lzhnia vsako sredo oh G zjutraj. - Spisi in dopisi oa| s« jpoAiHaJo Uredništvu ..Domoljubu", narofnini reklamacije in Inserati pa UprarnlStru ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica SleV. 6.
* A *

Glasila Jugoslovanske kmetske »M«. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — l'osa- _ ttiP7.ua Številka 1 Din. — V inseralnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. ®
i
Beseda k občinskim volitvam.
Občinske volitve so pred durmi. Ponekod so že razpisane, drugod bodo
kmalu.
Občinske volitve so gospodarsko in kulturno važna zadeva. Ni vse eno, kdo in kako gospodari z občinskim premoženjem. Žalostni zgledi nekaterih občin dokazujejo, v kašno škodo lahko spravi nesposoben ali nepošten župan občinarje. Še drugi zgledi pa, koliko more dober in sposoben občinski odbor dobrega narediti v občini.
Mi smo že v zadnjih dveh številkah ' ^Domoljuba« v Fantovskih pismih dovolj nazorno razložili, kakšen mora biti župan in občinski odbornik, da je res na svojem mestu. Preberite še enkrat.
Vendar pa ne bo odveč, če danes opozorimo še na nekatere stvari.
Pri izbiri kandidatov glejte zlasti na to, da so odborniki dobri gospodarji. Kdor s svojim nc zna gospodariti, bo s tujim še manj znal. In kdor s svojim noče dobro gospodariti, bo z občinskim še manj hotel.
Glejte na to, da volite v občinski odbor res same značajne može. Razni švige-Žvage naj popolnoma izginejo iz naših vrst. Kdor ni pošten s svojim prepričanjem in s svojo vestjo, ta tudi ne bo vesten kot občinski gospodar, To so ljudje, ki iščejo pri občini ali svoje osebne koristi ali pa svoje osebne časti ter zato žrtvujejo tudi svoje prepričanje, ki ga nienjujejo, kakor jim bolj kaže. Kdor pa pri občini išče osebne koristi ali osebne časti, ni za občinsko gospodarstvo. Švige-žvage povsod zanašajo zasmrajenost v načela. Poštena stranka se jih v lastnem interesu čimpreje otrese, najmanj pa jih postavlja na odgovorna mesta. Šviga-šyaga spada v smetiščnico, kjer je spravljena metla, ne pa v občinski odbor.
Volite v odbor zastopnike vseh stanov, ki so v vaši občini. Najbolj pravična bo občinska politika, če se ozira na ko-nsti in težave vseh stanov. Kjer se enemu stanu v škodo drugemu dela krivica, čeprav nevede in nehote, rodi to vedno zle Posledice za vso občino. Krivice pa se najbolj preprečijo, če pridejo v občinskem odboru do besede zastopniki vseh sta-j">y, kateri vsak najlažje in najbolše raz-,ožl razmere v lastnem stanu.
Ne cepite preveč svojih vrst s celo množico kandidatni hlist. Preveliko cepljenje, zlasti cepljenje istega stanu po raznih »dolnjih in zgornjih« vaseh ubija potrebno skupnost, ki je za uspešno delo neprimerno večje važnosti kot pa en odbornik več ali manj iz te ali one vasi. Čuta skupnosti, ki ustvarja čuda, Slovenci sploh nimamo veliko — liberalizem s svojm lažnivim in pogubnim geslom: Vsak zase, Bog pa za vse, ga nam je zelo ubil. Zato tega čuta nikar še bolj ne ubijajmo in se naučimo manjšo stvar podrediti večji in važnejši. Nesloga je najhujši sovražnik vsakterih javnih uspe-kov.
Še eno! Dr. Krek je nekoč zaklical: Nergače ven iz naših organizaciji So ljudje, ki vse obnergajo, vsako stvar posebej in vse skupaj. Nikdar jim ni nobena stvar po volji. Samo to, kar sami mislijo in store, je sijajno. To so ljudje, ki ne znajo največje in najpotrebnejše umetnosti v skupnem delu: znati z ljudmi istih načel shajati in skupno delati. Če tega ne znajo in se tudi nočejo naučiti, so za skupno delo nesposobni in naravnost škodljivi. Zato je bil dr. Krek v tem oziru tako neizprosen. To so ljudje, ki imajo zelo široka usta, a silno ozko pamet. Zato ljudi, ki po vseh oštari-jah obnergajo celo stranko in še vsakega pristaša posebej, ne v občinski odbori Delo v občinskem odboru je podobno težkemu vozu, ki ga odborniki porivajo v klanec navzgor. Coklje so pri tem odveč. In nergači so take coklje.
Občinske volitve pa niso samo gospodarske važnosti, temveč tudi kulturne. Naši slovenski framasoni, katerih jedro se zbira v žerjavovski liberalni stranki, imajo nalogo, da povsod z vso paro delajo proti SLS, ker ima le-ta za temelj svojega programa verska načela katoliške Cerkve in božje zapovedi. To nalogo imajo od framasoske centrale. Zato skušajo povsod oslabiti stališče SLS, najsi bo že na najvišjem mestu, v narodni skupščini, ali pa na najnižji postojanki, v majhni kmetski občini. Ne rečemo, da se vsi podeželski liberalci zavedajo, da so framasonski dninarji, gotovo pa je, da vsi delajo po navodilih iz Ljubljane. Ta navodila pa dajejo voditelji, ki so zavedno in hote v framasonski službi.
Ker žerjavovci dobro vedo, da z od>-krito žerjavovsko firmo po kmetskih in de-
lavskih občinah ne opravijo dosti, skušajo svoje framasonske topove skriti pod razne »gospodarske* liste, ki jih sestavljajo tako, da vsi vodilni žerjavovci pridejo na prva mesta, kjer so gotovo izvoljeni.
Prav iz istega vzroka, da bi pomagali svojim gospodarskim listam ter prevarili naše volilce, kličejo sedaj žerjavovci: politiko ven iz občin, gre samo za gospodarstvo Ljudje, ki so zanesli politično strankarstvo v vse urade, šole, v dobrodelne organizacije, v banke in posojilnice, ti ljudje so zdaj naenkrat vneti za geslo: politiko ven iz občini Pod tem geslom hočejo svoje naj-strupenejse voditelje zriniti v občinske odbore, kjer jim bo prva reč zopet politika in boj proti SLS, četudi na škodo občin. Zato je jasno, da se pod takimi lažnivimi in neodkritimi gesli skriva framasonsko kopito, ki je pripravljeno udariti, kakor hitro pride do moči.
Tudi pri občinskih volitvah naj zato katoliški volilci zvesto drže drug ob drugem. Razne krajevne spore naj v duhu skupnosti in vzajemnosti preje poravnajo, osebnosti naj potisnejo v ozadje ter krepko nastopijo v skupni fronti. Framasonom, ki so si v zadnjem času nadeli posebno nalogo streti v Sloveniji moč katoliškega ljudstva, nikjer pustiti do močil
Važna šolska zadeva.
Prosvetni minister je izdal naredbo o novih šolskih odborih, ki bodo nadomesto-vali stare krajne, okrajne ter deželene šolske svete.
Ostanimo pri krajevnem šolskem odboru. Razlika od starega krajnega šolskega sveta je v bistvenem ta, da nima krajevni šolski odbor (pa tudi oblastni) nobene besede pri nastavljanju učiteljstva, d..si bi kot zastopnik staršev po naturnih pravicah ta vpliv moral imeti.
Pač pa ima krajevni šolski odbor vse dolžnosti, kar se tiče vzdrževanja šole. Sestavlja proračun, ki ga mora občina sprejeti v svoj proračun ter vodi šolsko gospodarstvo; nova bremena so: krajevni šolski odbor sestavi začetkom maja seznam novih šoloobveznih otrok, skrbi, da hodijo otroci redno! v šolo, kaznuje starše otrok, ki zanemarjajo šolo (v slučaju, da tega ne stori, okrajni glavar iztšrja od predsednika določeno globo), nabavlja šolskemu upra-
vitelju potrebno kurivo in ricer za samca
6 m ', za oženjenega pa 10 m* drv.
Krajevni šolski odbor obstoji v vsakem kraju, kjer je osnovna ali meščanska šola.
So pa v krajevnem šolskem odboru naslednji člani:
1.	predsednik, ki je vedno župan do-tične politične občine, v kateri se šola nahaja, ali njegov namestnik;
2.	upravitelj osnovne šole, ki je obenem zapisnikar šolskega odbora;
3.	občinski zdravnik in občinskj, in-ženjer, če sta na sedežu krajevnega šolskega odbora;
4.	pet pismenih občanov, ki naj bodo po možnosti obenem občinski odborniki is raznih krajev, iz katerih je dotična šolska občina sestavljena. Te člane izvoli občinski odbor za toliko časa, kolikor časa traja občinski odbor.
Volitve se morajo izvršiti v občinah, kjer občinske volitve še niso razpisane, takoj, še ta mesec, v občinah pa, kjer so volitve že razpisane, pa se počaka, da se izvoli novi občinski odbor.
Ker je šolski proračun v naših občinskih proračunih največja postavka in ker je baš tu treba pametnega in varčnega gospodarstva, pozivamo naše občinske odbornike, naj volijo v te odbore samo zanesljive naše može, ki ne bodo tratili z občinskim denarjem, kakor bi to pogosto radi liberalni, ljudstvu neprijazni učitelji.
KaS plšeio nasprotniki.
»Kancelparagraf se prav nič ne vme-
Sava v verske zadeve,« zavija žerjavovski tednik. — Ni res! Vera in katoliška Cerkev sta nerazdružljiva pojma. Pravo vero je dal svehi Kristus in jo po svojem odhodu v nebesa izročil Cerkvi, da jo ohrani čisto in prekvasi z njo ves svet. In ta Cerkev izrecno pravi, kaj veren katoličan sme in česa ne sme storiti, če hoče doseči svoj nadzemeljski cilj. Ali se torej kancelpara-graf, ki zabranjuje škofom in duhovnikom v cerkvi svobodno besedo, da govore n. pr. o protiverskem časopisju in o veri sovražnih društvih in strankah — ne vmešava v verske zadeve? Ali bodo ljudje, ki v cerkev in k zakramentom ne hodijo, odločevali, kaj je verska stvar Cerkve in kaj ni?
Katoliški Slovenci, premislite dobro vse to! *
Domoljub« je odkrito priznal, da meče svete verske resnice v eno malho s prosvetno politično stranko«, fantazira »Domovina«. — Ni res! Kot glasilo katoliškega Blovenskega naroda se bori naš list za svobodo tega naroda in za — svobodo Cerkve. Kot zavedni katoličani zahtevamo, da dobe verska načela in božje zapovedi polno veljavo tudi v vsem našem javnem življenju. Mi smo proti kancelparagrafu, ker hočejo framasoni potom tega verska načela in božje zapovedi izriniti iz javnega življenja. Mi smo proti kancelparagrafu ne zato, da bi imela od tega SLS kot politična stranka kako korist, temveč zato, ker zahteva tako podporo od vsakega pravega katoličana in njegovega časopisa svoboda vere in Cerkve. Tudi žerjavovci bi nam morali slediti, če bi ne bili, žal, katoliki le — na papirju.
vNe ubijajte vere med ljudstvom,* lepo pripoveduje žerjavovski tednik, In sicer na naš naslov, ker zahtevamo, da Cerkev verske resnice svobodno razlaga, jih zagovarja in brani. »Ne ubijajte veie« si drznejo klicati tisti izgubljeni ljudje, ki pri svojem »izobraževanju« naroda taje, da je svet ustvaril Bog, ki razlagajo, da je človek potomec opice, ki primerjajo Mater božjo s pagansko boginjo, ki pripovedujejo, da so vile s tremi roglji — sveta Trojica, ki grdo blatijo sv. Frančiška, ki lažejo, da spovednica ne poboljšuje, ampak pohujšuje, ki dokazujejo, da so bili svetniki le trapasti čudaki, ki so jim procesije, katoliški shodi, da celo evhnristični kongresi — klerikalne demonstracije, namenjene farski nadvladi in bisagi itd. — Resnično, sovraštvo do vere in Cerkve, hinavstvo in predrznost žerjavovcev gredo v neskončnost.
*
»Kancelparagraf velja za duhovništvo
vseh ver,« tolaži »Domovina«. — Ali je krivica ali nasilje zato manjše, če je storjeno več ljudem? Ali je tat zato manj tat,
če okrade namesto enega tri?
*
»Kancelparagraf nima nikake zveze s prostozidarstvom,« se izmišljuje »Domovina«. — Ne drži! Povsod, kjer se je kan-celparagraf upeljal, se je to zgodilo na zahtevo framasonov. Tako je bilo svojčas v Nemčiji, v Franciji, sedaj v Mehiki in — pri nas. O tem najmanj dvomijo baš v Belgradu.
*
»Kancelparagraf jih boli.« modruje na naš naslov žerjavovski tednik. — Kot verne katoličane nas res boli vse, kar boli — Cerkev. Bojimo pa se kancelparagrafa prav nič. Kancelparagraf bo le še bolj osrčil in združil katoličane. Če torej pišemo o kancelparagrafu, pišemo zato, ker smo proti očividni krivici in ker vemo, da ogromna večina slovenskega naroda ne pusti in ne bo dopustila, da bi bila Cerkev prikrajšana v svojem svobodnem oznanjanju božjih naukov in zapovedi. Pa še zato pišemo, da katoličani tem bolj spoznavajo, da se pri nas po načrtu vodi boj proti veri in Cerkvi, in da so glavni bojevniki v tem boju slovenski liberalci s svojim časopisjem.
