj ! Nekaj časa sem imaš bivšega sošolca skoraj za soseda. Ignacij Lomnik". Tu doli župnikuje n Kaj je že tukaj? Čital sem sicer, da pride, nisem pa vedel, da je tu. ta teden ga posetim. Srečno!" „Zdrav!" Na povratku sem se zopet oglasil pri Lomniku da mu sporočim, kakšnega soseda ima. » » to je dobro", je hitel oveseljeni Lomnik. » Tudi „Iz teh podatkov prav jasno lahko raz vidite, koliko je to vredno, če člověk ve, kakšno seme kupi. Mislimo si dva gospodarja, ki si pri tem trgovcu kupita semen. Eden pravi: „Jaz vzamem seme prve kakovosti, bo vsaj kaj vredno, čeprav je najdražje". Drugi mu pa pravi: jaz sem nekoliko kmet, kakor vidiš, prav lepo posestvo imam tukaj. Za kmetijstvo sem vnet in urediti si hočem gospodarstvo kar najumneje". Potem sva se dogovorila, da si bova dopisovala vsaj po malem, da se nama vzdrži obnovljeno prijateljstvo, in da se gotovo posetiva, če tega ali onega slučaj zanese v obližje drugega. (Konec sledi.) » Pojdi, pojdi » saj ne more biti mnogo razločka; vzamem najcenejše seme, ono IV. kakovosti". jaz Vsak imenom finančnega odseka o računskem sklepu de- navo vode Pivke. Poročevalec predlaga, da naj deželni o lbor 1897. takoj napravi potrebne nacrte in stavi resolucijo, da naj vlada Dež predsednik poudarja, da Lan želnokolturnega zaklada za 1895 n o proračunu Vsa potrebščina za 1. 1895 je znašala 4936 gld. ; za 1. 1897 preskrbi ednega hjdrotehnika vsled se v ne- jezikovnega znanja teško dobiti zaželjenega hydrotehnika. Posl. je proračunjenih 4740. gld. Računski zaključek in proračun so državni tehniki itak preobloženi z delom in da se odobrita in sprejme resolucija, po kateri naj koliko premenil zakon o izdaj poroča o podaljšanju sedaj velj lovskih izkaznic I^ti Mo die priporoča hitro rešitev zadeve Predlog in resolucija avnega dogovora glede nastav- upravnega odseka se na to sprejmeta. P03I. dr Papež ljenja za zemljemerska aela pri agrarskih operacijah potrebnega in tovariši stavijo nujni predlog, da naj finančni odsek studira tehniškega osobja. Poročevalec je predlagal, da naj se dogovor podaljša do konca 1897 Predlogu se pritrdi dr. Žitnik poroča o proračunu bolniškega, blazniškega niškega in najdeniškega zaklada za 1 1897 nifikega zaklada znaša 26.618 gld., ona blazniškega zaklada 81.171 določila zakona z dne 25. okt. 1896. drž. zak. št. 220 gleda doklad na personalno dohodarino. V utemeljevanje preilogo je predlagatelj poudarjal, da novi davčni zakon določa, da bode Potrebščina bol- dajala država eden del prebitka dohodarine tištim dtželam, Posl porod katere ne nalože nobenih doklad na dohodarino Predlog se gld porodniškega zaklada potrebščina je proraču- sprejme in odkáže finaočnemu odseku potem, ko je poslanec njena na 8748 gld. in ona najdeniškega na 3796 gld Posl Hribar opozoril na važnost tega vprašanja in poudarjal, da Pfeifer želi, da se zdravniku na Studencu priskrbi bolje sta- finančni odsek tekom osmih dnij, kakor je predlagatelj pred novanje. Posl dr..Schaffer pravi, da se bo to moglo zgo- lagal, ne more istega natanko preštudirati. V peti seji dne 6. febr. utemeljuje posl. pl. Lenkh diti še le, ko se bo blaznica popolnila. Proračun bolniškega zaklada je za to zopet višji, ker ljudje čedalje bolj silijo v bolnico, a so se nasprotno iste prej bali. Proračuni se na to loži v prihodnjem zasedanji dež. zbora načrt zakona o zla svoj samostalni predlog s katerim se pozivlje vlada, naj pred- odobre dež. Po s Langer poroca o racunskem sklepu ganju zemljišc. Govornik je v kmetijske šole na Grmu Stroški so znašali za šole 11.025 gld. za gospodarstvo 6590 gld Račun zaključek daljšem govoru se s to reforme zboljšale razmere na kmetih. izročil upravnemu odseku v pretres in poročanje poudarjal, da Predlog se Posl. se odobri in sprejme resolucija, da naj se deželni odbor drži Višnikar poroča o računskem sklepu kranjskega učiteljskega točneje proračuna. — Posl. Modic poroča o dovolitvi přiklad pokojninskega zaklada za 1. 