ČRNOHBELEM
GLASILO ČASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XI	17. novembra 1975	Številka 9
POSLOVANJE TOZD LP V 9 MESECIH
TRETJE TRIMESEČJE SLABŠE OD PRVIH DVEH
Osebni dohodki so se povečali v povprečju za 30 odstotkov
Ob zaključku prvega polletja so bili doseženi zelo spodbudni rezultati. V tretjem tromesečju pa so ti rezultati gospodarjenja v LP tako slabi, da so komaj še zadovoljivi. Pričakujemo, da bodo vsaj v zadnjem tromesečju tako obseg proizvodnje in proizvodnih storitev kot poslovna uspešnost mnogo boljši, tako da bomo izpolnili plan za leto 1975.
Pred kratkim so v obratu ofset strojnice LP postavili nov dvobarvni stroj Solna 240 formata 72 x 102. Po prvih poizkusih kaže, da je stroj zelo soliden in primeren za kvaliteten tisk. V kratkem bomo dobili še en tak stroj. Ofsettiskarjem želimo na novih strojih čim manj okvar in škarta ter visoko produktivnost in uspešno delo.
PROIZVODNJA
Po količini je obseg proizvodnje dosegel 72,7 %, po vrednosti pa 76,1 % letnega planiranega obsega. Zaostanek v količini bo komaj mogoče doseči ob koncu leta. Za leto 1975 planirana cena za tono Proizvodov, je v povprečju za 5 % 'dšja, v primerjavi z letom 1974 pa 23 27 % višja, kar je posledica splošnih podražitev. Na splošno je doseženi obseg proizvodnje v 9 mesecih po količini za 6 %, po vrednosti pa za 41 % večji kot je 1*11 dosežen v 9 mesecih 1974.
Nedovršena proizvodnja, ki se je °d prvega polletja do konca tret-le8a trimesečja po vrednosti povedala za 3 in pol milijone dinarjev ^1 za 50 %, bo do konca leta zmanjšana za polovico, kar zago-tavlja, da bo planirani obseg proizvodnje za leto 1975 dosežen.
Skupno število zaposlenih de-
lavcev v TOZD je bilo ob koncu meseca septembra za 2 delavca večje od planiranih 496 delavcev. Izkoriščanje tiskarskih strojev je bilo v izmenskem delu za 1 % boljše, kot lansko leto; nasprotno temu je bila izkoriščenost strojev v času obratovanja 1,1 % slabša.
POSLOVANJE
Nenehen porast poslovnih stroškov zaradi višanja cen repromate-rialu, vsem tujim uslugam, usklajevanja osebnih dohodkov zaradi zvišanja življenjskih stroškov, je povzročil znatno zvišanje lastne cene in zato nenehno nižanje stopnje akumulacije. Taje bila ob polletju v višini 12,9 % prodajne cene, po obračunu za 9 mesecev pa le še 99,6 %.
Tudi nelikvidnost naših naročnikov neprestano otežava poslovanje, saj je v neporavnanih računih znašal saldo na dan 30. IX. 75 22
milijonov novih dinarjev, to je več kot vrednost dvomesečne proizvodnje. Temu primerna je zato tudi likvidnost naše organizacije in znaša saldo dolgov eno mesečno vrednost proizvodnje. Zaloge materiala v skladiščih pa se sicer po vrednosti višajo, vendar to ni količinsko večanje zalog, ampak le posledica višjih cen.
V primerjavi z letom 1974 so se v 9 mesecih izplačani bruto osebni dohodki povečali od 16 na 21 milijonov dinarjev ali za 35 %. Če upoštevamo pri tem povečanje števila zaposlenih za 5 %, lahko trdi-
mo, da so se osebni dohodki delavcem povečali v povprečju za 30 %, seveda ob upoštevanju ravni osebnih dohodkov, ki jih dopušča samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
V 9 mesecih 1975 je delovna organizacija od svoje proizvodnje izvozila v vrednosti 4.094.789 dinarjev (v letu 1974 pa 2.387.585 dinarjev); to je povečanje za 72 %. Uvoz pa je letos znašal 6.379.730 dinarjev (v letu 1974 3.162.428 dinarjev) — povečanje je torej 102 %. Iz tega je razvidno, da izvoz še ne pokriva uvoza.
SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV
Osnovna organizacija ZK tiskarne Ljudske pravice šteje 25 članov in je torej glede na število zaposlenih precej maloštevilna. Na zadnjem sestanku organizacije pa je dobila v svoje vrste nove moči. 5. novembra 1975 so bili namreč v partijsko organizacijo sprejeti štirje novi člani: Franc Zupančič — re-profotograf, zaposlen v časopisni enoti, Tomaž Regally — kalkulant, dela v režijski enoti komercialni
sektor, Stanko Tome — knjigovez iz obrata knjigoveznice in Ciril Kamnar — knjigotiskar iz obrata knjigotisk.
V pripravi je postopek za sprejem še dveh novih članov. Prepričani smo, da bodo mladi komunisti prinesli v našo organizacijo nov elan in nove spodbude za delo in s tem razbremenili starejše člane naše partijske organizacije.
Osnovna organizacija ZK Tiskarne Ljudske pravice se jev novembru 1975 povečala za štiri mlade komuniste. Fotografu je uspelo napraviti posnetek le treh novih članov OO, ki sedijo ob koncu mize (od leve proti desni): Tomaž Regally, Franc Zupančič in Stanko Tome. Vsem štirim novo sprejetim komunistom želimo pri njihovem družbenopolitičnem delovanju obilo uspehov.
SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA TOZD LP ZA OBDOBJE 1976-1980
GLAVNE NALOGE: DVIG PRODUKTIVNOSTI IN RENTABILNOSTI TER RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Dokument, ki ga je pripravila strokovna služba in naj bi ga sprejela delovna skupnost TOZD Tiskarne Ljudske pravice, je srednjeročni razvojni program za obdobje 1976—1980, ki mora biti rezultat družbenega samoupravnega planiranja. Izdelani predlog, o katerem morajo razpravljati in dokončno odločiti člani delovne skupnosti in njeni samoupravni organi, sloni na osnovnih smernicah bodočega razvoja TOZD, ob upoštevanju sedanjih stabilizacijskih ukrepov našega gospodarstva in že dosežene sedanje stopnje razvoja TOZD. Osnovni cilji v izdelanem predlogu srednjeročnega programa pa so:
Dvig produktivnosti
Ta se mora dvigniti z uvajanjem sodobne mehanizacije, s katero bomo zamenjali staro, izrabljeno in nerentabilno. Z izboljšanjem organizacije dela, ustrezajočo delitvijo dela, stimulativnim nagrajevanjem, z znižanjem režijskega dela in razporejanjem delavcev na delovna mesta po njihovi strokovni in delovni sposobnosti smo skušali doseči povečanje delovnega učinka. Po srednjeročnem programu razvoja je predvideno, da se mora produktivnost, merjena po doseženem dohodku na zaposlenega, do leta 1980 po cenah iz leta 1975 dvigniti za 16 %, bruto osebni dohodek 14%.
Povečanje rentabilnosti poslovanja
To povečanje moramo doseči s povečanjem proizvodnje in storitev, z boljšim izkoriščanje delovnega časa, strojev in sredstev za proizvodnjo, z znižanjem režijskih stroškov in s prodajo naročenih proizvodov po konkurenčnih cenah. Tako se bo rentabilnost do leta 1980, merjena po višini poslovnih sredstev, povečala za 20 %, po višini celotnega dohodka za 11%, po vrednosti vloženega dela pa za 8 %. Na enega zaposlenega v TOZD se bo vrednost vloženih sredstev povečala za 12 %.
Povečanje ekonomičnosti in reproduktivne sposobnosti
S planirano rekonstrukcijo in mehanizacijo se mora delno zmanjšati danes že predrago ročno delo. Z izkoriščanjem stavnih, tiskalnih in knjigoveških strojev v drugi izmeni, se bo povečala proizvodnja. S strokovnejšim upravljanjem in boljšim vzdrževanjem strojev in aparatov se morajo občutno zmanjšati sedanji prepogosti zastoji in okvare med obratovanjem zaradi lomov. Z zmanjšanjem izmeta in večjo štednjo pri porabi dodatkov
papirja za naročene naklade in drugega reprodukcijskega materiala in z znižanjem režijskih stroškov bomo vplivali na znižanje lastne cene. Tako bo mogoče doseči pri povečanju števila zaposlenih delavcev v TOZD od 494 na 530, to je za 7 %, povečanje proizvodnje za 9 %, po vrednosti pa zaradi zahtevnejšega sortimenta izdelkov celo za 19%.
Povezovanje, poslovno sodelovanje in integracija TOZD
Potrebno je nadaljevati koristno gospodarsko in poslovno sodelovanje med TOZD grafične industrije v okviru gospodarske zbornice, poslovnih združenj in internih področij. Cilj tega je, brez prisile in iz ekonomske nujnosti doseči uspešnejše gospodarske učinke pri povečanem zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. Predvideno je tudi povečanje izvoza od sedanjih 450.000 dolarjev na 800.000 dolarjev ali za 75 %, kot rezultat poslovnega sodelovanja in povezovanja naše TOZD z izvozniki in inozemskimi naročniki.
Razvijanje samoupravljanja in uresničevanje ustavnih načel
S prizadevanjem vseh članov delovne skupnosti TOZD je potrebno doseči povečanje njihovega sodelovanja pri gospodarjenju, urejanju medsebojnih razmerij, kadrovski politiki, politiki nagrajevanja, urejanja socialne problematike delavcev in sploh pri razvijanju neposrednega samoupravljanja v skladu s splošno družbeno usmeritvijo.
Razvijanje TOZD
Od ustanovitve predhodnice sedanje Tiskarne Ljudske pravice v letu 1908 je minilo že skoraj 70 let. Ves ta čas je bil razvoj tiskarne nenehen in gospodarsko upravičen. To dokazuje sedanja renomiranost
v grafični industriji, nenehna rast fizične proizvodnje skladno s politično, kulturno in gospodarsko razvitostjo Slovenije.
Prav zato predlog srednjeročnega programa za razdobje od leta 1976 do 1980 ne predvideva uvajanja novih kapacitet, ampak le rekonstrukcijo iztrošene in ekonomsko zastarele strojne opreme in aparatov s sodobnejšimi, sposobnejšimi in bolj ekonomičnimi.