★
Iz dopisov v »Domovini«.
V	Kladju-Blanci imajo zelo »studira-nega« dopisnika. Utemeljuje kancelparagraf med drugim tako-le: »Kancelparagraf zagovarja cerkev. So ljudje, ki seveda tega ne razumejo. Čas je dobro zdravilo za vse in tudi za pamet. Bog daj neumnim pamet.« — V Mehiki menda kancelparagraf -zagovarja« cerkev, in v Nemčiji, kjer so po kancelparagrafu metali na stotine duhovnikov po ječah, ker so Boga bolj poslušali kot ljudi, je menda kancelparagraf tudi cerkev »zagovarjal«. Ne imeti ljudi za take tepce!
V	Oselici nad Škofjo Loko, ki je bila vedno liberalna trdnjava, so pri zadnjih občinskih volitvah združeni nasprotniki s par glasovi večine komaj komaj še prodrli. S klaverno zmago se seveda baha žerja-vovska »Domovina«, da nekoliko potolaži
svojo žalost nad podirajočo se naprfw'„0 fronto.
★
Razkol v klerikalni stranki.
Pod tem naslovom prinaša tudi »Domovina« dolgo kolobocijo o izstopu advo. kata dr. Stanovnika iz SLS in poizkuša ko-vati iz praznih domnevanj za žerjnvovtko stranko politični kapital. Slovenska ljudska stranka ima svoj gospodarski, kulturni hi politični program, ki mu Je podlaga — kr-ščanskl svetovni nazor, volja veČine pristašev in disciplina. Program SLS ne zahtev« torej samo to, da si veren človek, temvej da si tudi sicer discipliniran njen prisiajJ ki se v vsakem oziru ukloni volji večine In nje zastopnikov. Da bi v SLS samo du-hovniki komandirafl, je prazen larifaH. Pr} naši stranki ima — kot je izjavil te dni njen poslevodtči podnačelnik, dr. Natlačen, tisti največ besede in vpliva, ki za ljudstvo in njegovo predstavnico SLS največ dela v smislu njenega programa. Slovensko ljudstvo je svoj čas na temelju svojih demokratičnih načel, če ne proti volji večine pn vsaj proti volji precejšnjega Števila tedaj še ne točno poučene duhovščine zvršiio celo težko operacijo odstranitve strankinega načelnika, pa zato SLS, čeprav ji liberalci zlobno očitajo, da je duhovniška stranka, ni propadla, temveč se dvigala io množila. Pri SLS je program vse, oseb« nič. To naj pomnijo vsi, ki se jih tiče, posebno žerjavovci, ki stavijo svoje prazne nade v »razkol«, ki ga ni In ga v demokratično urejeni stranki, kot je naša SLS — biti ne more.. — »Domovini« še na uho povemo, da je dr. Stanovnik Slovenski ljudski stranki sijajno ustregel s svojo znano izjavo v zagrebških »Novostih«. S tem, da dr. Stanovnik ni več pristaš SLS in se je tako rekoč sam izključil, je notranja enotnost stranke, ki je hila v Ljubljani (samo v Ljubljani) nekoliko omajana, zopet uposta\ljc-na. Tistih par ljudi, ki gredo še za dr. Sla-novnikom, se bodo z njimi vred tudi kmalu izločili iz stranke.
★
»Kmetski list« in kancelparagraf. 0
vsem mogočem piše glasilo samostojnežev, o kancelparagrafu pa ne črhne besedo. Naj-brže misli: Kaj bi drezali v sršenovo gnezdo, bodo že žerjavovci odpravili tudi za nas. Pozivamo »Kmetski list«, da se jasno izjavi, ali je za ta, svobodi Cerkve tako
krivičen zakon ali ni?
★
Glasilo samostojnežev piše, da koman-dira neka gospoda »Slovensko ljudsko stranko z ljubljanskim škofom vred". —1 Navadno klevečejo liberalci, da ukazuje v SLS le »škofova kriva palica«. Kaj je torej resnica, prvo ali drugo? Mirno lahko rečemo: v naši stranki odločuje verno slovensko ljudstvo, vse drugo, pa naj govori
in piše kdorkoli, je — navadna laž.
★
Velja tudi za »zelene generale«. —' »Kmetski list« je z največjim veseljem ponatisnil članek »Orjune«, ki je med drugim pisala: »V naših naprednih vrstah so možje, ki jim je — rodoljubno delo za napredno stvar zgolj figovo pero, pod katerim krijejo svojo samoljubnost in polnjenje lastne denarnice. — Te može je treba izrezatf
chichtovo
terpentinovo milo

Druga odlika: Velik priročen kos.
Takšen velik kos olajša pranje, ker da takoj toliko pene, kolikor malhen kos po daljšem pranju.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prileten duh.
4.	Slike iz pravljic za IzrezatL
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
kot nadležni in nadvse opasni tur itd.« — Zadnja »Orjuna« pojasnjuje samostojne-žcin, da veljajo vse te besede tudi za — njihovo generale. Podpišemo z obema rokama.
★
»Mi smo dobri katoličani, ampak mi nismo lnli nikdar papisti,« je rekel Radio ra sestanku v Ptuju 24. aprila 1927. — Kaj pa se pravi to, biti papist? Kaj ne, slu-isati sv. očeta in njemu podrejene škofe. Ne slnšati papeža kot namestnika Kristusovega, a se obenem proglašati za »dobrega katoličana«, more le Radič. Čudno, čudno, da lahko še vedno sledijo Radičevim protipapistovskim smernicam nekateri, ki so po svojem poklicu še prav posebno dolžni sv. očetu vdanost in brezpogojno pokorščino.
★
»Napredna fronta« in samostojneži. Dr. Žerjav, pravi oče samostojnežev, se je vnel te dni zopet za — napredno fronto, s katero naj bi uničil — klerikalnega zmaja. Pa^ žerjavovce tudi večina »naprednja-K0V-: že dobro pozna in s »fronto« gre trda, vsaj v časopisju. »Kmetski list« je za tak protiklerikalni nastop in stavi pogoje. Eden se glasi: »Jasno in odkrito mora (»fronta«) priznavati slovenski narod v obče in v tej državi še posebej. Takšen blok bi moral biti najbolj jaka obramba Slovenstva ^ Slovencev sploh pred vsakršnim izkoriščanjem ter mora priboriti Slovencem zopet njihovo pošteno ime.« Krasno, bi človek mislil, »Kmetski list« se je izpreobrnil jn zahteva, kar SLS že davno. Še pred kratkim, namreč v štev. 52 od 29. decembra 1926 je bilo radi podobnih naših zahlev glasilo samostojnežev hudo in je pisalo: »Kar se tiče Slovenstva, ve danes vsak iz-jned nas, da Slovenstvo ni v nevarnosti in da nam ga nihče noče vzeti.« Čudno, »obramba Slovenstva« je pucljevcem šele <jd tedaj potrebna, ko so bili vrženi iz vlado! Tudi ne verjamemo v »izpreobrnitev«, kajti samostojneži se preko pogojev in po-
gajanj že vežejo v mnogih podeželskih krajih s sorodnimi bratci žerjavovci, da proti SLS skupno nastopijo in končno v ogromni večini občin, tepeni po notah, častno pokopljejo — žerjavovsko »napredno« fronto. ★
Rdečkarji kažejo — prave karte. Socialdemokrati so v svojem časopisu grdo napadli mariborske duhovnike, ki so nato tožili in list je bil obsojen. Pameten obsojenec bi v talcem slučaju rekel: Kozla sein ustrelil, drugič bom pisal drugače. Ne tako rdečkarji. Obsodba njihovega časopisa jim je razburila kri tako, da so nekateri izstopili iz katoliške Cerkve in se vpisali v društvo — svobodomiselcev. Cerkev ne bo imela seveda vsled tega nobene škode, ker odpadajo le — suhe veje. Ker bodo pa ti »n podobni ljudje hoteli okrepiti moč svoje razilrapane stranke zlasti ob volitvah tudi z delavci, ki so in hočejo ostati Bogu in Cerkvi zvesti, naj jim v pouk poleg navedenih dejotev, čeprav neradi, ponatisnemo iz >Delavske politike« štev. 41 sledeče bogokletne vrstice:
»Saj ni Bog nam za ljubezen, za sovraštvo je obvezen, brez Njega bi ne znali klet': »Kršen-kronan-križan-svet!«
Kajne, kako strašno maščevanje božje kličejo nad nas drzne besede. Katoličan, ki ima le še iskrico vere, se bo s studom obrnil od tako rdečkarske stranke in njenega časopisja.
iran
politični
ZAP35KI
p V Belgradu še vedno niso na jasnem, ali bodo volitve ali ne. Demokrati jih hočejo imeti, radikali pa so proti. Besedo ima kralj, ki je pa še ni izrekel. Od skupščinskih odborov sta delala zakonodajni in finančni odbor, v katerem so naši poslanci zopet največ povdarjali potrebe Slovenije. Pri volitvah v državni odbor, ki vrši važno
kontrolo nad državnim gospodarstvom, je prišlo med obema vladnima strankama do prepira. Demokratje so zahtevali, da se volijo v odbor samo poslanci iz vladnih strank, radikali pa so hoteli, da se voli tudi en poslanec iz SLS. Končno so demokrati odnehali in je bil od SLS izvoljen poslanec Smodej.
p »Napredni blok.« Belgrajski frama-eoni so dali žerjavovcem nalog, da osnujejo proti SLS, ker le-ta temelji na katoliških načelih, »napredni blok iz vseh liberalnih strank. Pa so žerjavovci zabobnali in vse stranke so hitele izjavljati, da ne gredo v »napredni blok«, katerega bi vodili žerjavovci, ker ne marajo sedeti v družbi ban-kroterjev. Dr. Vladimir Ravnihar, voditelj radikalov, je izjavil: »že trideset let se vodi v Sloveniji brezuspešna borba med kle-rikalizmom in antiklerikalizmom. Ko je SLS bila v vladi, je storila vso, kar je mogla v korist Slovenijo, tako da so naši deželi očitali naravnost privilegirani položaj. Zato borba proti tej stranki nikakor ni pravična. Napredna fronta ima namen, da pomaga slovenskim samostojnim demokratom zopet do oblasti. Zato smo mi proti tej fronti.« Ta nesrečni dr. Žerjav. Zopet se je ponovila Tavčarjeva zgodba s cekinom.
p Kaj pravi Orjuna. OrjunaŠi niso bili nikdar naši prijatelji, temveč so bili vsaj v začetku v najožjih zvezah z žerjavovci. Zato jih seveda poznajo do dna. In kaj pravijo o n jih. Tole piše »Orjuna«: Da so v naših naprednih vrstah možje, ki so si s svojim delom stekli vse prej kakor zaupanje naprednih volivcev, to ni treba posebej omenjati. Njih imena zomore sleherni čuti, čim se le malo spusti v razpravo z naprednimi sloji naroda, ki so duševno dovolj močni, da znajo dobro presoditi, kdo je njihov resnični prijatelj in komu je rodoljubno delo za narodno in napredno stvar — figovo pero, pod katerim krije samoljub-nost in sebično polnjenje lastne denarnice. S temi možmi je treba razčistiti račune in iih izrezati kot nadležni in nad vse opasni
8'

p So že zakričali. Ko smo zapisali v 5 Domoljubu« par besed o tem dn je treba v našiti vrstah več zavednosti, sto demokratsko »Jutro« in radičevskl »Kmetski list« hkrati zajavkala. To je najboljše znamenje, kako prav je, da smo opozorili nage somišljenike, naj vselej In povsod pokažejo svojo moško odločnost. Te odločnosti naših mož se strašijo liberalci vseh sort. Vsakemu je namreč čisto jasno, kako hitro bi bili majhni in pohlevni razni zat-grizeni naročniki »Jutra« in »Domovine«, če bi jim naš kmet ne nosil denarja skupaj. To dobro vedo pri »Jutru« in »Kmet-ekem listu«.. Od tod njih vpitje. Krik, ki 90 gu zagnali ti listi, naj bo ponoven opomin vsem našim, da se držo gesla: Svoji k svojim! Naš denar v naše aavodel Kupuj le pri našem trgovcu! K jutrovcu pa naj hodijo jutrovci in domovinarji.
d Občine Špitalič, Motnik in Trojane so zopet prišle pod ljubljansko oblast. Tozadevni sklep oblastne skupičine je ministrski svet potrdil.
d Rogaško Slatino, biser naših zdravilišč, je v nedeljo 15. t. m. slovesno prevzela mariborska oblast. Slovesnost se je otvorila s sv. mašo, ki jo je daroval ondotni nadžupnik in konz. svetnik Fr. Korošec, nakar je bila svečana predaja v dvorani zdraviliškega doma. Predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar je bil sam navzoč.
tur s telesa slovenskega napreduj aStva, ki sicer ne bo nikdar pokazalo odločnejšega odpora, dokler bodo sedeli na njegovem vratu zajedalci in parasiti.« — Dobro so jih pogruntaii.
