250
Listek.
Kot mrzke in deloma cel6 surove burke brez plemenite misli sem si zabeležil v čitankah ta-le berila: v prvem zvezku: »Kako se je Ivan učil latinski« (str. 47.); »Zviti kmet. Po hrvatskem* (str. 54.); »Opeharjeni kmet«, iz »Vrtca« (str. 65); »Kmet in prorok« po »Vuku Vrčeviču(<1) ; »Prigodki iz hroščevega življenja* (str. 131.); »Kako je Pavliha kukca prodal« (str. 160.); iz II. zvezka: »Skratelj« (str. 109.); »Kako je preganjal birič Jurij kolero«   (str.   163.).
V. Bezek.
(Kouec prihodnjič.) *) Resice je staviti na rovaš prof. Sketu.
LISTEK.
Vabilo slovenskim pisateljem. Leta 1892. v Ljubljani umrši trgovec g. Anton Knez je v svoji oporoki postavil ^Slovensko Matico" za svojega dediča ter ji naročil, naj iz dohodkov njegove ustanove izdava ceneno zabavno in poučno knjižnico, v kateri naj bi se tiskali v strogo ndrodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda slobodomi-selnem zmislu  pisani   spisi.
Ker Matica namerja letos pričeti z izdavanjem Knezove knjižnice, obrača se s tem vabilom do vseh slovenskih pisateljev, prijazno jih proseč, da bi jo v ta namen blagovoljno podpirali ter ji poslali  primernih spisov.
Dasi Matica razven prevodov rada vzprejme vsak daljši ali krajši izvirni spis, ki se ujema z ustanovnimi določili, vender poudarja, da bi ji sosebno dobro došle zlasti povesti, poljudno pisane v prvi vrsti srednjemu stanu namenjene razprave zemljepisne, zgodovinske in prirodoznanske vsebine, životopisi, popotne črtice, slike iz domoznanstva in sploh vsakovrstni spisi, če le ugajajo zgoraj navedenim pogojem. Tiskovno polo bode Matica  pisateljem plačevala po  24 —40 gld.
,,Slovenska Matica" sicer rada vzprejme vsak primerni spis, kadarkoli se ji pošlje, vender prosi slovenske pisatelje, da bi vsaj do dne" 1. julija t. 1. blagovoljno poslali rokopisov,  o katerih žele-,  da bi bili tiskani   v I.  zvezku Knezove knjižnice.
V Ljubljani,  dne"   15.  svečana   1894.
Za predsedništvo   ,,Slovenske Matice":
Fr. Leveč,                                                                   Ev gen Lah,
predsednik.                                                                                 tajnik.
Izvestja muzejskega društva so nastopila že svoj četrti letnik. Prvi letošnji sešitek prinaša najprej članek »Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina«, v katerem prof. S. Rutar podaja najvažnejše rezultate Marchesettijevega kopanja pri Sv. Luciji; nato priobčuje J. Pecnik črtico o kranjskih gradiščih, arhivar A. Koblar pa nadaljuje svoje »Drobtinice iz furlanskih arhivov«. Dr. J. Ev, Mauring poroča o utemeljitvi mesta Višnje Gore in prijavlja izvirno ustanovno listino, ki je shranjena v višnjegorskem arhivu. »Mali zapiski«  imajo mnogo zauimljivih beležek; rubrika »Slovstvo o domoznanstvu slo-