Posebna komisija, ki je bila imenovana za izbiro osnutka značke Tiskarne Ljudske pravice na natečaju, ki je bil razpisan v maju 1975, ni izbrala nobenega od poslanih treh osnutkov. Naknadno je Jože Suhar, ki je bil sicer član komisije, izdelal več osnutkov za značko in obenem zaščitni znak Tiskarne Ljudske pravice, preostali člani komisije pa so 12. novembra 1975 izmed predloženih osnutkov izbrali znak, ki ga objavljamo. Oblikovalcu za uspeli design čestitamo.
Vsi člani delovne skupnosti, ki bodo sodelovali na natečaju za novoletno voščilnico 1976, morajo pri oblikovanju osnutka upoštevati nov zaščitni znak.
Surovine in reprodukcijski material
Za planirano povečanje proizvodnje je za razdobje srednjeročnega plana zagotovljeno oskrbovanje z reprodukcijskim materialom v zadostnih količinah, predvsem s papirjem domače izdelave, saj se ta čas povečujejo zmogljivosti skoraj vseh papirnic. Oskrbovanje z ostalim reprodukcijskim materialom pa bo tako iz domače proizvodnje kot iz uvoza in to za materiale, ki jih doma ne 'proizva-jano ali kvalitetno še ne ustrezajo. Prodaja
Ob povečanem obsegu proiz-
vodnje predvsem knjig, brošur in propagandnega tiska, bo nujno tržišču oz. naročnikom bolje ustreči s konkurenčnimi cenami, kvalitetno izdelavo zlasti pa naročila izpolnjevati v točno dogovorjenih rokih. To bo zagotovilo zadosten dotok naročil in vzbudilo večje zaupanje tržišča. Povečanje izvoza za naročnike v zapadne, vzhodne in afriške dežele pa bi to samo še bolj potrdilo.
Celotni dohodek in delitev
Po cenah proizvodnje iz leta 1975 se bo celotni dohodek povečal za 22 %, amortizacija za 38 %, dohodek za razdelitev za 23 %, osebni dohodki za 23 %, skladi pa za 25 %. TOZD bo tako v letu 1980 dosegla planirani celotni dohodek v višini 128.700.000 din.
Investicije
Z investiranjem v stroje in opremo v letu 1975 v vrednosti 30 milijonov dinarjev bodo investicije pretežno zaključene. V času do leta 1980 planiramo le nabavo časopisnega ofsetnega stroja kot največjo investicijo, poleg vseh drugih manjših, ki pa bodo le kot zamenjave in dopolnitev v skupni vrednosti 30 milijonov dinarjev.
Kadri
Število zaposlenih se bo do leta 1980 povečalo za 7 %. Pri tem povečanju števila zaposlenih pa moramo doseči izboljšanje sedanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, kar bo omogočilo boljše izkoriščanje zmogljivosti in večjo produktivnost. Tako bo v letu 1980 od vsega planiranega števila zaposlenih (530 delavcev):
2,1 % nekvalificiranih delavcev
39.2	% polkvalificiranih delavcev 20,8 % kvalificiranih delavcev
28.3	% visokokvalificiranih delavcev
6,7 % delavcev s srednjo izobrazbo
2.3	% delavcev z višjo izobrazbo 0,6 % delavcev z visoko izobrazbo.
To so osnovni cilji predloga srednjeročnega programa razvoja TOZD Tiskarne Ljudske pravice.
GOSPODARJENJE V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU
TRIČETRTLETJE NATANKO PO PLANU
Dohodki od oglasov so zaostali za odstotek, dohodki IBM pa so presegli
plan skoraj za polovico
V letošnjih devetih mesecih je ČP Ljubljanski dnevnik poslovalo razmeroma uspešno. Podatki za tri četrtine letošnjega leta tako kažejo, da je naši organizaciji združenega dela uspelo ustvariti dobrih 53,5 milijona dinarjev celotnega dohodka, to pa je za 35 odstotkov več kot smo ga ustvarili v istem obdobju lanskega leta.
Seveda pa porasta celotnega dohodka ne moremo jemati za merilo uspešnosti poslovanja. Upoštevati velja namreč, da so se v njegovem okviru močno povečali materialni stroški: ti so v letošnjih devetih mesecih presegali tiste iz lanskih treh četrtletij kar za 39 odstotkov. Ob tem in ob amortizaciji, ki je bila v letošnjih treh četrtletjih za 19 odstotkov višja od amortizacije v istem obdobju lani, je bil dohodek v obdobju januar— september za 28 odstotkov večji
od dohodka v času 1. I. — 30. IX. 1974.
Iz doseženega dohodka so šla precejšnja sredstva za osebne dohodke, ki so se letos močno popravili. Tako smo v devetih letošnjih mesecih zanje izplačali za 44 odstotkov več denarja kot v istem obdobju lani. Še močneje od osebnih dohodkov pa so porasle pogodbene in zakonske obveznosti — za 49 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Tako je ostanek dohodka letos nanesel kar za 11
NOVA SAMOUPRAVNA AKTA
Delavski svet in poslovni odbor LP sta se sestala na ločenih sejah dne 7. oktobra. Dnevni red obeh sej je bil skoraj enak, saj je poslovni odbor razpravljal o vseh važnejših točkah in o njih zavzel svoje stališče, ki ga je potem predlagal delavskemu svetu v sprejem.