p Poka na vse strani, žerjavovska organizacija v Laškem je z vsemi člani razen par prestopila k Davidovičevim demokratom. Odkar so skrahirale liberalne banke in Žerjavov vpliv v Belgradu, ne vedo liberalci, čemu bi se še držali žerjavovske stranke. Prav tako so vsi žerjavovci v Kri-zevcih v Prekmurju prestopiii v radikalno stranko.
p Veselje v svobodomiselnem taborn. Posebno veselje je napravil »Jutru« in raznim protikrščanskim listom ljubljanski odvetnik dr. Ivan Stanovnik. Kakor znano, je napadel dr. Korošoa in našo stranko v zagreb.; Novostih«. Zdaj pišejo nam sovražni listi dolge članke o tem Stanovnikovem koraku, s katerim je sam sebe izključil iz SLS. Somišljenike opozarjamo torej ponovno, da dr. Ivan Stanovnik, odvetnik v Ljubljani, ni več pristaš naše stranke. Če bi k jo nastopal, naj naši pristaši vedo, kaj jim je storiti. Tudi tu velja beseda o moški odločnosti in strankarski disciplini.
p Radič že sestavlja liste za državno-zborske volitve. Pri tem pa ima neverjetno smolo. Krajevne radičevske organizacije skoro povsod odklanjajo kandidate, ki jih priporoča Radič. Vse kaže, da bo Radič pri prihodnjih volitvah izgubil še mnogo več glasov kot pri zadnjih volitvah v oblastne Skupščine.
d 200 novih hiš se sedaj zida v Zagrebu. Zagreb bo kmalu velemesto.
d Uravnava Mure. Ko so bili zastopniki SLS v vladi, so izposlovali, da se mora Mura takoj začeti regulirati, sicer bo škoda vedno hujša, zlasti ker je na avstrijski strani dobro uravnana. Sedaj je vlada že izplačala 2 milijona dinarjev, vsled česar se bo regulacija takoj začela.
d Kova tiskovna tožba. Mariborski socialisti, ki so med delavstvom izgubili zaupanje radi svoje nesposobnosti in osebnega koritarstva, se hočejo zopet dvigniti s tem, da so napovedali boj katoliški Cerkvi. V svojem nemško pisanem glasilu so začeli priobčevati tako grde članek o Bogu in veri, da je lavantinski škof bil primo-ran vernikom list prepovedati, dalje so v istem listu obdolžili slovenske duhovnike, da so 1. 1919. streljali na Nemce. Radi obrekovanja je bil nato urednik Eržen obsojen na tri mesece zapora, sedaj pa je isti list ponovno obdolžil bogoslovce iz 1. 1919., da so iz bogoslovnice streljali na nemške demonstrante. Vsi prizadeti bivši bogoslovci sedaj duhovniki bodo vložili novo tiskovno tožbo proti uredniku. Socialisti sedaj javno pozivajo na odpad od Crrkve. Socialiste podpira v njihovem boju proti duhovnikom liberalno časopisje. Iz tega se vidi, kako besno sovražijo socialisti in žerjavovci vse, kar je v zvezi z vero in Cerkvijo, iz tega pa se tudi razvidi naša dolžnost, duhovnikov in laikov, kako moramo povsod v javnem življenju krepko sodelovati s potrebnim znanjem in nezlomljivo vztrajnostjo, če hočemo vedno o pravem času izločili svobodomiselni strup, ki hoče v ljudeh uničiti vse, kar je dobrega in poštenega. Mlač-nežem naj ta socialistično-žerjavovski boj odpre oči!
d Kmetovalci iz laškega okraja _ na
pončni izlet na Gorenjsko!!! Okrajni za-stop Laško je v svoji zadnji seji živinorejskega odseka določil večji znesek za poučno potovanje v svrho ogleda mlekarn ter vzornih rej'kih središč na Gorenjskem. Vse stroške potovanja za določene izletnike bo nosil okrajni zastop. _
Kmetovalci, členi kmetijskih podružnic, izrabite priliko brezplačnega potovanja! ki Vam bo nudilo mnogo zanimivega in poučnega! Izlet se bo vršil po možnosti že 3. in 4. junija, ako bo do tc dobe od ministrstva odobrena že polovična vožnja Raditega naj se kmetovalci, ki se nameravajo udeležiti poučnega potovanja, nemudoma zglase osebno ali pismeno pri okr zastppu v Laškem, pri uradu pristojne kmetijske podružnice ali pa pri okr kmetijskem referentu. Točni čas izleta se bo posameznikom še sporočil.
d Odbor loterije v St, Petru pod bv. goram, ,e na naš poziv v »Domoljubu« št. 20 odgovoril, da se ,e žrebanje te loterije za nekoliko časa moglo preložiti vsled nastalih tehničnih ovir in da se is o sigurno, toraj nepreklicno Izvrši tekom
KMETSKI DAN
NA TRSKI GORI PRI NOVEM M1«TU so bo vrgil nft binkoštni ponedeljek (J u nija. Spored: ob 9 dofioldne sv. maša t ro marskf cerkvi, nato cerkveni govor mil proSta Cerina. Ob 10 veliko zborovanje m in fantov zunaj eerkve. Nastopijo najt^iJ govorniki (naprošen je tudi dr. KoroSec)
Možje in fantje: Vsi na Trško j^oroi
agitacijo za veličastno udelelbe! ........ "" """" """ "
tega poletja, kar bomo pravočasno poro. čali, kakor tudi priobčili seznam izžreba-nih številk. Da se ne bodo lastniki sreft vsled odloga žrebanja čutili prizadete, je loterijski odbor povišal število dobitkov od 1090 na 1100 komadov. — Uredniitvo d Sneg je v nedeljo 22. t. m. pobeli) vse gorenjske gore precej nizko. Letos ne pridemo ven iz mraza.
d Z ivonika župne cerkve v Osjelni s« je utrgal težki železni križ in z velikim ropotom padel na tla. K sreči tisti ča6 na dotičnem prostoru ni bilo nikogar, tako da se druga nesreča ni zgodila.
d Silna nevihta je divjala v Belgradu v petek in soboto. Voda je poplavila nižje ležeča predmestja, tako da so iz nekaterih hiš stanovalci morali bežati. Na progi Novo groblje—Kalimegdan je udarila strela v tramvaj in poškodovala motor. Ponesrečil so ni nihče. Nad Vinkovci je razsajal v petek ponoči tako močan vihar, da je na ne-kdm stranskem tiru pervrnil več praznih vagonov.
d Pokvarjena električna svetilk« ubila otroka. V hiši Pokojninskega zavoda v Mariboru je 23 mesečni otrok g. trgovca Ti-polna prijel na nočni omarici stoječo svetilko, ki je imela stik, to se pravi, da je elektrizirala (tresla), vsled napake v notranjosti svetilke. Čez roko je prehajal električni tok za razsvetljavo z napetostjo 220 voltov v telo. Električni tok jo obiral olroku oba prsta, s katerima se je dotaknil ter roko nad zapestjem, ki je slonela na svetilki. Otroka so našli mrtvega v postelji, d Nesreča pri vojakih. Dne 4. maja je v Kumanovem pri vežbanju vojak novinci! po nesreči ustrelil kaplara Ivana Kotnika, doma iz Slovenjgradca (Slovenija). Krogla mu je šla skozi glavo in je bil na mestu mrtev. Dotični vojak je v preiskovalnem zaporu, a kaplar Ivan Kotnik z vojaško častjo pokopan na ondotnem vojaškem pokopališču. Bodi mu zemlja lahka, žalujočim roditeljem naše globoko sožalje.
d Smrt radi padca s kolesa. V sredo je umrla v ljubljanski bolnici 20 letna Marija LočniŠkar, delavka iz Zbilj pri Medvodah. Teden dni prej se je peljala s kolesom v Kranj, kjer je delala v tovarni »Impex<-Na znanem nevarnem klancu blizu GaSteja je padla s kolesa in so udarila ob cestm rob ter si pri padcu prebila lobanjo in težje notranje poškodovala. Prepeljali so jo takoj v ljubljansko bolnico, vendar je bila zdravniška pomoč prepozna ter je čez teden dni pokšodbam podlegla.
d Letošnji nabori. V območju poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja se vrse letošnj nabori sledeče: V Novem mestui dne 27., 28., 30., 31. maja in 1. junija 1927,
y Trebnjem: dne 2. junija 1927) v žužem-foorku: dne 3. in 4. junija 1927; v Kočevju: dne 6., 7., 8. in 9. junija; v Velikih Laščah: dno 13. in 14. junija 1927; v Ložu: dne 15. in 17- junij« 1927; v Cerknici: dne 18. in 20. junija i927; v Logatca: dne 21., 22. in 23. junija 1927; na Vrhniki: dne 24. in 25. junija 1927; v Lukovici: dne 27. in 28. junija 1927; v Kamniku: dne 30. junija in 1 2,4., 5. in 6. julija 1927; v Kranju: dne 8., 9., 11., 12. in 13. julija 1927; na Jesenicah: dne 14., 15. in 16. julija 1927; v Radovljici: dne 18., 19. in 20. julija 1927; ' v Skolji Loki: dne 21., 22., 23. in 25. julija 1927; v Ljubljani: za nabornike mestnega magistrata dne 26., 27., 28., 29. in 30. julija 1927; v Ljubljani: za nabornike okrajnega glavarstva Ljubljane, izvzemši one, ki pridejo na Vrhniko: 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 8. avgusta 1927; v Sodražici: dne 10. in 11. junija 1927.
d Požar v Starem trga ob Kulpi. V soboto 21. maja je izbruiinil okrog četrte ure popoldne v Starem trgu silen požar. Kdo je zažpjail, se še ne ve točno. Sodi se, da je to storil neki nepreviden tobakar. Požar 60 je silno hitro širil in v kratkem času osmim gospodarjem uničil vse. Uničena so gospodarska poslopja, večina pridelkov in skoro vsa obleka. Uničeno je vse blago tudi dvema trgovcema. Pri gašenju je sode-lovaal vsa okolica, ki se je trudila, da bi ogenj pogarila, toda radi pomanjkanja vode in gasilnega orodja, je bilo silno težko ogenj omejiti. Škoda je zelo velika in so bili nekateru tudi sorazmerno nizko zavarovani. Prizadeta je zlasti neka vdova s petimi otroci. Pogorelo je tudi poslopje, kjer se je nahajal poštni urad. — Drugi dan v nc Jeljo je bila v Starem trgu birma. Razumljivo je, kako je ljudstvo mislilo le na strašno nesreč .«. — Poslanec dr. Franc Kulovec se jo takoj, ko je bil obveščen o veliki nesreči, obrnil na ministrstvo, da pomaga ubogim pogorelcem. Ker ne bo državna podpora niti oddaleč zadostovala, priporočamo nesrečne pogorelce najizdat-nejši podpori usmiljenih src.
d Zločinski požar blizu Ihana. V soboto 21. t. m. opolnoči je zločinska roka zanetila požar pri posestniku Judežu, ki leži visoko na hribu v sredi med Ihanom in Sv. Heleno. Obširno gospodarsko poslopje s hišo vred je pogorelo do tal. Hlev z živino in svinjak s prešiči — vse je žrtev plamena. Stara mati z dvema otrokoma seje še v zadnjem trenutku rešila iz goreče hiše. Vsled poka tramovja se je zbudila iz spanja in se samo v spalni obleki rešila z otrokoma iz ognja. Gasiti in kaj rešiti je bilo nemogoče, ker leži posestvo na samem in tudi ni potrebne vode. Tudi je bilo zažgano na več mestih naenkrat, kakor trdijo tisti, ki so prvi prihiteli na pogorišče, ker je gorelo na vseh straneh hiše in gospodarskega poslopja naenkrat. Posestnik je imel samo mater florna in dva otroka, ker je oženjen v bližini na drugem posestvu ln se je ravno zdaj nameraval preseliti na svoj lastni dom, toda zgorelo mu je vse. Ogenj je bil podtaknjen, o tem ni dvoma. Ljudstvo je silno ogorčeno, zlasti še, ker je komaj pred dobrim mesecem v Podgori pri Dolu bil enak požar ponoči, ko je zgorela stara mati in dva rejenčka.