1895. Stroški so znašali 29.68 gld. 2a cestne namene. Poročevalec predlaga imenom finančnega Računski sklep se odobri. Isti poroča o raňunskem sklepu odseka, da se naj dež. odbor pooblasti, da dovoli onim okrajnim normalno-šolskega zaklada za 1. 1895, ki skazuje potrebščine cestnim odborom zaklad. potrebščine, odpadajoče na okrajni cestni 358 392 gld. 301/« kr. 1898 ne bi mogli pokriti z 20 % priklado na na- Posl. Zbornica je odobrila računski sklep. Langer poroča o prošnji županstva v Radečah posrednje davke, da smejo pri dokazani potrebi in na pod- glede podpore za napravo po nalivih poškodovanih občinskih stavi pravilno sestavljenega in podprtega proračuna isto povi cest sati 20 Posl S c h w e i g ^ati AJ\J ~ Q . 1 UOl. UUIl VV CJgCi graja, U.« J U V OlU^Lm OUUJjLljjL OU KJ\J\J gjA^ . M4 14Í \J £ * ** * v \J\Jwy - ~ . - — ^ -U1XV.LU ' cesta čez Tančogoro in predlaga resolucijo, da naj se metliš- deželni odbor dognati, če nima država za te ceste ob sav da v slabem stanji V se Poročevalec predlaga, da naj se poleg 300 gld. dovoli 800 gld. za popravo ceste Radeče-Podkraj. Ob ednem ima kemu cestnemu odboru naroci, da oddaj dobavo gramoza skem obrežju skrbeti. Predlog se sprejme. Posl. Višnikar » 6S poroča o prošnji šolskega vodstva v Verbovem za uvrstitev učiteljske place v III. plačilni razred. Prošnja se odstopi dež. šolskemu svetu v rešitev. — Posl. Lenarčič poroča o prošnji okrajnega cestnega odbora v Ilirski Bistrici za podporo za pre-ložitev okrajne ceste Globovnik-Knežak. Prošnja se je izročila deželnemu odboru, da zadev.» preišče in o nji poroča. — Posl. baron Wurzbach poroča o náčrtu zakona o vodovodni nakladi za mesto Kočevje. Predlaga in načrt zakona, ki do- % loča, koliko naklade imajo hišni gospodarji plačati za vodovod, se sprèjme brez premembe. — Posl. Po vše poroča o prošnji občine Čeplje v Črnomaljskein okraju, za napravo cestne zveze med vasjo Brezovica in Kralje. Prošnja se izroči deželnemu odboru v rešitev. — Posl. dr. Tav čar poroča o prošnji po-sestnikov iz vasi Maline, Brezova Reber, Osojnik, Kal, Omota in Strekljevec za izločitev iz občine Štrekljevec. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da o njej poizveduje in poroča. — Posl. Jelo vše k poroca o prošnji občine Horjul, da bi deželni inženir izdelal náčrte za osuševanje ondotnih travnikov. Poročevalec predlaga, da naj se zadeva odstupi deželnemu odboru, ki naj takoj pošlje svojega inženirja tja in potem ukrene, kar je treba Predlogu se pritrdi. — Posl. Jel o v šek poroca o prošnji županstva na Dobrovi in posestnikov iz vasi Brezje, da bi deželni inžener izdelal náčrte za osuševanje BrezjiŠke doline. Sprejme se predlog, da naj dež. odbor, še letos pošlje inženirja, ki naj napravi potrebne náčrte. — V tajni seji, ki je na [to sledila, odstopi se prošnja vinarskega potovalnega učitelja Fr. Gombača za zvišanje plače deželnemu odboru v rešitev in primariju dr. K. vitez Bleiweisu se dovoli 200 gld nagrade. — Prihodnja seja je bila v sredo dne 10. februvarija. — Vojaška vest. Polkovnikom-imeteljem domaČega pešpolka št. 17 je imenovan podmaršal Hugon Milde pl. Helfen-stein, predsednik višjega vojaškega sodišča. — Zapovednikom m' % 28 divizije v Ljubljani namesto umrlega Hegediisa je imenovan generalmajor Josip Hochsmann, zapovednik 11. infanterijske brigade. i — »Gasilec« je naslov listu, ki ga je začela izdajati % j zveza kranjskih gasilnih društev. Prva številka tega lista je že izšla. List za zdaj ne bode izhajal redno, temveč le po potrebi. — »Slovenski Gospodar«, list, ki si je pridobil veliko zaslug za probujo slovensko na Spodnjem Štajerskem, praznuje 301etnico svojega obstanka — Okrajnim nadzornikom za nemške ljudske in meščanske sole na Kranjskem je imenovalo naučno ministerstvo učitelja na ljubljanski učiteljski pripravnici g. I. Benda. — Gasilni dom zgradili bodo prihodnje poletje v Ljubljani. Dom bo stal na cesarja Jožefa trgu na mestu, kjer so zdaj barake za perice. — Umri je v Brightonu na Angleškem g. baron Julij Born, lastnik velikih posestev pri Tržiču na G renjskem. Star je bil 58 let. Zadela ga je kap. — K zvezi telefona, ki se ima napraviti v Ljubljani, se je priglasilo nad 70 strank. Naprava telefona je s tem zagotovljena v Ljubljani. Da bi poštna uprava le kmalu šla na delo... . ~ . " « * "i 'IT U * ' ' • ' i. tf — Razstava motorjev v Ljubljani. Sovet za pospe-ševanje obrta pri trgovinskem ministerstvu je sklenil prirediti prihodnje leto v Ljubljani razstavo motorjev za mali obrt. — Nova delniška družba s sedež^m na Dunaju, se je ustanovila v namen obdelovanja šote na ljubljanskem barju. — »Solski dom« v Gorici namerava zidati poseben konsorcij gospodov. Temu konsorciju je podaiil gospod grof Alfred Coronini 1000 gld — Pazite na otroke! V Zagorju pala je triletna de-klica Ivanka Markelj s peči na spodaj stoječe ognjišče, pre- obrnila lonec kropa in se tako poparila/ da je vsled opekli» umrla. — Vojaški nabori. Glavni vojaški nabori za mládenče rojene v 1. 1874, 1875 in 1876,. ki so se letos zaradi dr- žavnozborskih volitev zakasneli, vršili se bodo od dne 1. aprila do konca maja. V Ljubljani bo glavni nábor dne 11. in 12. maja. — Zmrznjenega so našli dne 7. februvarija v gozdu na Lazah ob poti, ki pelje iz Logatca v Borovnico 531etnega v posestnika Tomaža Koščaka, doma v Zupaujah Mož se je vračal iz Borovnice domov, a je obstál na poti in zmrznil. — Ponarejeni denár. Dne 27. januvarija so přijeli v Budanjah na Vipavskem nekega 65letnega laškega opekarskoga delavca, ki je hotel prodati 10 ponarejenih goldinarjev in en desetak in stotak. Kje je dobil ta denár, pokazala bo preiskava. — Trije otroci so se zadusili. V nedeljo dne 7. februvarija popoludne podal se je posestnik Južef Skubic iz Waldhofen-a pri Konju v litijskem okraju s svojo ženo v pol ure oddaljen Osredek na obisk. Svoje tri otroke stare 2 do 5 let pustila sta same brez varuha doma. Ko se zakonska dvojica na večer večer vrne domov, našla je vse tri otroke mrtve na tleh ležati. Vnele so se ob peči s slamo napolnjene blazine in vsled tlenja nastali dim je zadusil otroke. Stariši ne puščajte o rok samih. — V ljubljanski klavnici se je lansko leto zaklalo 25.664 glav živine in sicer: 3895 goved, 7629 prašičev, 7912 telet, [3015 koštrunov, ovac, kozlov in ovnov, 3198 kozličev in jagnjet in 15 konj. Klanje konj se je pričelo še-le koncem novembra. Na ogled se je pripeljalo v klavnico- 17 330 kg svežega mesa. — Samomor ruskega generala. Ustřelil se je ruski general Richter, poveljnik v Vilebsku Richer se je odlikovat pri Sebastopolju in v zadnji rusko-turški vojni — Obsojen igralec. Basist Artur Saelburg v Trijeru je bil le začasno najet. Ko je bil štiri tedne na poskušnjo, bi bil moral peti Sacastro, a je ravno dobil o^poved. Takoj je rekel, da te uloge ne poje, ako ravnatelj odpovědi ne pre-kliče. Ravnatelj je pač odpoved preklical, a je ovadil pozneje pevca zaradi izsiljenja pri sodišču, ki ga je obsodilo v jeden-meseČni zapor. — Od veselja zblaznel. V Genui je te dni admiral grof Candiani naznanil