Tako je poslovni odbor raz- ker so obrati ročna stavnica, str oj-
pravljal o predlogu samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu, o Predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ter o predlogu pravilnika 0 dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. Z vsemi tremi predlogi samoupravnih aktov se je Poslovni odbor strinjal, sprejel pa je že tudi predlog dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil. Predlog je obsegal dve dopolnitvi, in sicer: v Pravilniku smo v delu, ki se nanaša na dodeljevanje posojil, bolj določno formulirali pojem adaptacije, Poleg tega pa smo določili tudi odplačilno dobo in dobo vezave sredstev v banki, kadar gre za skupno varčevanje delavcev in delovne 0rganizacije.
Vsi trije samoupravni akti so ni na delavskem svetu sprejeti, Pravilnik o dodeljevanju stanovanj nr stanovanjskih posojil dokončno, ° a samoupravna sporazuma pa sta ot sprejeta predloga nadaljevala Postopek sprejemanja s podpisom nstreznih izjav. Samoupravni spo-l^zum o varstvu pri delu je bil spre-jf 20- 10. 1975, ko je od 492 e avcev podpisalo pristopno Javo 413 delavcev. Predlog sprememb in dopolnitev samo-Pravnega sporazuma1 o delitvi P. °dka in osebnih dohodkov pa v 0 Javljenem besedilu ni bil sprejet,
na stavnica, linotype in monotype, časopisna enota in obrat knjigo-tiska odklonili podpis pristopnih izjav, zaradi sporne vsebine 91. člena. Komisija za pripravo besedila tega sporazuma bo morala ponovno razpravljati o vsebini 91. člena in začeti postopek za sprejem.
Menza, ki izjemno že nekaj časa ni bila predmet razprave na delavskem svetu, je tokrat ponovno prišla na dnevni red zaradi zvišanja cen svojih storitev. Po ceniku, ki ga je predložil Gostinsko prehrambeni center, se je povprečna cena tople malice povečala od dosedanjih 9,00 din na 11,00 din (brez kruha)
BODICA
RUNCAJZ, RUNCAJZ, tudi pisarniške pare imajo pravico do samoupravljanja.
in delavski svet je sprejel sklep, da gre podražitev delno v breme tiskarne, delno pa v breme vsakega posameznika. Tako velja regresni bon od 1. novembra dalje 6,00 din, vsak član delovne skupnosti pa mora za topli obrok doplačati 5,00 din. Na zahtevo zdravstvene službe in službe varstva pri delu je DS sprejel tudi sklep, da se v menzi prepove prodaja piva, ker je bilo pivo velikokrat vzrok vinjenosti na delovnem mestu.
odstotkov manj od lanskih prvih devetih mesecev.
Vendar je letos ostanek dohodka manjši od lanskega predvsem zato, ker še nismo prejeli vse obljubljene dotacije, pa tudi zato, ker smo morali odpisati veliko dolžnikov. Lani smo jih morali odpisovati po 90 dneh, letos pa že po 45. Zato je odpis dolžnikov nanesel precejšnjo vsoto (843.740 dinarjev). Seveda pa je bil ostanek dohodka manjši tudi zaradi precejšnjega porasta osebnih dohodkov.
Kar zadeva plan za letošnje leto pa velja zapisati, da smo ga v prvih devetih mesecih v precejšnji meri tudi izpolnjevali. Z dohodki od Dnevnika smo tri četrtine letošnjega plana v devetih mesecih presegli za odstotek, z Nedeljskim smo natanko dosegli plan, z dohodki od oglasov smo za njim zaostali za odstotek, z dohodki IBM smo ga presegli za 48 odstotkov, z ostalimi uslugami za 15, z regresom za roto-papir pa smo, kot že rečeno, zaostali za planom (za 29 odstotkov). V celoti smo tako pri dohodkih v treh letošnjih četrtletjih uresničili natanko tri četrtine celoletnega plana za 1975. leto.
PREGLAVICE Z RAZNAŠALO
Dnevnikova prodajna služba je dolžna zagotoviti nemoteno in redno dostavljanje obeh naših časnikov svojim bralcem. Znano pa je, kakšne so težave s pridobivanjem te delovne sile. Primorani smo bili zaposliti delavce iz drugih republik, le tem pa je bilo treba zagotoviti stanovanje,' kar nam je naposled tudi uspelo.
Dobili smo stanovanje v Kristanovi ul. 8. Najemnine so danes visoke in težko je dobiti stanovanjske prostore. S tem stanovanjem pa smo pridobili prostor za 12 raznašalcev ter s tem zmanjšali stroške stanarine za več kot 50 odstotkov. Toda nastopile so nove težave.
Najprej se je zataknilo pri opremi teh prostorov. Ko smo po več kot dveh mesecih uspeli nekako za silo to urediti, so že nastopile spet druge težave. Pritoževanje strank nad hrupom, ki ga delajo raznašale!, je bilo na dnevnem redu. Stene v tej zgradbi so zelo tanke, tako, da se sliši vsak najmanjši hrup, raznašalska služba pa je takšna, da je treba dvakrat tedensko dostavljati časopis rano. Raz-našalci morajo vstajati zgodaj in s tem povzročajo hrup, kar moti ostale stanovalce bloka. V načrtu imamo delno zvočno izolacijo, ki bi preprečila morebitni ropot in s tem večino nevšečnosti, ki tarejo sostanovalce.
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU OKTOBRU 1975
Povprečni osebni dohodek je bil 5.639,52 dinarjev.