Kdor ve kaj o zločincu, ki jo najbrž pri obeh pogoriščih isti, naj to naznani orožnikom v Domžalah.
d Zločin v Slovenskih goricah. V noči od 16. na 17. t. m. so v Jarenini v Slov. goricah neznani roparji napadli okrog 2 ponoči gostilno Nedeljko, ki loži ob cesti v Jareninskem dolu malo na samem. Roparji so se splazili v notranjost hiše skozi okno ter so našli gospodarja Ferdinanda Nedeljko, njegovo ženo Marijo in otroke speče v posteljah. Napadli so gostilničarja in njegovo ženo e krampi in sekirami. Žena je dobila tri nevarne udarce na levi strani glave in enega na levo roko, s katero je prestregla silen udarec, ki bi ji bil gotovo zdrobil glavo. Nato je obležala nezavestna», Mož je po prvem udarcu skočil po k one? ter skušal pobegniti. V kuhinji pa so ga morilci dohiteli ter mu s krampom zdrobili lobanjo. Obležal je še jedva živ. Nato so roparji prebudili vso hišo, da bi dobili denar, našli pa so le malenkostno vsoto v trafiki. Zločin so zjutraj odkrili sosedje, ki so prišli v gostilno in trafiko, pa niso našli nikogar od domačih. Nedeljka so našli ležati v kuhinji s strahovitimi ranami na glavi, tako da so silili možgani ven, gospodinja pa je ležala nezavestna v postelji, kraj nje pa je spalo njeno malo dete, vse krvavo od materine krvi, ki je rdečila posteljo. Žena se je nato osvestila, ter vprašala po možu in povedala, da so zločin iz vršili neznani možje, ki so prišli skozi okno. Bila je takoj obveščena orožniška postaja, odkoder so v Maribor telefonirali po rešilni avto. Prvega so ob 7 zjutraj prepeljali v bolnico Nedeljka, toda takoj po prenosu v poslopje bolnice je umrl, no da bi se zavedel. Nato je bila prepeljana žena, ki bo težko okrevala. Orožniki so prijeli že več ljudi, katerih izpovedi so zelo sumljive.
d Vlomilska smola. Znana četvorica Litrop, Bizjak, Stanek in Filipič so v Tur-nišču v Prekmurju neko noč vlomili v Kor-deševo gostilno, kjer so oplenili mesnico: odnesli so tri čebre masti in 50 kg preka-jenega mesa. Nato so udrli še v Baderjevo trgovino z usnjem, kjer so odnesli 150 kg finega usnja. Ves plen so naložili na voziček, ki so si ga >izposodili« pri sosedu ter se odpeljali proti Ljutomeru, kjer so hoteli h' > /.iti. Pot pa je dolga in ljudjo imajo oči, zato, da vidijo. In so videli toliko, da so prišli orožniki in vse skupaj, tatove in blago konfiscirali. Ko so tatovi v nedeljo zjutraj po rani maši ob veliki množici ljudstva slovesno pripeljali plen lastnikoma nazaj, jim je bilo nadaljnje stanovanje od-kazano v lendavski ječi.
d Ljubljanska porota. 19 letni hlapeo Leskovec je zagrešil grd čin proti nravnosti, vsled česar je bil obsojen na 1 leto navadne ječe. — 28 letni Urh Janez iz Rib-nega pri Bledu je bil že 13 krat kaznovan ter sc ga radi njegove nasilnosti boji vsa blejska okolica tako zelo, da so porotniki iz radovljiškega okraja prosili državnega pravdnika, da naj jih odkloni za Urhovo razpravo, kar se jim je ustreglo. Ta Janez Urh je na pustni torek zaklal 22 letnega "Janeza Možana zato, ker je le-ta lansko leto v nekem pretepu parkrat udaril njegovega brata Antona, ki je pa v tistem pretepu iztaknil smrt. Pretepač le dobil 6 let
težke Ječe. — 27 letni Ignacij Brodar Je v pijanosti izvršil grd čin proti nravnosti. Dobil je dva meseca in precejšnjo odškodnino bo plačal. — Uradnik banke Slavije Josip Lombar je imel majhno plačo, zato si je hotel pomagati na ta način, da je kupoval kolesa, ki jih pa ni plačal in končno je vzel iz skrinje svoje sestrične v Dravljah 10.300 Din. Sodniki so mu prisodili 18 mesecev težke ječe. - Miha Žagar je šel v vas k svoji izvoljenki v Brezje pri Mekinjah. Pa ga je počakalo nekaj domačih fantov, ki so ga napadli s palicami, France Perne pa ga je celo ustrelil v nogo, vsled česar je nastopilo zastrupljenje in mož je danes invalid s pokvarjeno nogo. Porotniki k »o razsodili, da je vsega kriv Perne, ki je ' dobil 5 mesecev in bo moral plačati 70.000 dinarjev, kar niso mačkine solze. — Ko sta " bila še državna nastavljenca v kurilnici Nande in Miha radi tatvine državne imovine obsojena na 14 mesecev oz. 1 leto ječe, je bilo poletna porota zaključena.
d »Bela ptica« se še ni našla. Po celem Atlantskem morju iščejo ladje vsaj ostanke ogromnega letala, ki si je upalo v enem poletu preleteti črto Pariš—New-york, a ne morejo ničesar najti. Najbrže je požrlo vse letalo z obema letalcema vred morsko žrelo. Francozi žalujejo ter iščejo krivca.
d Bitka s cigani. Velika nadloga v srednji Češkoslovaški so cigani, ki se v velikih tolpah držijo v ondotnih gozdovih ter nadlegujejo ljudstvo s tatvinami in goljufijami. Vlada se je zato odločila, da zatre cigansko nadlogo. Mobilizirala je orožnike, ki so dognali, da se nahaja glavno cigansko taborišče v gozdu Bolac pri Paršicu. 2000 orožnikov je napadlo taborišče. Toda cigani so bili zbrani ter pripravljeni. Vnela se je huda bitka, v kateri je bilo na obeh straneh nekaj mrtvih in mnogo ranjenih. Končno so seveda cigani podlegli.
d Nov največji morski svetilnik v Italiji bo otvoril 24. t. m. v Trstu satn italijanski kralj. Luč bo močna 1,250.000 sveč ter se bo videlo 36 morskih milj daleč, torej tja do Poreča in izliva Pijave.
d Nove vrste čolni so se pojavili na Donavi na Dunaju. Navaden čoln, ki je bolj podoben splavu kot čolnu, ima spredaj propeler kot letalo. Ko se začne čoln s pomočjo motorja pomikati, tedaj se začne vrteti tudi propeler, ki dvigne čoln toliko iz vode, da samo še drsi po vodi. Radi tega je seveda hitrost pri isti uporabi moči neprimerno večja ter doseže do 90 km na uro. Na Dunaju bodo vpeljali po Donavi te čolne za osebni promet.
d Povodenj ob amerikanski reki Mis-sissippi je pobrala 600.000 ljudem vse. kar so imeli. Za 324.000 ljudi skrbi sedaj Rdeči križ, 173.000 so namestili po poljskih barakah, 60.000 ljudi pa stanuje v zgornjih nadstropjih poplavljenih hiš. Več desettisočev ljudi pa je pred povodnijo zbežalo v hribe. Mesto Novi Orlean upajo, da bodo rešili, ker so z razstrelbaml na« sipov tok povodnji drugam obrnili,
d Preganjanje katoličanov v Mehiki se nadaljuje. V zadnjem času so zopet pri« jeli tri duhovnike ter jih usmrtili. Mehikanska vlada skuša opravičiti ta nasl!« stva, da obdolžuje duhovnike udeležbe f
po-Domsm
OBEHOVICA PRI iT. JERNEJU.
Bliža se zopet čas občinskih volitev. Pri nas smo postali bolj pametni, volitev sploh ne bo, ker mno sestavili samo eno kandidatno listo, s katero bo zadovoljni vsi občani-volilci. Kandidati so porok, da bo občina res delala za splošni občinski blagor. — Tudi v naši cerkvi se je letos vršila fimarnična pobožnost. Okrašeni Marijin oltar, udeležba pri sv. maši in petje med sv. mašo je znamenje, da je naše ljudstvo — Marijino. — Žegna-nje na Tolstem vrhu pri Mariji Pomočnici bo v nedeljo 29. maja ob 10. uri. Popoldne po procesiji •» iz Brusnic bo ŠmarnaČna pobožnost. — Cerkev sv. Miklavža na Gorjancih dobi letos dva zvonova. Kdaj bo žegnanje ,booio še sporočili, da pridejo tudi drugi častilci sv. Miklavža se razveselit na naš dolenjski Triglav.
BEGUNJE PRI LESCAH.
V ponedeljek 16. t. m. so poselili naš lep kraj 66. gg. bogoslovci ljubljanskega semenišča, mudeč se tu na majniškem izletu. Občudovaje prekrasni razgled, ki ga nudi morda najlepše ležeča cesta v Sloveniji med Tržičem in Begunjami, so prispeli okrog poldneva v Begunje. Srkanje svežega gorskega zraka jim je tudi očividno dobro delo. Tu so ogledali razvaline gradu Kamen, kamor je bilo preneženo po mnenju nekaterih iz stare ljubljanske stolnice truplo prvega ljubljanskega škofa 2iga pl. Lamberga. Živo so se tudi zanimali za »Pogorelčkovo hišo-t, rojstni dom svojega šefa, presv. g. knezoškofa. Popoldne jih je povabilo ubrano pritrkovanje v ozaljšano župno cerkev sv. Vrha, kjer so opravili majniško pobožnost. Potem so bili obdarovani s planinskim cvetjem in so se šli še poklonit prvem papežu v cerkvici sv. Petra nad Begunjami. Objeniši še z očmi celo gorenjsko ravan od Ljubljane gori so se poslovili, obžalujoč, da jim ni dano dalj časa uživati krasno pokrajino. Počaščena begunjska fara kliče častitim gospodom: Povrni Bogi Še pridite!
zaroti proti vladi, dasi katoliška Cerkev z zarotniki, ki se z orožjem bore proti vladi, nima nobene zveze.
d Bodi,c previdni) Svoje dragoceno perilo sinete prati le s Schichtovim terpentinovim milom, ker sicer propade.
d Dr. E. Dereani, specialist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg štev. 14 (poleg lekarne).	3960
d Ameriške posle, pooblastila m sploh v_se inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice.
* Pri nakupu testenin zahtevajte vedno ln povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.
d Ali veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom? Pri Francu Pavlinu, Gra-dišče 3.
tafari Mrgoli
se dobro kupi
R. M...L "C, „PR| ŠKOFU", L3UBL3ANA 61
PETROVA VAS.
Naša soseska je doživela v soboto 14. maja izredno čast, ko so nas ob priliki birmovanja posetiU naš priljubljeni vladika dr. B. Jeglič. Ogledali so si našo cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je pač ena izmed najlepših na Dolenjskem. Le žal, da nam je vojna pobrala tako lepo ubrane zvonove. 2e več desetletij gojimo željo, da bi so v naši cerkvi vršila ob nedeljah redna služba božja, oziroma vsaj večernice. Upamo, da se nam bo naša želja tekom časa izipolnila. Obenem so šli g. škof si ogledat starodavno cerkvico sv. Jurija, ki je kljubovala še turškim navalom. Ogledali so si tudi tisočletni judovski tempelj, ki so ga zgradili judje in ki je sedaj last ravnatelja Deželnega muzeja v Ljubljani. Novo ustanovljeno gasilno društvo krasno uspeva, po komaj enoletnem obstoju si je društvo nabavilo toliko zaželjeno bri-zgalno. Pogrešamo le dramatičnih predstav, ki so se lansko leto s toliko vnemo pričele, upamo, da bomo prihodnje sezono pridnejši. Na Binkoštno nedeljo priredi naše gasilno društvo, veliko vrtno veselico, na krasnem prostoru in z bogatim sporedom, na katero vabimo vse prijatelje vesele zabave,
PODŠENTJURIJ-IZLAKE.
Ob koncu šmarnic, v nedeljo 29. t m., priredi tukajšnji cerkveni zbor v cerkvi velik cerkven koncert. Na sporedu je 12 zanimivih pevskih točk. Takšne prireditve še ni bilo tu v teh krajih. Vsakdo bo zadovljen, kdor bo slišal lepo petje naših raznovrstnih cerkvenih skladateljev. Cisti dobiček je namenjen za nakup novega cerkvenega harmonija. Koncert se začne ob 4. uri popoldne.
ŠT. PETER PRI NOVEM METU.
Dne 12. t. m. je podsulo delavca Janeza Mlakarja iz Št. Petra, ko so pri njegovem sorodniku kopali vodnjak. Dobil je prav hude poškodbe, notranje še večje nego zunanje. Mož je žo vdrugič nesrečen. Pred leti mu je slamoreznica na desni roki odrezala prste in dlan, sedaj pa zopet ta nesreča. — Tukajšnjemu bajnofškemu graščaku so se 15. t. m. splažili kočijski konji pri čemeT se je desni konj z vso silo zapoletel v neko drevo tako, da je bil na mestu mrtev. — Tretjo nedeljo v maju nam je priredilo naše prosvetno društvo zanimivo predavanje: »Marijino življenje v slikah.« Predavanje so pojasnjevale krasne slike, katerih j« bilo £3. — Zadnjo nedeljo meseca maja bo v »Domu« predstava. Dekleta prosvetnega društva bodo vprizorile štiridejanko »Dekla božja«. K zanimivi in poučni predstavi se prijatelji srčne onil-lte prijazno vabijo. — Vse kaže, da bo na naši vabljivi Trški gori na binkoštni ponedeljek nekaj posebnega. Imeli bomo namreč ta dan na gori tako zvani »Kmetski dane, h kateremu so se vabili že pismeno in se vabijo tudi še tem potom posebno možje in fantje Iz vse novomeške okolice, iz trebanjskega in žužemberškega okraja, da celo' iz divne Belokrajine. V cerkvi bo dopoldanska ln popoldanska služba božja, pod lipami pa bo tabor, na katerem bo nastopilo več govornikov, med njimi dr. Korošec, dr. Kulovec ,in poslanec Sušnik.
OSOLNIK PRI MEDVODAH.
(Novi zvonovi.)