nekemu desetniku od mornarice, da mu je naročil ameriški konzul, sporoČiti mu dn je umri v Ame-riki strijc niegov in ga določil za dediča vsega njegovoga premoženja v znesku 18 milijonov lir. — Vojaški pretep. V Levovu so se stepli vojaki in je pri tem neki desetnik zabodel prostaka, da je bil takoj mrtev. Desetnika in pet prostakov so zaprli. — Izgredi zoper žide. V Marinpolu na Ruskem je bilo te dni pred sodiščem 61 kmetov zaradi izgredov proti zidom. Petdeset jih je bilo obsojenih v zapor od dveh do- osmih- mesecev, jednajst pa oproščenih — Razžaljenje škofa. 24letni časnikar Josip Hevecr urednik v Kraljevem Gradcu shajajočega lista „Osveta lidu", se bode moral 15. t. m. zagovarjati pred porotniki zaradi raz-žaljenja škoía Brynycha. Bil je priobčil neki článek, ki hudo napada škofa. Článek je bil konfiskován in državni pravdnik je zacel uradno tožiti urednika. — Ženska volilna pravica. Y angleškem parlamentu je predlagal neki konservativec, naj se dovoli ženskam volilna pravica in sicer tistim ki imajo kako lastno podjetje ali se žive s svojimi sredstvi. V prvém branju se je ta predlog žer vsprejel. Nasprotuje mu liberalna stranka. 69 — Eim. . Umri je v noci mej ponedeljkom in torkom v Florenci znani češki časnikar Gustav Eim. Rodil se je pokojnik v Rokycu na Ceškem. Študiral je pravo, a je popustil studije in se posveti! žurnalistiki. Sodeloval je pri raznih listih. Naposled je bil vstopil v uredništvo „Narodnih Listov", kjer je posebno deloval na to, da Čehi popuste pasivno politiko. Leta 1879. se je preselit na Dunaj kot parlamentarni porocevalec „Narodnih Listov*'. Tu si je pridobil velik vpliv. Poslednja leta je deloval za zbližanje mej Čehi in vlado. Bil je prijatelj Slovencev in zagovarjal je naše pravice po raznih listih. Bolehal je že dlje ôasa. Y januvariju je odpotoval v Italijo zdravit se, a ga je ondu pobrala smrt. — Napačni morilec. Y Tulni se je dogodil nena-vaden slučaj. Na Dunaju je bil umorjen neki Slavik. Y Tulni se je oglasil pri sodišcu neki moški, z imenom Anton Wieder-hofer, da je on umořil Slavika. Izročili so ga dunajskému deželnemu sodišču Preiskava je pa kmalu pokazala, da ni morilec, kajti njegove izpovedbe se niso z dejanji povse nič vje-male. Dognalo se je, da je Wiederhcfor neki postopač, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine in je tudi večkrat že sam se zaradi kacega izmišljenoga hudodelstva oglasil pri sodišču, da je bil nekaj časa v preiskavi in tako z vsem pre-skrbljen. Delati se mu namreČ ne ljubi. Tako je storil tudi sedaj. Te dni je bil zaradi zapeljevanja sodišča obsojen v jednomesečen zapor in da se odda v prisilno delavnico. Zapor bi mu bil jafco ugajal. Ko je pa slišal o prisilnem delu, je pa jel se ježiti. Rekel je, da tudi drugi po cele mesece po-stopajo, pa jih vendar v prisilno delavnico ne pošljejo. On se bode zatorej pritožil. Sodnik se pa za njegovo rotenje ni změnil in sodni sluga ga je odpeljal. — Dečka — morilca. Te dni sta bila v Trstu pred okrajnim sodiščem dvanajstletni Viljem in jednajstletni Alfred Mangachi, ki sta, kakor znano, kriva umora stare matere. Ustřelila sta jo z revolverjem, ker je stara mati sovražila vso rodbino. Alfred je bil obsojen v pet, Viljem v štirimeseČni .zapor, Njiju oče, ki je tudi udehžen pri tem umoru, pride pred porotnike. — Konjska razstava bo od 22. do 30. maja letos na Dunaju v praterji. S konjsko razstavo bo spojena tudi razstava vozov, konjske oprave, hlevskih priprav in drugih obrtnih izdelkov, ki so v zvezi s konjerejo. — Iz Monte Caria. Samomori v Monte Oarlu se .grozno množe. Od novega leta se jih je umorilo že 56, ki so -ondu vse premoženje zaigrali. Poslednji