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 6.811,95, v BEP 5.102,78, IBM 5.417,36, pravnik ZP 7.065,30, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.013,78, v prodajnem oddelku 4.932,73, naročninskem oddelku 4.383,72, v ekspeditu 5.308,15 v adremi 3.703,73, v podružnicah 4.828,26, šoferji pa so prejeli 5.469,50 dinarjev povprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.342,30 dinarjev (snažilka)
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.554,15 dinarjev (glavni urednik)
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V SEPTEMBRU 1975
Povprečni mesečni osebni dohodek 3.866,20 dinarjev.
V	ročni stavnici je bil povprečni osebni dohodek 3.783,80, v strojni stavnici 4.224,90, časopisni enoti 5.333,40, klišarni 4.156,45, knjigotiskarski strojnici 3.773,80, fotografiji 3.997,30, litografiji 3.503,20, knjigoveznici 2.990,05, mehanični delavnici 3.751,05 in v režijski grupi 3.892,15.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.783,95, najvišji pa 14.270,35,
31. oktobra je bil vsem članom delovne skupnosti izplačan poslovni uspeh za devet mesecev letošnjega leta po ključu, ki ga je sprejel DS, in sicer ločeno za prvih šest ihesecev in posebej za tretje tromesečje v povprečni višini 78,20 odstotka.
OBDAROVANI BODO TUDI NAJMLAJŠI
Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov v TOZD Dnevnik je na razširjeni seji v začetku novembra med drugim obravnaval tudi delo delegacij za zbor združenega dela, samoupravno interesno skupnost in delegatsko sestavljenega delavskega sveta. Zavzel je stališče, da se bodo morali v prihodnje delegati bolj kot do zdaj povezati z delegatsko bazo in da je treba povečati pretok informacij med delavci in delegati. Zaradi tega ne bi bilo potrebno povečevati števila sestankov, temveč bi že dosedanje načine dela, kot so delovni sestanki in seje v posameznih delovnih enotah bolj smotrno izkoristili.
Člani izvršnega odbora so obravnavali tudi devetmesečni periodični obračun v luči uresničevanja stabilizacijskega programa in ugotovili, da so poslovni rezultati zadovoljivi. Menili pa so, da je treba v vseh delovnih enotah Dnevnika poiskati možnosti za stimulativno nagrajevanje po delu, torej po količini in kvaliteti vloženega dela.
V zvezi z bližajočim se Novim letom in prihodom dedka Mraza je izvršni odbor izvolil posebno komisijo na čelu s Tončko Cankar, ki bo poskrbela, da bodo najmlajši Dnevnikove!, torej otroci naših delavcev, primerno obdarovani. Člani izvršnega odbora so se odločili, da bo dedek Mraz odslej obdaroval vse otroke do osmega leta starosti in ne tako kot do zdaj, ko so bili za novoletno veselje prikrajšani tisti otroci, ki še niso izpolnili dveh let starosti.
POMANJKLJIVI KRITERIJI ZA DODELITEV STANOVANJ IN POSOJIL
SPREJETE SPREMEMBE PRAVILNIKA
V zadnjem času je bilo nekaj sestankov sindikata in delavske kontrole LD in zadnja je zadolžila posebno petčlansko komisijo, da se „sprehodi“ skozi obstoječi pravilnik o kriterijih za dodelitev najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil in pripravi predlog sprememb za delavski svet.
Komisija je takoj drugi dan (!) svoje delo opravila in prišla 5. novembra na sejo DS s predlogom, ki je bil v celoti sprejet. Ker gre za nekatere bistvene novosti oziroma spremembe, je prav, da jih povemo: kot prvo je komisija predlagala, da mora prosilec oziroma upravičenec napisati, kaj od TOZD sploh hoče — ali najemno stanovanje ali posojilo. Nemogoče je stanje, kakršno je vladalo do sedaj, da so šli ljudje po liniji najmanjšega odpora in se odločali za najemna stanovanja (kar je vsekakor veliko bolj ugodno) in ne za „doživljenj-ske pufe“, čeprav do najemnih stanovanj praviloma sploh niso bili upravičeni. Tako je tudi z najnovejšo prioritetno listo za najemna stanovanja, na kateri skoraj nihče ni upravičen (po obstoječem pravilniku) do najemnega stanovanja.
Ad—hoc komisija, če ji lahko tako rečemo, je poleg tega predlagala, naj se v pravilnik napiše, da so mlade družine tiste, kjer zakonca nista starejša od 35 let in sta poročena manj kot pet let. Brez tega določila bi prišli v absurdno situacijo, ko bi imeli mlade družine, kjer sta zakonca skupno stara preko 100 let.
Najpomembnejša sprememba pa zadeva vsekakor 10. člen pravilnika, ki ga je skupina pripravila na novo. Do sedaj je pravilnik dolo-
čal, da dobi zaradi slabih stanovanjskih razmer prosilec točke, ki so (matematični) zmnožek sedanje kvadrature stanovanja in faktorja od 1—5. Tu smo bili prav tako priče absurda, ko je tovariš, ki ima stanovanje s 66 kv. m dobil faktor
MOJE SANJE...
Stanovanjska komisija Ljubljanskega dnevnika je že pripravila prioritetno listo prosilcev za najemna stanovanja in posojila, vendar pa jo bo do 18. novembra ponovno pretresla na osnovi predlaganih sprememb in tako sestavila dokončno stanovanjsko listo za letos.
Stanovanjska komisija je prejela 16 prošenj za stanovanja oziroma posojila ter si ogledala stanovanja prosilcev, tako da ima jasen pregled nad dejanskimi razmerami prosilcev.