Naša podružnica »i je omislila dva nova bronasta zvonova, ki jih ulije Zvonarna in livarna v &t. Vidu. V nedeljo, 29. maja, ko je pri naši
podružnici žegnanje bosta, avonova blagoslovljen Služba božja ae vrši ob 10. uri in bo tudi cerkve"" darovanje za nove zvonove. Pričakujemo ""
udeležbe od blizu in daleč, saj je naš hrib krasu razgledna točka.
ŠMARTNO OB DRETI.
Prosimo oblast, naj ukrene vse potrebno, da se oceni škoda, storjena po graščinskem i<,su okrog bivše lesene riže iz Kala na Volog. Dalje da se odstranijo uničena in pokvarjena drevesa sicer se lahko zaredi gozdni črv, ki bo nnredij nepregledno škodo. Ta polomija leži že sedaj na,j poldrugo leto nepospravljena. Ce pride vremen, ska nezgoda ter polomi drevje, nam oblast tako) zapove, da se mora vse polomljeno iz gozdov odstraniti. Mislimo, da velja eden in isti zakon v vse.
ŠT. JANŽ.
S trojčki je Bog blagoslovil Umekovo dru-žino Iz Ramenskega. Vei so čvrsti in zdravi. Ker je družina revna in ima sedaj osem živečih otrok priporočamo, da jo z darovi podpirajo zlasti tisti, ki nimajo svojih otrok. Spomnimo se, kar je rekel Gospod: »Karkoli (dobrega) boste storili ko mu teh malih, boste meni storili.« — V nedeljo, dne 29. maja popoldne, priredi naša orlovska družina ob priliki desetletnice majniške deklaracije akademijo. Prijatelje dobro misleče in hoteče mladine vabimo I
ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU.
Letina se precej dobro kaže, le v unodnjem | delu župnije je slana napravila precej škode, ker je posmodila koruzo, fižol in krompir. — Zadnje dni so umrli: Martin Blatnik iz škocijana, Jožef Svigelj iz Stare Bučke, Logiški Florijan na veliljj petek in pa 19. aprila v Stari vasi dobra gospodi, nja in skrbna mati Marija Virant, rojena Tramte, Pogreb, ki so je vršil 21. aprila, je bil lep torfj žalosten, umrl je nagle smrti blagi mož Jožef Hočevar iz Dol v starosti 75 let. Pokojnik je bil 30 let cerkveni ključar podružne cerkve v Dolih, Kako je bil priljubljen, je pokazal mrtvaški sprevod, ki je bil svedok, kako naše ljudstvo spoštuje dobre in krščanske može. — God sv. Flori-jana smo tukaj prav dostojno praznovali; na predvečer po Zdravi Mariji so zvonovi slovesno peli in topiči grmeli; ravnotako tudi drugi dan 06 dnevu. Sv. maše se je tukajšnja požarna brambD udeležila ob polnem številu,
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Velik političen shod se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m., po jutranji službi božji v Ljudskem domu. Poročala bosta poslanca Smodej in dr. Bre-celj. Prosimo čim obilnejše udeležbe.
JEŽICA.
V nedeljo 29. maja ob 8. uri zvečer proslavo naša katoliška društva 10 letnico »Majniške deklaracije. Agihii pevski odsek kat. prosv. društva bo pod vodstvom g Hvaslje zapel več pesmi in vpri-zoril opereto »Mlado Bredo«. Orli in Orlice bodo nastopili s telovadnimi točkami, vmes pa bo pri-
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Ohrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
hočete
varčevati in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo
MAGGi1'0
zabelo.
VI bodete potrebovali man] mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake bodo vseeno močne in okusne.

Zahtevajte izrečno BMAGGI"-JEVO ZABELO ter pazite, prosim, na ime „MAGGI" na rumeno-rdeči etiketi.
meren nagovor in deklainacije. Vabimo vse prijatelje iti zlasti občinski odbor, da s svojo udeležbo doslojno proslavo zgodovinski dan, ki je prinesel dolga leta zatiranim Južnim Slovanom svobodo in neodvisnost. Vstopnice se dobe pri tov. Tercelju v Savljah. Za občinske odbornike in družino so rezervirane prve vrste. — Pred občinskimi volitvami so bodo zopet pojavili razni kandidati, ki bodo vsepovsod lovili podpise za svoje liste. Opozarjamo vse naše somišljenike, naj pazijo, da ne nasedejo. Mi booio postavili kandidate na zborovanju, kamor bo vsak naš somišlejnik povabljen. Tu bo prilika, da vsakdo pove svoje misli in predlaga može v občinski odbor. Razkole in medsebojne prepire, o katerih sanjajo naši nasprotniki, pa prepuščamo njim, pri katerih je razumljivo, da se prepirajo za tistih par mandatov, na katere čaka skoro toliko kandidatov kolikor imajo volivcev.
IZ RADOMLJA.
Pred časom smo dobili novega dušnega pastirja, skaterim »mo vsi Radomeljčani zadovoljni. Zdi Be nam, da veje v naši občini popolnoma drugo življenje. Društveno življenje se je zelo po-tivito. Mlekarska zadruga, katera že obstoji od leta 1903., nam obeta novo plodonosno življenje. Kakor čujemo, se bo vršil v nedeljo, dne 29. maja ol> uri popoldne občni zbor iste. Opozarjamo vse člane, kakor tudi druge živinorejce iz okolice, da se tega važnega občnega zbora v polnem številu udeleže. Letina se naon obeta še precej dobra. Krme se zdi, da bo dovolj, samo če ne bo Preveč dežja. - Slišimo tudi, da se vršijo v kratkem času v Radomljah občinske volitve Zavedni Radomeljčani na noge I
PODGORA PRI BEGUNJAH.
Prejšnji kmetijski minister dr. Kulovec je dal «dgori 2000 Din podpore za nakup žilnega čistilnika.
Sodnik: »Ali ste kriv aH ne?« Obtože-,<*:»To bi pa vendar vi morali vedeti, ne jaz. baj ste vi študirali.«
. . *
p n n1 t!' Vozel v mojem žepnem robcu.
kok t Si mi sto dinarSev dolžan.1) Koli-robcc?/>^a Pravzaprav premeniš žepni
Q
PO 5VETU
Pred prelomom med Anglijo in Rusijo, Hišna preiskava, ki jo je odredila angleška vlada v prostorih ruskega trgovskega zastopstva v Londonu, je dvignila tako v Rusiji, kakor na Angleškem mnogo prahu, Rusi so ogorčeni, ker se je preiskava vršila proti vsem mednarodnim običajem, na drugi strani pa Angleži zatrjujejo, da so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da so Rusi pripravljali na Angleškem komunistični prevrat in angleške komuniste tudi denarno podpirali. Zato angleški vladni krogi zahtevajo, da mora Anglija prekiniti vse zveze z Rusijo in njene zastopnike izgnati.
Volitev predsednika češkoslovaške republike. Na Češkoslovaškem vsakih sedem let volijo državnega poglavarja. Volijo ga poslanci obeh zbornic, t, j, poslanske in gosposke (senat) na skupni seji. Za predsednika ne more biti izvoljen tisti, ki je bil že dvakrat zaporedoma izvoljen. Ta določba ustave pa ne velja za sedanjega predsednika Massaryka, ki bo vsled svojih velikih zaslug za ustanovitev češkoslovaške republike lahko ponovno izvoljen. Do sedaj ima Massaryk samo enega protikandidata, namreč dr, Kramafa, ki je bil med vojsko radi svojega delovanja proti Avstro-Ogrski obsojen na smrt.
Vendar Ima ta kandidat malo upanja na uspeh,
Madžari odobrili trgovinsko pogodbo z našo državo. Pretekle dni je madžarski parlament razpravljal o trgovinski pogodbi, ki jo je sklenila vlada z našo državo. Po govorih nekaterih poslancev, ki so pogodbo pozdravljali, jo je parlament odobril. Istočasno je bila odobrena tudi madžarsko-italijanska pogodba.
Izzivanje italijanskih študentov. Italijanski študentje so priredili v Gorici veliko zborovanje, na katerem so se navduševali za »italijansko« Primorje. Zborovanja se je udeležil tudi fašistovski tajnik Turati, ki je študente navduševal za fašizem. Do izgredov ni prišlo.
Nova vlada v Avstriji, Kakor je bilo pričakovati, je res sestavil novo vlado preizkušeni vodja krščanskih socialcev prelat dr, Seipel, V vlado so vstopili tudi Velenemci in zastopnik »Deželne zveze«, V opoziciji pa so ostali socialni demo-kratje.
Iz Amerike v Evropo v zrakoplovu.
Kar se ni posrečilo dvema francoskima letalcema, ki sta pred dobrim tednom hotela po zraku iz Pariza v Ameriko, pa sta izginila brez sledu — na/brž sta ponesrečila v morju — to se je posrečilo drznemu Amerikancu Lindbergu. Ta je 19, maja odplul iz Amerike in v 33 urah je prispel v Pariz, Tu se je zbrala velika množica, ki je drznega letalca burno pozdravljala.
RAZ D! Ij§l
Fantovski večeri v pismi!;.
XX. Ali naj ima duhovnik v politiki in sploli v javnih zadevah tudi kako besedo?
»Kaj pa fajmoštra brigajo volitve? Doma naj bo, pa v cerkvi in zakristiji!« Tako se je vtaknil v pogovor zadnjič na železnici, ko smo se menili o predstoječih volitvah, sedemnajstletni fante, po zunanje soditi fa-briški delavec. Jaz za svojo osebo bi mu bil na prvi hip najrajši eno pripeljal okrog ušes. Ker pa nisem prijatelj takih nasilnih metod in vem, da ne obrodijo vselej za-željenih sadov, sem se premagal. Prav za prav mi je pa bil fant, ki je tako odkritosrčno povedal svoje mišljenje, pa naj si bo tudi, da ga je le mimogrede pobral v kakem Cerkvi sovražnem časopisu ali razgovoru, bolj všeč kot pa tisti hinavski po-tuhnjenci, ki se v obraz laskn'» duhov-skemu stanu, za hrbtom pa podirajo njegov ugled. Prav zato sem tudi začel z mladim fantom, za katere vedno zanimam, važen razgovor o duhovniku in njegovem delu izven cerkve ua tako imenovanem socialnem in zlasti političnem polju.
»Ti, fant, poglej no!« tako sem pričel, »kaj pa je tistole veliko poslopje tam sredi vasi, ki ga ima vsaka poštena večja vas m zraven še tisti stolp, ki kaže naravnost proti nebu!?«
»E, kaj neld, cerkev,« se odreže fant.
»Cerkev, cerkev,« mu hitim odgovarjati, »in cerkev je hiša božja in bas zato, ker je cerkev hiša božja, je tudi naša skupna liiša. V tej hiši obhajamo skupno službo bojžo, poslušamo skupno besedo in opravljamo skupne molitve. In prav zato, ker se tu v cerkvi zbiramo pri skupnem Očetu, se iz cerkve vračamo tudi kot udje ene in iste skupne družine, kot bratje in sestre med seboj.«
»Pa moli se lahko povsod, zunaj v naravi še lepše in bolje,« mi pade fant zopet v besedo, četudi ne prav z umestnim ugovorom, vendar pa v znamenje, da mu pridejo tudi zoper Cerkev hujskajoči časopisi pred oči.
»Je že res, da se da tudi zunaj z naravi občudovati božjo lepoto; vendar pa je nekaj drugega gledati v solnčno oblo in se diviti božjemu stvarstvu kot pa gledati y repo in korenje ter misliti, kaj mi bo bolje teknilo »pašteta iz kislega zelja« ali »po-šrekani špargeljni« in povsem nekaj drugega je iti v cerkev in se ondi udeležiti zaukazane skupne službe božje. Zakaj vse drugače se zavemo pri taki službi božji, da smo si bratje in sestre med seboj, kot bi nam to mogio priti na misel v kaki gostilni ali društveni dvorani. V cerkvi namreč z gotovostjo vemo, da je to hiša našega skupnega Očeta, vemo, da smo blizu svojemu Bogu, živeje se zavemo, da smo otroci božji, zato pa tudi bratje in sestre med seboj.
Trdneje kot povsod drugod nas tista medsebojna sorodnost, ki so je nehote zavemo ravno v cerkvi, združi v medsebojno skupnost.
Seveda ta skupnost potrebuje se jasnejših, zunanjih vezi in te vezi so nam dobro znane. »No ubijaj, nc prešestuj, ne kradi, no želi svojega bližnjega blaga, no želi vsojega bližnjega žene«, tako in podobno se glasijo in Bog sam je bil, ki Je dal te vezi človeškemu rodu.
Ali pa ni tudi potrebno, da je nekdo, ki nam te vezi podrobneje razklada in razlaga? Z drugo besedo: Ali ni potreben duhovnik in duhovniški stan, ki nam govori o dolžnostih do Boga, do nas samih in do našega bližnjega?«
»Saj to je ravno, kar hočemo od duhovnikov. V cerkvi naj bodo in tam naj vršijo svoje dolžnosti,« se zopet razkriva lant v znamenje, da mu večkrat pridejo v roko slabi časopisi.