samomorilec je Američan Lund, kateri je skočil pod vlak. Po oficijoznih izkazih seveda je veliko več samomorov, ker se vsi tisti, ki skočijo pod železnice, in še mnogi drugi zaznamujejo za ponesrečence. r' ? ' , r- JL * ' - . Jk / * .l . o _ - — Cuden časopis ima kubanska vstaška vlada. Ta list izhaja v obliki osmerke Ureduje, stavi in tiska ga Jožef Guinot. Sodeluje pri njem devetnajst oseb, udeležujoČih se vstaje. Omaro za Črke navadno nosi konj. Največ se list piše in stavi na konju, le včasih se Črkna omara postavi na trato. Večkrat pa mora stavec vrstomer zamenjati s puško. Tiska se v leseni stiskalnici, kakoršno imajo kubanski kmetje za iztis-kanje sira. — Maškarada, Na maškaradi v Hollu je bil nastal požar. Tri ženske so zgorele. Nastal je bil silen strah. — Usmrtenja. V soboto so bili v Zagrebu usmrteni ropni morilci Mijo Brozovič, Vid Petrek-Polovčak in Mijo Vu-Jkanič iz Stenjevca. Mijo Brozovič je zaklical, predno so ga oběsili gledalcem : Kaj ste prišli gledat. Vsakdo dobi cekin ! Zgodi naj se vam, kakor meni ! Petrek-Polovščak je zaklical samo: Z Bogom! Vukaniš je pa rekel: Mene vzemite za vzgled, da se vam tako ne zgodi, kakor meni. Meni naj pa bodo Jezus, Marija in sv. Jožef milostljivi. — Maščevanje gospodarice. Nekemu neoženjenemu .gospodu na Dunaju je gospodinjila neka neoženjena ženska. Imela je pa vedno nado, da jo gospodar, hišni posestnik vzame. Kar nakrat se izve, da se je gospod drugje zaljubil. To seveda prejšnji gospodarici ni bilo všeč. Povedala tega no-benemu ni. Zbrala je svoje stvari in lepo odšla, ko je gospodar ženitev obhajal v neki gostilni. Ko po noči prideta domu, sta zastonj zvonila. Nobenega ni bilo odpreti. Naposled sta se odločila, da pojdeta čez dvorišče. Kuhinja je bila le slabo priprta, sobe pa vse zaprte. Ko je gospodar naredil luč, najde na mizi pismo, v katerem se mu naznanja, da so vsi ključi pali v kanal, kjer še vedno leže. Ker po noči ništa mogla dobiti ključarja, morala sta sedeti do jutra v kuhinji, še le zjutraj ob sedmih jima je ključar odprl sobe. — Velik sneg v Crnigori. V začetku tega meseca je v Črnigori bil pal debel sneg. Več hiš se je podrlo vsled teže snega. Promet mej Cetinjem in Kotorom je bil pretrgan. — Prepovedano romanje. Bolgarska vlada je prepovedala mohamedancem letos romati na Meko. Ko bi bil kdo romal na Meko, ga pa tako dolgo ne bodo pustili povrniti, da kuga popolnoma poneha. — Kuga v Srednji Aziji. Iz Indije se je kuga zanesla že v Kandahar v Afganistan. Rusija je postavila straže ob afganski meji, ki ne pustijo ljudjem čez mejo, da ne za-neso bolezni. — Okradena kraljica. Kakor španski listi poročajo, je ukradena na potu s kolodvora v kraljevi dvorec v Madridu potna torba, ki je bila došla z Dunaja in v kateri je bilo veČ pišem za špansko kraliico in več važnih dokumentov o svotah uloženih pri angleških bankah. Tatovi so přeřezali jer-mene, s katerimi je torba bila na voz privezana. — Strah v menežariji. V neki menežariji v Varšavi ušla sta dva leva iz kietke Vsled tega je mej ljudmi nastal tak strah in gneča, da je več ljudi poškodovanih. — Sneg v Švici je tako debel, da je vas Zermath v vališkem knntonu popolnoma zamedlo Dve hiši je pa snežni vihar popolnoma odnesel. — Nesreča pri mrliču. V Dropinu pri Katanzaru je deset ljudij bilo v neki hiši, v kateri je bil mrlič. Pod njimi so se udrla tla in pali so v globočiuo. Tri ženske so mrtve, več je pa poškodovanih — Nesreča v sodni dvorani. V Neapolju je mej obravnavo pri sodišcu pal na tla del stropa in poškodoval državnega pravdnika in sodnika. — Ponarejeni bankovci. Na Dunaju je zadnje dni po več bankah nekdo zamenjal več angleških