Delavski svet je odobril stanovanje Justi Borišek in Tinetu Stiplošku po predhodni razpravi na zboru delavcev, kjer je bilo sklenjeno, da se jima dodeli stanovanje.
Za prihodnje leto bo treba sestaviti nov pravilnik o dodeljevanju najemnih stanovanj in posojil za stanovanja, ki bo temeljil na tehtnejših kriterijih in bo odražal tako potrebe članov delovnega kolektiva, kot tudi interese TOZD.
VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE
Predpostavka — zračni napad
Postala je že praksa, da enote civilne zaščite tiskarne Ljudske pravice enkrat na leto izvedejo vajo zaradi preizkusa njihove pripravljenosti, izvežbanosti in usposobljenosti. Tako je bilo tudi letos oktobra, ko smo organizirali splošno vajo enot civilne zaščite. V prvem planu so bile aktivirane enote protipožarne in sanitetne službe, ostale enote CZ so pa imele posebne naloge.
Vaja reševanja ponesrečencev
Gasilske ekipe so organizirale prikaz gašenja požara, evakuacijo ponesrečenih, sanitetna ekipa pa obvezovanje in transport ranjenih. Člani drugih enot CZ pa so predstavljali imitatorje za eksplozije, netilce požarov na določenih objektih tiskarne, ranjene in zasute v objektih.
Vajo si je ogledalo večje število delavcev iz tiskarne Ljudske pravice, Ljubljanskega dnevnika in Cankarjeve založbe. Po mnenju štaba za SLO, predstavnikov gasilske prostovoljne brigade mesta Ljubljane in drugih stokovnjakov, ki so prisostvovali, je vaja dobro uspela, zlasti po tehničnostrokovni plati.
Za posebno angažiranje pri vaji gre pohvala tov. Hočevarju kot vodji protipožarne enote in tovarišici Jani Hromeč, kot vodji sanitetne enote.
Ko že analiziramo uspehe vaje, pa moramo vseeno opozoriti na premajhno zainteresiranost nekaterih posameznikov. Poudarjamo, da je naloga nas vseh, da se v bodoče bolj poglobimo in skrbimo za varnost naše imovine. Zavedati se moramo, da samozaščita ne sme biti breme samo ene enote - na primer protipožarne, ampak nas vseh. V samozaščito moramo vključevati vse dejavnike, da bo naše delo čimbolj usklajeno in učinkovito.
2, tovarišica z 20 kv. m pa faktor 5. Evidentno je, da je dobil tovariš bistveno več točk kot tovarišica, čeprav je stanovanjska komisija ugotovila, da živi „ona“ v slabših pogojih. Skupina je predlagala, naj se po teži primera določajo točke po kriterijih: 1 oseba od 0-20 točk, 2 osebi od 0-40 točk itd. ter 5 oseb od 0 do 100 točk.
Poleg tega je nujno potrebno spremeniti vse veljavne cenzuse, ki iz leta v leto zastarevajo. Delavski svet, kije kot smo že rekli, predlog sprememb v celoti sprejel, je tako stanovanjski komisiji naložil, da do 14. novembra izdela nova predloga prioritetnih list, ki morata upoštevati sprejete spremembe pravilnika. Tako se bodo, upajmo tudi tisti, ki letos že tako dolgo sanjajo, spremeniti v tiste, ki jim je stanovanje postalo resničnost ...
OD SREDE DO ČETRTKA, KO RAZVAŽAJO »NEDELJCA«
Preobremenjenost voznikov v konici
V zadnji številki „Črno na belem11 smo pisali tudi o problematiki Dnevnikovega voznega parka. Odkar smo zaradi stabilizacijskih ukrepov v celoti uvedli lasten razvoz Nedeljskega in sobotnega Dnevnika, so se namreč pojavili nekateri novi problemi. Poglavitni med njimi je prav gotovo preobremenjenost šoferjev v konicah. To stanje bi morali vsekakor z naknadnimi ukrepi popraviti, saj je nedopustno, da so vozniki kar po 30 ur za volanom.
Šoferji so preobremenjeni od srede do četrtka, ko je treba razvoziti Nedeljski dnevnik, medtem ko v drugih dneh niso popolnoma ,.izkoriščeni11. S tem je mišljen predvsem „mrtev“ delovni čas od 7. ure zjutraj do vsakodnevnega razvoza Dnevnika. Preobremenjenost ob sredah in četrtkih pa je vsekakor navzkriž z zakonskimi določili o delovnem času, oziroma o obveznem počitku delavcev.
Ponuja se več možnosti za rešitev tega problema:
Povečanje števila šoferjev-distribu-terjev z zelo natančnim planiranjem dela ter nakupom dodatnih vozil.
Druga možnost bi bila, da bi v času konice najeli honorarne moči; honorar-ci naj bi z vozili Dnevnika razvažali časopise, v poštev pa prihaja tudi var rianta, da bi najeli honorarce z lastnimi vozili.
Tretja možnost pa je povezava z delovnimi organizacijami transportne ali druge stroke, ki bi se lahko obvezale, da bi ob konicah z lastnimi sredstvi pomagale razvažati naše časnike.