»Kaj pa če ljudje hodijo,« povzamem zopet besedo, »samo po vnanje v cerkev? Kaj pa, če hodijo samo iz navade, vsled gole tradicijo, samo zato, da drugi ljudje ne kažejo s prstom za njimi? Kaj pa, če ljudje v cerkvi sicer rauke duhovnikove pazno poslušajo, zunaj cerkve se pa zanje no zmenijo? Ali je duhovnik v tem slučaju že izvršil svojo dolžnost s tem, da je v cerkvi učil in delil sredstva milosti? Mogoče; vendar pa bo duhovnik, ki ni najemnik in Ima skrb za ovce, imel pred očmi besedo Kristusovo: »Kar vam pravim v temi, povejte o belem dnovu, in kar slišite na uho, oznanite na streho.« Šel bo in bo skušal zasejati nauke Kristusove tudi zunaj cerkve v srca ljudi.
In šel bo toliko gotoveje tudi izven cerkve in izven zakristije, če ljudje v cerkev sploh več ne pridejo, kar se dandanes pri mnogih dogaja in šel bo toliko gotoveje, če zavaja uživanjažoljnost in moči teme ovce Kristusove na blodna pota. Zakaj dobri pastir ne ždi doma, če so ovce v nevarnosti. Zato je zaklical že papež Leon XIII. duhovnikom: Prodire in populum — vun iz zakristij, vun med ljudstvo!« In sel bo toliko gotoveje, oe ga množice ljudstva samo čakajo v bedi, da jim pride pomagat Koliko je namreč današnje dni najrazličnejše revščine in pomanjkanja v vsej človeški družbi, revščine, ki jo zaznamujemo z ono besedo: nerešeno socialno vprašanje. Ali pa ni ravno duhovnik poklican, da tudi on rešuje te vrste vprašanj? Ali mu ni Kristus sam najlepši zgled, kako mora'imeti sočutje s trpečimi. Iz njegovega srca so potekle tiste besede: »Množica se mi smili« in o njegovem milosrčju je tisti hvalospev: »Hodil je od kraja do kraja in delil dobrote.« Tudi apostoli so gojili to ljubezen in poznejši kristjani so zamislili razne naprave, da bi olajšali bedo ljudi. Zato veleva tudi duhovnikom po vsej pravici tridentin-eki zbor: »Božja zapoved je, da morajo vsi. Jd jim je izročena skrb za duše, poznati svoje ovce... in po očetovsko skrbeti za uboge in bedne.«
Pa četudi bi ne bilo nobene tako imenovane gmotne gospodarske bede med množicami ali bi ne bil vendarle duhovnik poklican, da skuša prepojiti s Kristusovim naukom tudi izven cerkve vse javno Sirije-
nje. 0 da! Kaj bi namreč pomagalo, če bi se delavcem plača tudi podvojila, če bi se skrajšal delovni čas, če bi se pocenil živež: ako delavec posluša nauke in se ravna po zgledih, ki uničujejo spoštovanje do Boga in kvarijo nravi, bi vendarle propadal. Izkušnja uči, da delavci, ki imajo večjo plačo in krajši delovni čas, vendarle v bedi žive, če se udajo nenravnosti in brezver-stvu. Iztrgajte iz duš misli in čuvstva, ki so sad krščanske vzgoje, previdnost, skromnost, varčnost, potrpežljivost in druge kreposti ln videli boste, da ne bo prospeha in naj se še tako trudite. Tudi javno življenje je torej treba prepojiti z duhom krščanstva. Tudi v javnem življenju je treba pol^g socialnih reiormatorjev in agitatorjev, ljudi, katerih je v prvi vrsti skrb duša in dušno stanje in te vrste ljudi so posebej duhovniki. Ne bomo torej zamerili duhovniku, ki po navodilih svojega škofa posega tudi v javno življenje pa ustanavlja razne verske in prosvetne organizacijo, snuje izobraževalna društva, vodi telovadne in ab-stinenčne odseke, misli na ljudi, ki odhajajo v mesta, širi katoliški tisk, se zanima za karitativno delo, pospešuje ljudsko vzgojo in izobrazbo, skrbi po svoji moči za organizacije, ki pospešujejo časno blaginjo človeštva (zadruge, posojilnice, strokovne šole, domače obrti itd.).
Pa tudi tega posebej ne moremo zameriti duhovniku, da se zanima po navodilih svojega škofa za politiko.
Politika je umetnost, kako upravljati stvari, ki se tičejo države. Če bi se politika držala svojih meja, če bi gledala le na posle, ki pripadajo državi kot taki, n. pr. gospodarske, varnostne, splošno izobraževalne itd., tedaj bi se bilo treba duhovniku udeleževati politike le v toliko, da bi izvrševal svoje temeljne državljansko pravice in dolžnosti, kakor so lastne slehernemu državljanu, agitacijo, shode, poslanska mesta bi pa lahko in gotovo tudi z največjim veseljem rad in z mirno vestjo prepuščal laikom. Toda dandanes so odločuje tudi v politiki večkrat boj med vero in nevero. V političnih zbornicah delajo postave o Cerkvi in Soli, postave o zakramentu sv. zakona. Svobodomiselni državniki zahtevajo »ločitev Cerkve od države«, »svobodno (brezversko) šolo«, »razporoko«. Te zahteve našega, Bogu odtujenega časa bo zavrgla ali uveljavila politična moč političnih organizacij. Politično vprašanje je torej dandanes tudi versko in nravno vprašanje. Zato bi bilo preveč zahtevati od laikov, naj se le oni Izpostavljajo zasmehovanju zaradi izključno verskih zadev, ako bi jih duhovniki pri tem boju ne podpirali ali jim ne stali ob strani. Kajti, če kdo, je gotovo v prvi vrsti duhovnik po poklicu dolžan braniti verske in nravne zadeve. — Duhovnik torej no more in ne sme biti brezbrižen nasproti politiki, ampak mora ljudstvo tudi politično organizirati, da bo dobilo v politiki, v občinskih svetih, deželnih in državnih skupščinah po svojih možeh glas in vpliv. Zato naj zbira po navodilih svojega škofa može in mladeniče v politična društva, ki hočejo tudi v politiki priznavati in braniti Katoliška načela.
Pismo je naraslo, pa upam, da ne brez koristi. Jasneje Ti bo, dragi fant, da du-
hovnik ne spada samo v zakristijo in cer kev, ampak je tudi poklican k javnem« delu. Da pa Ti bo to vprašanje še Jasneie vzemi, če imaš pri rokuh dr. Aleš Ušeni«! nikovo: Sociologijo. Pozdrav Tebi ln Tv> jim tovarišem od
vaškega učitelja.
Ta nesrečna mladina!
Tovarišija.
Kje hodijo vaši otroci? Kje se polj. kajo morebiti po cele dneve, do trde noči! Pri knjigah jih ni, delo jim smrdi. p0 vasi postopajo in Bogu čas kradejo. In nihče jih zvečer ne vpraša: »Kje si hodil, s kom si hodil, kaj si delal?«
In vendar je nekaj strahotnega, kar lahko naredi iz Človeka slaba družba. Angele bi naredila za hudobce, če bi bilo to še mogoče. Koliko tava po svetu izgubljenih sinov in nesrečnih hčera, katerim je ravno slaba tovarišija pokazala pot v p^ gubo!
Za eno vas zadostuje en pokvarjen otrok. Eno tako nesrečno bitje potegne deset dobrih za seboj.
Če se morebiti odrasli sami s seboj pogovarjajo o raznih nedostojnih stvareh, pa zraven mislijo, da so sami, naj bi raje molčali. Stene imajo ušesa, ki jih vi ne vidite, in grm vas posluša, ko so vi tega ne zavedate.
Kopanje je sicer zdravo, potrebno in koristno, pa ne brez nevarnosti. Zlasti takrat ne, če se takle drobiž koplje po ure in ure, maiere so pa duma vesele, samo da nimajo doma otrok na glavi. Je vsaj mir. Desetkrat bolje je, da otroci doma vpričo matere vpijejo in skačejo, kakor pa če v druščini umira eut nedolžnosti in sramežljivosti. Kopanje, ki traja predolgo časa, je nesreča za dušo in telo.
Gostilna.
Več kakor gotovo je, da imamo na Slovenskem desetkrat preveč gostiln.
Večna harmonika po mnogih naših kmetskih gostilnah, večen ples, nedeljo za nedeljo, mora kvarno vplivati na plesalce same, pa tudi na tiste roje glodalcev, ki pr) oknih in pri vratih z očmi in z ušesi pa še z ustmi vred povživajo gostilniški prah, duša pa so potaplja v mlakuže nedostojno-sti. In ti plesi niso prav nič boljši, čc so tudi desetkrat nanzanjeni pri finančni ob-lasf.
Kaj pa, Se začno govoriti in bruhati svoje grdoblje na dtn jezik, ki eo Je od' močil v alkoholu! Bog nas varuj, če pomislimo na vse ostudne klafačo, na bogomrzM preklinjevalce, na neizogibne zmerjaSe in pretepače in na druge sirovine, ki jih r0*11 alkohol.
Njegovi apostoli ne delujejo samo v gostilni, njih delo gre tudi na ulico, njui beseda seže na dom in še čez.
Čim več bomo imeli go-tilnic-pivnic, tem hujše bo za našo mladino v oziru duševnega in telesnega zdravja.
Gostilne so vir beraštva in postopa-
„___„„ ,,^/lnlA ln linr
»jv/oumo ou VUL uciaaiva i" r~
štva. Koliko gruntov so že prodale ln --čile gostilne! In tisti, ki pri-no redno oM-skovati gostilne, niso za nobeno rabo Pn
delu. Pač. Jezik imajo še ti ljudje! Pa kakšnega! Zares namazanega s peklenskim glnipom najhujše vrste. Kakor je sploh alkohol strup, ki zastruplja v človeku plemenito mišljenje in delovanje. Kjer pa ni plemenitega mišljenja in delovanja, ni mogoče priti do dostojnega govorjenja in do jloveka vrednega obnašanja.
Ni dejal zastonj pokojni dr. Krek, da jz mnogih naših gostiln — bolje rečeno iz beanic, poštenega imena »gostilna« ti brlogi sploh niso vredni — da odtod torej prihaja rod, v čegar bodočnost moramo s strahom zreti.
Da, gostilne! Kdo more povedati, koliko nedolžnosti so nam že pokvarile! Koliko pohujšanja zakrivile!
Ko bi bila taka gostilna res gostil-n a ! Kraj, kjer se človek okrepča in poživi. Le poprasajte tujce, izletnike po mnogih krajih naše lepe zemlje. Pijačo jim nudijo taki gostilničarji, slabo in drago in pokvarjeno; poštone hrane jim pa gostilni-čarke nočejo, mnogokrat tudi ne znajo napraviti. In to naj bodo gostilne!
Mladinski kmetovalski krožki v Ameriki.
(KontcJ
Pomen mladinskih kmetovalskih krožkov.
Značka, ki jo nosijo člani teh organizacij, je štiriperesna deteljica, na katerem
vsakem listu je vtisnjen en H, kar pomeni Head (glava), Heart (srce), Health (zdravje), Hands (roka). S tem je dovolj označen njih vzgojni namen.
V teh krožkih se otroci vzgajajo delati, ali ne v navadnem ročnem ali šolskem delu, temveč v samostojnem plodnem delu doma pod običajnimi pogoji stvarnega življenja. Z vsakim samostojnim delom se otroci uče tudi samostojno misliti, da osredotočijo svojo pazljivost in voljo za izvršitev dane jim naloge. To delo ni samo umsko, temveč stvarno in praktično, pri čemer se uri razum in telesni udje ter možgani delajo obenem z rokami. Vendar ne samo misliti iu delati se naučijo otroci pri tem, temveč tudi ceniti delo in delavca ter ceniti vrednost denarja, izraženega v delovnih urah in znojnih kapljah.
Ti krožki so tudi velikana socialnega pomena. Društveno življenje vaške mladine, tekmovanje in sodelovanje uničuje sebičnost in izolacijo, otroci dobe smisel za organizirano delo, postanejo družboljubni in prijatelji med seboj, kar je zanje kot bodoče gospodarje velike vrednosti.
Neprecenljive narodno gospodarske vrednosti je ne toliko tisto delo, ki ga otroci napravijo, temveč sposobnosti, ki si jih pri tem pridobe, gospodarska izobrazba, pamet in smisel za napredno in umno kmetovanje in gospodarjenje.
Da so se obnesle te mladinske organizacije in našle razumevanje med ameri-
škim kmetskim prebivalstvom, nam kažejo samo te-le številke: leta 1917. je bil« včlanjenih otrok okoli 180.000, leta 1918. pa že nad dva milijona. Letni pridelki ln izdelki teh klubov nosijo tudi lep dodatek! k dohodkom narodnega premoženj«.
n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Šmartno pod šmarno gor«. Prosvetno društvo vprizori na Vnebohod, t. j. 26. t m., »p«voigro »Mlada Breda«. Pričetek ob pol 4. uri popoldne, ter ee ponavlja ob 7. uri zvečer. Pred igro Kapo«, jeta moški in mešani pevski ibo» par »branih pesmi.
n Tobačni h pokojen,'i ia ap«bojenk«l Kazna*
njamo Vftem članom in članicam, da se bo viiil redni Vetnj občni zbor »Strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani; dn« 2. junija ob pol 3 popoldne v dvorani Jtokodolskec* doma. — Vabi odbor.
. Podpisani izjavljam ((Ude tatvine, ki ■•je bila izvršena pri meni dn« 21. VI 1925 in je bila pri tem osumljena Franca Tič iz Dobrave pri Moravčah, da ona ni bila pri stvari nič prizadeta, ker jc sedaj stvar na jasnem.