bankovcev, ki so tako dobro narejeni, da jih bankirji spoznati niso mogli. Le pri natančnem opazovanju se je spoznalo, da črke na njih niso jasne, kakor na pristnih. — Znamenito ognjeniško bluvanje. Dne 28. decembra je v Villa Manasu v Braziliji kacih 15 minut od Hantasa, blizu pristanišca iz zemlje začel par puhteti, o katerem se ni vedelo, od kot da prihaja. pria se je zemlja in pokazal se je ognjen stolp, ki se je videl deset kilometrov daleč. Prebivalci ,raztreseni bližnjih koč so bežali, ker so se bali, da se pogreznejo. Zemlja se je močno tresla. Kmalo je izbluvalo 20 do 25 metrov visoko tave in razširjala se je grozna viočina Ognjenikovo zrelo se od dne do dne vekša. — Velik štrajk pristaniških delavcev. V Hamburgu je končan Delavcem so pošla vsa sredstva, in so morali začeti delo, ne da bi bili kaj dosegli. — Protisemitsko kavarno imajo v Levovu. V tej kavarni ne trpe Židov, pa tudi ne židovskih listov. Letos je izdala ta kavarna lep kalendar z Luegerjevo sliko. — Potres na Turškem. V okrajů Delvinu na Tur-škem bil je potres. Vas Dibro je največ razdejal. Tri osebe so bile ubife, več ranjenih. Potres se je čutil tudi v Janinu na Krfu. 30 Skladišče za hišno opravo pogorelo. V Lon- donu je pogorelo veliko skladišče za hišno opravo tvrdke Maple in drugovi. Škode je nekaj čez milijon goldinarjev Hidrofon. hidrofon imenovano, Ameriki iznašli so neko pripravo, z zvonenejem ali pa s strelom iz topa naznani, če se kaka ladija,1 blizu bregu. Ta priprava je jako občutna, naznani že ladijo, je še jedno morsko miljo od- daljena. Da se porabiti za varstvo obrežja in svarjenje ladij pred nevarnimi mesti. Loterijske srečke. V Brnu dne 10. febr. t. 1.: 75, 33, 82, 46, 86 Na Dunaji dne 6. febr. t. 1. : 42, 23, 62, 64, 65 .: 9, 29, 67, 78, 59 V Gradci dne febr. t. Jedino pravi Tržne cene V Ljubljani dne 30. jan. 1897. Pšenica gld. 9-- kr. rž gld. 6*50 kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6*50 kr„, kr, kr ajda gld. leča gld. 11 kr., proso gld. kr., grah gld. 11 kr., turšica gld. 5' kr., fižol gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) m IV D1EN (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhuu tovarne farmacevticnih pre- paratov A. Thierry-ja Pregradi Sprejmejo se kateri gostilničarje in zasebnike na deželi obiskujejo, nudi se jim prilika prevzeti zbirko lahko razpečajočih reči od dobro stoječe tvrdke ; visoka provizija jim je zagotovljena. Ponudbe pod: „Agent lOO", pošiljajo naj se poste restante Hauptpost, Graz. (1) V svrho varnosti činstva pred nič-vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. Kogatec-Slatini. Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih Najstareje, najpristneje. najre elneje najoeneje ljudsko do- mačo zdravilo, plućne bolesti uteši prsne ter je uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze- leno tiskane varstvene znamke, odkloní nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo. Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-posnomovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj slovi: Na angelja varha lekarno Pregradi pri Rogatec-Slatini. naroči direktno na- Thierry-ja malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poátne postaje krone, Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone dvojnih steklenic vinarjev M a n j majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF THIERRY lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Velika kraj carska loterii a Inomostu Predzadnji Glavni dobitek gotovini z 20°|« odbitka. Srečke á kr. priporoča J. C. Mayer, b ankir Lj ub lj ani Odgovorni uiednik: Avgust l'iicibar. Tisk in založba: J. Blasnikovi následník..