Vsaka od teh variant ima v sebi določene prednosti, žal pa tudi pomanjklji' vosti. Vendar pa bomo rešitev morali poiskati v eni izmed teh variant ali pa kombinaciji vseh treh. Sicer pa tudi dosedanji stroški za lasten razvoz niso bili majhni, saj moramo našim šoferjem plačevati nadure, podjetje pa se izpostavlja, ker dopušča tolikšno preobremenjenost delavcev, ki je nevarna tudi za njihovo zdravje.
KADROVSKE
NOVICE
DIPLOMANTI
Na tehniški grafični šoli pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani so opravili zaključni izpit:
Herman Miklič, iz obrata ročne stavnice, z ODLIČNIM USPEHOM, Matjaž Košir, iz obrata knjigotiska, s PRAV DOBRIM USPEHOM, Jože Rep, iz tehničnega sektorja, z ODLIČNIM USPEHOM
Novim grafičnim TEHNIKOM čestita celotni kolektiv TOZD tiskarna Ljudske pravice.
PRIŠLI V TISKARNO LJUDSKE PRAVICE V OKTOBRU 1975
Slavko Kamenik, za strežnika v pp. knjigostika, Nada Cifer, za knjigoveško delavko, Drina Vukadinovič, za čistilko v fotografiji.
ODŠLI IZ TISKARNE LJUDSKE PRAVICE V OKTOBRU 1975
Marija Gerk, rojena 13. 10. 1920 v Ravnah na Koroškem je prišla v tiskarno Ljudske pravice že 18. februarja 1946 in je bila zaposlena do 18. 8. 1952, ko je bila na lastno željo razrešena.
Marija Gerk
Ponovno se je zaposlila 24. maja 1962 in delala vse do upokojitve 31. 10. 1975 kot knjigoveška delavka.
Tovarišici GERKOVI želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
SPREJEM NA GRAFIČNO poklicno ŠOLO
V 1. letnik grafične poklicne šole so nrli sprejeti naslednji učenci:
Vili Bernik, Zdenko Djurič, Boris Gerbec, Boštjan Hartner, Vlado Jeršin, lavko Lozar, Bojan Marolt, France Merhar, Uroš Novak, Dušan Obštetar, arko Peklaj, Iztok Pustavrh, Mirko nic, in Franc Špehar; Igor Debeljak, in anez Peteros; Robert Dernač, Marko ukša, Marko Margan, in Boris Šešok; eter Rojko, Ljubomir Radosavljevič, in rane Švigelj; Vladimir Foršek, Silvo tanko, Marjan Friškovec in Franci Mrgole.
Z vsemi učenci je sklenjena pogodba o štipendiranju za dobo treh let. scCe.ncu Erman Adolfu je zaradi nedi-^tpline in neupravičenih zamud prak-_ cnega oziroma teoretičnega pouka P°godba razveljavljena.
li v mesecu oktobru so se v Lju ,vanskem dnevniku na novo zaposli mistv^ Zaic 'n Milena Podboj kot adi v Ren’ Gregor Avbelj kot reprofotogr , J” m Ljuba Grojzdek kot referent službi°ntist V Ptodajm-naročnins
_ Iz Podjetja pa sta odšla Smiljan Šišl ^t^P10fotograf, in Ivan Špringler
REKREACIJA JE NAPOSLED ZAŽIVELA
S plavanjem pa, žal, še nekaj časa ne bo nič, ker še vedno nismo uspeli
dobiti bazena
S prihodom jeseni je zaživela tudi rekreacija. Iz tedna v teden se v namiznoteniški dvorani na Kodeljevem zbira več ljubiteljev „pingiča,“ pa tudi kegljišče v Domu Maksa Perca je „zadovoljivo“ zasedeno. Seveda pa v športno rekreacijski dejavnosti še vedno sodeluje premalo delavcev naše temeljne organizacije združenega dela. Večji del zaposlenih, predvsem ženski svet, se zanima za plavanje. Žal vas moramo tudi tokrat razočarati, ker še vedno nismo uspeli dobiti bazena. Upajmo, da bo radodaren vsaj „Dedek mraz“ in da se bomo po silvestrovanju že ,,namakali“ v enem izmed dveh ljubljanskih zimskih bazenov.
Ljudska pravica: Ciglič 18, Žargi 8, Martinčič 4, Ogrizek 6, Zabukovec 2.
Na lestvici strelcev je Ciglič z 18 koši na četrtem mestu
NOGOMET
V preteklem mesecu so se nogometaši Dnevnika v prijateljski tekmi pomerili z moštvom bolnišnice Polje v Polju. Po odlični igri v začetku, ko smo z golom našega dopisnika iz Medvod Francija Rozmana tudi povedli, smo v nadaljevanju popustili in izgubili s 7 : 3 (5 : 1). Strelci za Dnevnik: Rozman, Šoštarič, Giacomelli. Za Dnevnik so igrah: Drlje, Matelič, Alič, Giacomelli, Piskar, Rozman, Vekič. Šoštarič, Židan.
Na povabilo nogometašev Aston Ville, ki nastopajo v meščanski TRIM ligi, smo se udeležili njihovega tradicionalnega turnirja. V prvi tekmi smo premagali Golovec z 2 : 1, v finalu za prvo mesto pa so nas odpravili nogometaši Radia Študent s 3 : 1. Za osvojeno drugo mesto smo dobili diplomo, medtem, ko je zmagovalna ekipa osvojila pokal.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje v namiznem tenisu, ki ga je organizirala TKS Ljubljana Center, je v polnem teku. Dnevnikovci smo se letos bolje odrezali kot lani, saj smo v predtekmovanju v skupini zasedb tretje mesto in se bomo v finalu potegovali za uvrstitev od 9. do 12. mesta. Na lanskem tekmovanju je bil Dnevnik 16. Za Dnevnik nastopajo Gabrijelčič, Lekše, Vilhelm in Alič.