Franc Bernik, Moravče it. 4.
POVE SI 00RSHC f\M.
»V Peklu,« je zadonelo nazaj.
Pekel je ležal nekaj sto metrov nad Gretino hišico ob vznožju visoke pečine, ki so jo imenovali ljudje »Hudičeva prižnica«. Tja je moral torej iti Alban. Napravil je nekaj korakov, nato pa se je povzpel na neko skalo, da bi se umaknil hudourniku, k' je prihrumel nasproti. Globoko je zadihal. Tedaj je zvonček umolknil.
Na divjem, penečem se vodnem valu, ki je pridrvel z gore kot razburkana lavina, je zagledal Alban skrčeno telo neke ženske, ki je molela roke kvišku in kričala. Bila je mati Greta. Alban je bil trd od groze; hotel je skočiti k njej, stegnil je roke proti marki — toda tedaj je videl, kako jo je odnesel val bliskoma hitro navzdol v grozno globino.
* Greta — mati Grela!« je prestrašen zakričal Alban, in se skoraj zgrudil. Toda skrb za ženo in otroka ga je vzpodbodla in ga gnala navzgor, čez dm m stm, do Pekla. Ko je prispel končno z velikim tru-0"? temnega prepada, je moral najprej globoko zadihati, preden je mogel govoriti. S težavo je prišlo 12 njegovega grla: »Rika... moja žena!«
Nobenega glasu ni bilo iz Pekla. Samo vihar je tulil okoli visoke pečine in dež je padal na hrbet «amen i tega velikana.
Alban se je opotekal v Pekel. Kolena so se mu tresla in s prsti se je moral oprijemati robatega, raz-Pokanega skalovja, da se ni zgrudil. >Rika! — Ri-ka?«
i , !''0(la.i je v globočini nekaj zašumelo, začuli so se tanni koraki in nekaj živega mu je skočilo okoli vratu: »Alban - moj Albank
»Rika!«; Vsa radost njegove duše je zvenela iz te
besede. Nežno jo je pogladil po laseh. »Uboga revica — to si se bala! Kje je pa sinček?«
»Spi na mahu v Peklu.«
»Hvala Bogu! Daj da ga vidim — moram ga vzeti v svoje roke...« Tesno objeta sta šla skozi Pekel, brez besede in vendar polna tihe radosti, da sta se našla.
»Rilca,« je zajetljal, »poslušaj — pečina se trese, nagiba! No čutiš?«
»Moj fant!« je zakričala Rika v blaznem strahu, dvignila spečega dečka z ležišča ter bežala s svojim možem iz Pekla.
Pečina se je v resnici nagnila. Zdelo se je, kot da je kak velikan vtaknil v korenine pečine vzvod, da bj dvignil ogromno skalo. Natančno se je čutil vsak pritisk in vsakokrat je strepetalo skalnato telo. Na vrhu se je drobilo kamenje in hkrati se je začulo neko strahotno hreščanje, kot bi se dvoje mlinskih kamnov drgnilo drug ob drugega.
Alban in Rika sta se oddahnila, ko sta imela Pekel za seboj in sta stala na prostem.
Sedaj sta bila popolnoma predana divjanju neviht. »Tii ne moremo ostati,« je rekel Alban. »Toda kam? — Gretino hišico je odnesla voda — ona sama je gotovo že mrtva — kam torej?«
Tedaj se je spomnil, da leži streljaj dalje neka kočica, ki so jo uporabljali pozimi drvarji. Tja je hitil ter vlekel za seboj Riko, ki je držala na rokah spečega dečka.
Koča je bila temna in nizka. Toda varovala jih je vsaj pred dežjem in vetrom in deček ni videl švigajo-5ih bliskov, ki se jih je grozno bal. Rika je sedla v temnem prostoru na neko klop, Alban pa je vstopil med podboje, zakaj ena vrata so manjkala.
Blisk za bliskom je švigal okoli glave Hudičeve prižnice, ogenj je švigal skozi noč, grmenje je pretresalo zemljo — nebo in zemlja sta stala v ognju... in dež je šumel med vejami.
Alban je bil vznemirjen. »Moja uboga vas! Uboga, uboga Greta I« je> reke).
Rasno.
Jugoslovanski letavci v Indiji, Jugoslovanska la-tavca Sonderniayer in Badjak sta letela na francoskem aeroplanu, ki j« pa naša last, iz Pariza v Novi Sad in nato dalje v Turčijo, Perzijo in Indijo, Tam sta pristala t mestu Bombay. Letela »ta g povprečno hitrostjo 200 km na uro. Nato sta letela nazaj in sta zašla t Be-ludžistanu, Perziji in Mezopotamiji v strašanska peščene viharje. Vročina jo bila neznosna, a vztrajala sta in sta priplula sedaj srečno nazaj v Bel-grad. Seveda je navdušenje velikansko, posebno še zato, ker je s tem poletom naša avlatika dokazala, da je italijanski popolnoma ko«.
Dežela društev je Nemčija. Telovadnih društev in klubov je 9800, pevskih 6000, nogometnih 5000, lahkoatleUkih 4500
—	s pol milijona članov,
—	strelskih 4000, težko-atletsldh 1200, kolesarskih 1275, veslaških in jaoieoiških 800, kegl jaških 1000. Nogometna drušitva štejejo en milijon Članov.
Ima dober posluh. Gospodična poetrežiiica: »Kaj m teliš, ali onile mladi in elegantni goapod, Id stanuje nasproti nam, sllfii, kako Igram klavir?« — >0 da, pravkar Je »pri okno.«
»Moj Bog,« je zaihtela Rika v svojem temnem kotu, »če naju zadene strela — naju in najinega deč-
»Varuj nas sv. Mihaeli« je prosil Alban.
»Moliva...« je opomnila Rika...
Tedaj se je nenadoma zabliskalo, takoj za njim te zagrmelo, tresk je pretresel zemljo, da sta se Alban in Rika opotekla. »Jezus...« je zakričala žena... »moj otrok...«
Dečku se ni nič pripetilo, čisto tiho je ležal na materinih prsih. »Alban, si živ?« je zastokala Rika in odprla od ognja oslepele oči. Tedaj jo je nemo vzel v Bvoje roke.
Zemlja je donela, gora se je tresla — nato hre-žčanje, bučanje in grmenje kot bi strela udarila na sredo gore in jo razpolovila.
Alban je stopil k vratom in pogledal ven. Njegove oči so hotele prodreti temo. Nato je glasno zakričal.
»Alban — kaj je? ..
»Sv. Mihael... pomagaj jim!... Pečina — Hudi-Beva prižnica... se je zrušila ... čuj... navzdol se vali... drevesa se lomijo... zemlja se trese... pečina ... pečina ... naravnost navzdol drvi... K svetemu Mihaelu... zrušila ga bo... O uboga, uboga vas...«
»Sveti Mihael,« je zakričala Rika, »gore se rušijo! Pomagaj sveti Mihael!...«
V	mogočnih skokih je drvela ogromna pečina, zemlja se je tresla pod njenim udarcem. Razsvetljena od bliska je drvela kot ogromna žoga v dolino, se premetavala, izpodkopavala zemljo, visoko skakala in zletela nato v visokem loku v kotanjo — proti Svetemu Mihaelu...
Pri Svetem Mihaelu je tekal župnik ves v skrbeh skozi vas. »Taka nevihta! Petindvajset let sem župnik pri Svetem Mihaelu, a še nisem videl kaj takega. Ven iz hiš!... voda prihaja!... Rešite se!« je donel župnikov glas.
Ljudje so planili iz hiš. S strahom so opazili, da je voda že poplavila vaške ceste in da še vedno narašča.
•Če bo šlo tako naprej, smo izgubljeni!...« so stokali ljudje.
Tedaj je zaječal z višave zvon — zvon vode! Kratki, neenakomerni kriki, kot bi usta zvona od strahu le jecljala!
V	širokih šumečih potokih je prihrumela voda. V gorah se je utrgal oblak. Ljudje so tekli k bližnjemu hribu, kjer so upali, da bodo varni. Baklje so za-žarele, njihov krvavordeči sij je trepetal v noč.
Mnogi so brezupno in jokajoči tavali okoli, ki niso vedeli, kaj naj store. Župnikov glas se je izgubil v viharju in šumenju dežja. Šel je v cerkev in potegnil za vrv: zamolklo in težko je donel veliki zvon Svetega Mihaela v noč in svaril vaščane.
Nato je prižgal župnik veliko svetiljko, ki jo je običajno nosil cerkovnik, če je šel župnik koga pre-videt. Šel je z njo v oddaljene hišice, da je opomnil in rešil zamudnike, kjer jih je bilo še mogoče rešiti.
Z višave je še vedno donel zvonček. Nenadoma je umolknil. Mogočen sunek vetra je sel skozi vas, da so bo hiše stresle in strehe zaječale. Nato se je začulo pokanje in prasketanje, vmes zamolkli udarci kot grmenje topov, zemlja je bobnela in se tresla.
Ljudje so glasno kričali in kot pred neko neznano grozo bežali nazaj v vas. Tesno skupaj so stali na širokem holmu blizu kamnolomov. Vsenaokoli so bu-čali peneči se valovi.
Skozi bučanje viharja se je začul strahoten hri-pav glas, ki je prevpil celo prasketanje dežja in bobnenje groma. Do kože premočen je tekel skozi vas imlad fant, čigar bledi obraz so razsvetljevali bliski »Bezate!« je kričal, »gore se podirajo! Vsa vas je iz-
Toda ljudje se niso premaknili. Stali so kot prikovani in z utripajočim srcem pričakovali najhujšega.
Hipoma je pridrlo z višave nekaj, podobno gori in zabobnelo je, kot bi grmelo. Nato prasketanje, škripanje, bučanje, bobnenje, kot bi kdo zdrobil vas z njenimi hišami z železnim kladivom ...
Ljudje so zakričali, se tesno oplenili drug drugega, padli na tla in pričakovali konca...
Nastopila je strahovita tišina. Kot bi cela razburjena narava zadržala dih. Tedaj pa je naenkrat zapel mali zvonček v zvoniku — nebogljeno, trepetajoče, to-žeče kot bi nevidna roka udarila bronast kembelj ob zvenečo kovino.
Rdeč blisk je preklal temo in v močni, migljajoči svetlobi se je zdelo, kot da se cerkev in zvonik maje.
Stoglasni krik se je razlegal v noč: »Jezus, Marija — zvonik se maje! — Cerkev se bo podrla.. .1«
In premagani od prevelike nesreče so ubogi ljudje proeeče dvignili roke proti nebu, ker so se bali,
da se bodo zrušile gore nanje.
♦ * *
Strašna noč je minila. Nastopilo je turobno jutro. Raztrgane megle so se vlekle preko doline, in gore so si zavile svoje glave v sive, oblačne pajčolane. V sivini dneva so šele videli vso grozno nesrečo.
Kakor daleč je seglo oko, ni videlo drugega kot opustošenje, šumečo, bučečo vodo, blato, sipine in razvaline. Ogromna skala, ki se je odtrgala zgoraj od svojega preperelega skalovja, se je zakotalila preko šolske strehe in porušila poslopje. Velik kos se je odtrgal od skale in se zvalil s tako silo proti zvoniku, da je zvon zazvonil.
Voda v žrelu si je utrla široko stmgo ter poplavila polja, travnike in vso vas. Tik ob prej>adu so stale tri hišice, ki so bile vsako uro v nevarnosti, da so bodo zrušile. Široki grič tik nad vasjo, ki je tvoril dosedaj neko naravno utrdbo, je bil obdan z vodo in se je že majal. S treskom in bobnenjem se je privalil z vsem, kar je rastlo na njem, do vasi in pokopal pod seboj dve hišici.
V turobnem jutru sta prišla Alban in Rika z gor. Z roko v roki sta šla z bledimi obrazi, mlada mati je stiskala svojega sina na prsa. Na cerkvenem prostoru, pokritem z razvalinami, jima je prišel nasproti župnik. Žalostno so si pogledali v oči in si stisnili roke.
»Težka nesreča nas je zadela,« je rekel župnik. Toda pogumni moramo biti in zaupati v Boga in premagali bomo tudi to preizkušnjo. Trdno bomo stali skupaj in dali ljudem zgled: močni moramo biti v teh dneh nesreče.«
S težavo sta si utrla Alban in njegova žena pot skozi poplavljene ulice. Povsod beda, skrbi, jok in stok. Vihar je polomil drevesa, odnesel strehe. Voda je udrla v hiše in živina, ki se je nahajala v njih, je tulila od strahu. Velike skale in sipine so ležale po ulicah in zapirale pot. Posamezna drevesa, ki jih je voda iztrgala s koreninami vred in jih zanesla v vas, so štrlela s svojimi polomljenimi vejami kot strahotni velikani v mrki dan.
Albanova hiša je ostala nepoškodovana, zato je spremil ženo in otroka domov, od tam pa se je takoj vrnil na delo. Razdelil je može v dve skupini: kakih dvajset jih je poslal k zasutim ldšam, da bi očistili dohode m ponesrečenim pomagali. Z ostalimi pa je hitel k žrelu, da bi rešili iz ogroženih hiš vsaj živino in opravo. Široka reka je ločila hiše od vaške ceste. Možje so se morali navezati, da je niso odnesli deroči valovi. S smrtno nevarnostjo so rešili živino in opravo Komaj so to izvršili, že so se zrušilo izpodjedene hise: Zmaj je pogoltnil svoje žrtve.
