Gre za biagor cale države. Usmi-tltev Aliagiča. V sredo, dne 8. t. m., je bil obeger v Zagrebu morilec ministni E-raškoviča musliraan Alija Aliagič. Za ojegovo pomilostitev so se potegnili jf Beogradu na merodajnili m-8S'.!h: Jugoslovanski klub, soci!ailjoi de^okratje, narodna socijalista, Radi", zagreb ške žene in visokošolci; a demokratje ,er radikali so preprečili nje^ovo pomilostitev. Aliagifi sam ni p°j.*;H milosti in povdaril, da obžaljuje, ker je usairtil ministra Draškoviča kot iloveka. Ha ga je pa ustrelil kot očeta znane ,,'Obznane", tega pa ne more obšalovati. Pri usmrtitvi se je vedel mir no ter junaško, da si je pridobil tra • ;en spomin med vsemi onimi, ki so proti usmrtitivi politi6nibt atentatorjev. Pribičevič - Protič. 2e obešeni Aliagič je ustrelil dr. DraŠkoviča na iprigovarjanie komunista Hercigonie, ki je po izvršenem atentau neznano kam izginil. Aliagiča je obsodila sodniia na smrt. V času , ko je 6akal AliagiČ v zaporu na izvrSitev smrtne obsodbe, je začel znani bivši minisf'ski pr.edsednik St. Protie v svojem listu ,,Radikal" očitati m'nistru derookratu Pribičeviču, Qa je b:l on v najtesnejši zvezi s Hercigonp ip da je pravzaprav on povzročitT .j smrtl Draškoviča. Za 10 svolo obdolžitev je objavil Protič yeč dokazov. Oasopisje je zacelo pozivati Pribič^/iča — ,da mora radi tako težkih obdolžitev pred sodnijo, kjer se naj dokaže nje gova krivda ali nedolžnost. Gospod Fx;b1cevifi tega ni storil, Protič ter protipolicajdemokrtitsko Časopishe se (e vedno bolj zaletavalo v PribičeviCa in ga zahtevalo na odgovor pred red*no sodnijo. Pribi-3evi6 je molčal, Aliagiča so obesili in sedai je zavrelo med beogra|<skim draštvom ali takozvano vi sokošolsko omladino. Ta omladina je skJicala za minulo nedeljo velik pro testni shod, na katerem je hotela javno zahtevati od Pribičeviča, da mora pred sodnijo ,Tega iprotestnega shoda \ se je zbal Pribičevič in ga je hotel na j vsak način prepreeiti. Prepoved tega ! shoda se Pribičeviču sicer ni posre - j čila, pač pa ,ie prišio ravno radi vpra j šanja z.Tbranitve zborovanja med notranjira minisfcrom demokratom Vo;o Marinkovičem in Pribičevičem do ostrega spapada Glasilo naših staroliberaleev ..Narod" sam javlja, da sta se ministra med seboi baš ne lepo zmerjala.  Tlrvp.fsVo ?aso;>is*e je j>oro^alo, Ja  >e zahteval uotranji mjinister od Prl  bifievica, naj izstopi iz aemoivratsfo  slranke, naj odstopi kot naučni mim  ster in se gre prat radi Proticevih or>  flolžitev pred sodni"o. Marinkovič ie baje valil na Pribičeviča vso krivdo današnjega občnega nezadovolja in ustvaritve sovraštva med Hrvati f.<-r Srbi.  ' Pašičeva vlada se maje. Iz ravnokar .povedanega pač lahko sklepamo, da demokratje sami niso več zadovol;ni s Pribičevičem in se po Beogradu govori, da je PribičeviC nemogoč kot minister. To jezo na Pribičeviča od strani lastnih tovari šev in radikalov je uvidel on sam in ooroCajo iz Beog^ada. da se je Pribičevič vendar le odločil, da bo vložil ožbo proti Protiču. Kako se bo cela zadeva razvila , še danes ne vemo, ker ge niti verioti iii, da se bo Pribičevič sploh upn! — prefl sodnijo in kedaj; a eno j? potovo: da se zopet maje stolcek PaJi^eve vlade.) SovraStvo na'd demolcral: ter raflikali rasto, Proiič ga podpihuje s sv> jirrri orlkritji in enega lepega dne se lx) za vedno pretrgala vladna vez med radikali in demokrati. Pri morebitnem zlomu radikalno demokratskega pobratimstva gotovo opozicija ne bo hotela sodelovati pri sestavi nove vJade ne z radikali. še pa manj z demokrati. Posledioa zloma ra dikalno-deraokratske zfiružitve bodo nove volitve, ki pa >iorlo za radikale, lcot za demokrate zasluže-no razoSar.i- ObeŠeni Aliagi?*, Pribi^evič. Hevcigonja, Pro(i6 bodo pr.ej ali slej ne premostljvo razdružili radikale in demokrate. Cela država se bo ofirlahnila. ker le nove volitve nas zamorejo ot-ili, da se zo^et državno, gos!X)rlarsko in finaaicijelno opomoremo in naš tro bra'ski narod dvignemo iz obupa ter obvarujemo našo rtržavo pred nailuvgim