. X!® dan so (!e]ali Pri zasutih hišah. Štiri žene in
S?\ZT2SL? POt^n] i izP°d ™lin, napol zaduše-T°da **« »
Prebivalstvo »mlje 6te,
L m'A800
duž. Od teh pripada 880 milijonov kavka.škomu aH sredozemskemu plenie " torej približno polovS V tem plemenu smo tudi mi. Mongolov je okoli m milijonov, črncev llo mT Jajcev 100 milijonov' ,td' Število Indijancev cenil, na 10 milijonov, pa ea nam zdi premajhno.
Šivanka. Okoli 1. 1410 je živel v Parizu Izdela valeč žice Touraugeau Noč in dan je mislil na to, kako bi svojo obrt zboljšal, in je prišel slednjič do Sivanke. Tako težko je bilo prvo iide. lovanje šivank, da jih ni-sd videl nikjer drugje kot na toaletnih mizicah kraljic in kneginj. Ko se je poročila hčerka iranco-skega kralja Ludovika XI., ji je dal oče za doto škatlico šivank. In lo darilo so smatrali za vej vredno kot najdražja posestva.
Mrtvo morje ni posebno veliko, a ima v sebi 30 bilijonov I011 rajnih vrst soli, med njimi 10 bilijonov ton navadne soli. Bilijon je milijon milijonov. Od 100 lit rov vode, ki jo v Mrtvem morju ziijaineš, jo 25 litrov soli in solnih primesi.
Kalorije živil. Kalorijo imenujemo ono silo, ki segreje 1 liler vode z;i 1 stopnjo. Tudi moč živil cenimo po kalorijah. (:e pravim, da ima 100 gramov mleka 65 kalorij, se to reče. da je v 100 gramih mleka toliko mofi, da bo v toploto spremenjena segrela 05 litrov vode za i stopnjo ali pa 1 liter vode za 05 slo-panj. Slanina ima SS0 kalorij — 100 gramov namreč, 1 kg torej 8800, -surovo maslo 700, sir 164 do 290, kruh okoli 200, jajca 160, goveje meso 140, krompir 90, mleko 65.
Prijazno Avtomobilist nvimoidofiemu gospodu-»Slišite Vi, ali bi mogli malo paziti na moj avtomobil?« Gospod, h um: »Kaj pa mislite! Jaz sera župan v tem mc3tu.« -»Nič no de, se mi zdi, da sto pošten mož 1
Prohibicija. Amerika je, kakor vemo, suha, in se ne bi smel nikjer prodajat i alkohol. Pa ie pnSel tujec v ameriško mesto in je vprašal: »Ali » mogel dobili kje pošlen požirek žganja?« — W dite v cerkev k — v cerkvi se prodaja žganje?« _ »Nisem tako mislil. Cerkev je edini kraj. kjer žganja ne dobite.«
Rusija. Dve pet'ni.R"' sije sta pokriti z gozdom.
Železo. Sto do 150 ni pod zemljo ležijo v srednji Rusiji največji zalila-41 železa na svetu.
Najpopolnejši
ST0EWER
šivalni stroji
za šivilje, lirojal« io ierljarj« ier aa
vsak dom. Preden »i nabavit« •troj, oglejte ai to izredooat pri tvrdld
L Baraga,
Ljubljana Selenbtirg. nI. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo.
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotor!!
iz znanih čeških tvornic
ŠMairih zavonov v PSznfu
se nahajajo v velikosti y4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani, Obrnite se na
civ. inž. m. a. siebi
Hubiiiirsa, Seiciiburfiova 1 Tel. 2966
^Domoljubov" Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščino ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Po zelo znižani csni	Sporne jjjjjgfgftj f^f
kupite razno manufak-turno blago za moške in ženske obleke, kakor tudi polsvilene in svilene rute. katere prodajam radi prevelike zaloge izpod cene I A-jton Sarnik, f-kotja boka.	ki ima veselje do čevljarstva. Janko Zaletel, čevljar, Fužine 6 pri Ljubljani.
	Plijn „Sakov" prodam. ""a JERNEJ SITAR, Pržan 1. ŠL Vid n. Lj.
Hišico, bl;žLna "' 1 železnice, takoj kupim. Ponudbe na A. LOGAR, Mačkovei, Frekinurje.	Kefeene bede več! Ob malem delu, visok zaslužek 1 - Sprejmemo v vseh mestih države spretne zastopnike za razpečavanje različnih predmetov na male obroke. Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na: Zumbiilarič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
IfeprMjfij je posestvo	
z okroglo 50 mernikov posetve, travniki, vinograd in gozdovi, zvsemi gospodar, poslopji. — Poizvedbe na Rudolfa Deberee, Dobruška vas št. 33, p. 6kocijan.	
	Prodam malo rabljen ročni mietahi uszišisli zelo močan in na močnih peresih. Naslov pri upravi lista pod 4057.
Šeaijapsfaega Dsjenca z vso oskrbo v hiši sprejme Franc Logar, Suha št. 4 nad Kranjem.	

Človek brez spanja
je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega lelesa s Fcllerjevim blagodišečim „E!sa-fluidom" poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja samozaupanje in življenjsko radost. — Fellerjev Elsalluid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosnic-tikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljali odzunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
Zahtevajte z a poizkus v lekarnah in oditovarjaloiih prodajalnah izrecno »Felleriev« pravi Elsalluid, v poizkusnih stekleničieah po <i'- Din, v dvojnatih steklenicah po 9- Din, ali specijalnih 8t«klen*euh po 20'- Din. Po poftti pride tem eencjfte, H m ve6 so narodi naenkrat; z zarojnino in poštnino vred stane:
9 poizkus, ali 6 dvoj. ali 2 speeijalnt stoki. M'- Din
27 „	1H „ „ it „	„ 153"—
51 „ „ 11(1 .. „ 12 ,.	„ 250'— H
Naročila nasloviti razločno takole-. ECGEN V. FELLEH, lekarna v Stuhlel Donjt, Elsa-irg br. II. llrvntsba.
V.
HafCKnePe, a vendar dobro kupite samo pri
JOSIP FEIEIJHC-ll
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
y LJIMLIHlil
potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke,
Priznano najboljše
se zopet dobi na opekarni
JOŽE ORAŽEM ml,, Srednje Gameljne,
Št, Vid n, Ljubljano. — Najnižje dnevne cenct
Dospela suila
etamin, batist, krep, rips in inodno blago letne zone. — V veliki izbiri za birmance v trgovini
MARIJE ROGELJ — LJUBLJANA
Sv. Petra cesia
Cene najnižje.
36, poleg Kolodvorske ulice,
394G	Cene najnižje.
J
Neutrujeni
veseli kadar so
Palma
pete na _ čevljih.
Nogavice
-vezenino, samoreznlce, naramnice, sukanec, »vile ne trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (Spaga), razni papir ter galanterij, ia kratk* blago nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA
Pred ikolijo 15.	^^
OBLEKE
ženske, moške in otroške, bluze, krila in plaSCe, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje klobuke. perilo, nogavice, kravate in vse modne predmete razpošilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina
H. 8TEHMECK1, CEL1K St. 1Q
Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.
■iiihiiii mihhi— ir.y
ŽENINI! NAJCENEJŠE.' NEVESTE!
Preden kupite pohištvo, oglejte pri EGIDIJU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano. Lastni izdelek I	Za delo se jamči t
EEVMATI2BEMI
Revmaiizem ? Ko stol* olje ? Bodljaje? "Banje v glavi In zobeh ? Omotico ozdravite
2 zdravilom	A t O A".
»»

Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov za poštna naročila Je:
laboratorij ..ALGA". Sušak 12.
4 steklenice za 77 Din, H steklenic za 205 Din,
„ALGA",
8 steklenic za 131 Din. 25 steklenic za 320 Din.
V ceni je uračunjena pošt" nlna, zabojček in zavojnina-
JAVNA ZAHVALA.
P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak.
Najlepše se Vam zahvaljujem za Vaše dobro zdravilo »Alga", ker sem popolnoma ozdravila svoj dolgoletni revmati-zem. Moja hčerka je enako celo leto trpela na revmatizmu in imela hude bolečine. Sedaj Vam pa lahko javljam, da je tudi ona danes popolnoma zdrava. Priporočam vsem, ki trpe na revmatizmu, da se obrnejo na Vas po zdravilo »Alga" ln jamčim Jim za vspeh.
Spoštovanjem Marija Praprotnik.
Javornik pri Bledu, 30. avg. 1926.
7T
Btov, 2\
Pljučne bolezni so ozdravljive!
Plivha tuberkuloza - SuJIh - K al tU - Suhi ka$«IJ - Zasluzanj« - HoJaO poten)« - Bronhialni katar - Katar » grlu - Sluznl kaJtli - limeJek krvi -Vzdljavanj* krvi - Tesnoba - Zbadanje Itd, so ozdravljivi I
Tisoče ozdravljenih I
Zahtevajte takoj knllgo o moji novi
umetnosti hranjenja
kd Jo ia mnoge rešili. Ona. pomaga prt vsakem načinu žlvllenja, da ■e bolezen hitro premaga. - Nočno potenje ln kašelj prestane, telesna težlna se poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
»»lil mn|ja zdravniške znanosti potrdijo prednost moje Hi»ni mu*|c metode ter Jo radi priporočalo. Čimprej začnete i mejim načinom prehranjenja, tembolje bo za vas.
DnnnlRnma vaitnnl dobite mojo knjigo, lz katere boste
ropoinoma zastonj 4rpAH mnjogo \orlstneBa znanja.
Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svotlh bolečin na temelilt In varen način, naj Piše 4e danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete popolnoma brezplačno, brez vsnke zaveze B svoje strani, moja pojasnila ln bo VaS zdravnik gotovo pritrdil tej
novi ureditvi Vaie prehrane
ki lo Označil lejo kot Izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem Interesu Jo torej, da takoj pišete, In Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Prečltajte poduk In zajeli boste novih moul za • voje zdravje lz knjige Izknienega zdravnika. Zajameuje Vam okrepitev In tlvijenako tolažbo In se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za sedanje stanje zdravljenja bolnlli na pljučih.
Moj naslov Je:
August Marzke, Berlin, Wilmersdorf, Bruchcalcrstr. 5. Abl. £69
Pozor, novol Bervar, op. 12, štiri žalostinke, 6 Din; Bervar, bp. 11, šest pesmi k blagoslovu, 6 Din. — KNJIGARNA GORIČAR & LESKOVŠEK — CELJE.
Organisti!
najboljša kosa sveta za 18 Din
t— dokler traja zaloga — pri FR. STUPICI, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji, Ljubljana.
Vahiln k rednerou OBČNEMU ZBORU Kmetij-VCllJIlU skega društva v Srednji vasi, ki se bo
vršil 5. junija 1927 ob 15. uri v zadrugi. Dnevni redi 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Po-trjenje letnega računa za 1. 1926. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6, Slučajnosti. Načelstvo.
Dsrasr
se prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zalo, ker
nsidete
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
R. Miklauc
„PRI ŠKOFU", L3UBLDANA
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za :.10Ške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za Ženske Obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo.
Haemorrhoidi!
20.000 ozdravljenj samo v Avstriji z ORlOU-Haernor. rhoidal-svečicami. Zaloga: ISIS d. d. Zugreb-
Beograd-Ljubljana.
Edino najboljši $jva|nj stroji in pletilnl Svit, — „Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so Is
los. Petelinca
Oritzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obrokel
Lfubljana
blizu Prešernovega spomenika, Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
VENECIN
izredno zdravilna voda proti
reumatizmn in išiasu, želodčnim in Črevesnim boleznim ier za nego ran
dobiva se zopet v vsaki lekarni.
Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana.
• '
Prpiflir Podpisani Martin Sušnik, posestnik rlCIMlua v Šenčurju št. 5, s tem prcklicujem
in obžalujem, kar sem govoril o Hranilnici in posojilnici v Šenčurju ter izjavljam, da ji nimam povoda kratiti dobrega imena. Zahvaljujem se, da je Hranilnica odstopila od tožbe. — Šenčur, dne 17. maja 1927.	MARTiN SUSN1K.
PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO
modrocev
vsake vrste mreže, divatie. Velika izbira žime In afrika vedno v zalogi in najceneje prodaj)
RUDOLF SEVER, LJUBLJANA
Marijin trg št. 2 — naspr. frančiškanske cerkve,
O glejte" si
nove štofe in cajge ter žensko blago za poletne obleke ki jih dobite po zelo nizkih cenah v manuiakturai trgovini
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg Z1 poleg Zalazii
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon H. 2057, 2979 in 2470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.t Gospobanka.
poitnega iakoTOega urada za SloTanljo	y Iastnl palačl (vls £ vlg hote,a ^J^.j
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. f a iin reZerVe SkUP"° "QCi Di" 16,ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo-
tZvl°tVeStkdS; :^i^aravwTCnea	» vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje
Am<ir1lraneWI	7	' " preskrbuie bančne transakcije pod najugodnejšimi pogon
Amerikanski oddeUk: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin.
Prodaja srečk Državne razredne loterije.