»Čuček« : »Pogačnk« 4:1
Na kegljišču v Domu Maksa Perca, kjer imamo vsak torek od 20. do 23. ure organizirano kegljanje, so se pomerili kegljači v borbenih igrah.
Za prvo ekipo so nastopali Čuček, Gruden, Drobež, Kogovšek in Alič, za drugo pa Pogačnik, Glavič, Knez, Hace in Marija Vončina. V skupnem seštevku so zmagali sotekmovalci Janeza Čučka s 27 : 30, 27 : 26, 34 : 26, 33 : 27 in 26 : 17.
Lestvica:
Tehnika	6	6	0 30	:	9 12
Komunalno podjetje 6	4	2 27	:	15	8
Dnevnik	6	4	2 22	:	12	8
Tehnoimpex	6	3	3 20	:	18	6
Kartonažna	6	2	4 17	:	20	4
Težmer	6 24 11 : 23 4
Tegrad	6	0	6 0	:	30	0
BEP ~ Vjesnik 0:5, Jugobanka -BEP 5 : 0, PTT promet - BEP, 5:1, Iskra - BEP 0 : 5, BEP - Gradis 0 : 5.
Lestvica:
Jugobanka	5 5 0 25 :1 10
Gradis	5 3 2 20 : 13 6
PTT promet	5 3 2 19 : 14 6
Vjesnik	5	3	2 17	:	15	6
BEP	5	1	4 6	:	20	2
Iskra	5	0	5 1	:	25	0
Izidi - ženske: Dnevnik — Tehnika 5 : 0, Dnevnik - Statistika 5 : 0.
Lestvica:
Dnevnik	2 2 0	10 : 0 4
Slovenija c.	22010:34
Transjug	2 2 0	8:5 2
Tehnika	10 1	0:50
Statistika	2 0 2 0 : 10 0
Gradis Emona PTT
Tiskarna Ljudske pravice za to tekmovanje ni prijavila svojih zastopnikov.
KOŠARKA
Košarkarji Dnevnika so odlično star-tali v novo prvenstvo v TRIM košarkarski ligi, ki jo organizira telesnokulturna skupnost Ljubljana-Center. V svojem prvem nastopu so premagali Karto-nažno z 20 : 17. Manj uspešni so bili košarkarji Tiskarne, ki so izgubili s favoritom tekmovanja Vego 59 : 38.
Dnevnik - Kartonažna 20 : 17 (10 : 3)
Dnevnik: Hočevar 2, Gabrijelič 6, Čuček 4 (4 : 0), Nučič 2, Alič 6 (2 : 0), Drlje, Capuder.
Ljudska pravica - Vega 38 : 59 (16 :
22)
VELIKI NOGOMET ZAMRL?
V	novi jesenski sezoni 1975/76 za veliki nogomet moštvo Ljudske pravice ni dobilo obvestila za tekmovanje v takšni obliki, kot je potekalo preteklo leto.
Kot je bilo že objavljeno, smo v sezoni 1974/75 zasedb zelo dobro drugo mesto, zato smo se tudi pripravljali na naslednjo sezono. Ker tega tekmovanja pač ni več, smo nameravab nastopati v TRIM ligi pri malem nogometu; videz pa je, da pri odgovornih za šport v Ljudski pravici ni zanimanja, čeprav je tu nekaj članov, ki bi že zaradi rekreacije radi tekmovab. Kot kaže, se bomo priključih v zimskem tekmovanju v malem nogometu " k Ljubljanskemu dnevniku, spomladi pa bomo sami sestavih ekipo, ki bo nastopala v tej hgi.
V	ekipi za mah nogomet sicer ne nastopa tobko članov naenkrat, mogoče pa je prijaviti dve ekipi, če bi bilo za to dovolj zanimanja.
Stroški tekmovanja so res minimalni in prepričani smo, da nam vsako tako tekmovanje prej koristi kot škoduje. Zato pozivamo vse člane delovne skupnosti, ki bi bih pripravljeni igrati mah nogomet, naj se do Novega leta javijo pri tov. Judežu ali Čebularju, oba v časopisni enoti.
KEGLJANJE
V decembru bodo kegljači Dnevnika in Ljudske pravice sodelovali na TRIM tekmovanju v kegljanju, ki ga bo organizirala telesnokulturna skupnost Ljubljana Center za TOZD. Tekmovanje bo ekipno, nastopili pa bodo moški in ženske. Ekipo Dnevnika bomo sestavih po prvenstvu Dnevnika, ki bo na kegljišču v domu Maksa Perca.
V drugi ekipi so v glavnem nastopali „bepovci“, ki pa se niso uvrstili v finale. Vzrok za to je neresnost posameznikov, ki niso prišb na tekmovanje in je ekipa izgubila dvoboje brez borbe.
Tudi naša ženska ekipa z uspehom nastopa v ligi. V prvih dveh dvobojih so dvakrat zmagale brez borbe (nasprotnic ni bilo, op. p.) in trenutno premočno vodijo. Njihove najnevarnejše nasprotnice jim bodo igralke Slovenije cest in Transjug. Ženske igrajo v postavi: Jana Lazar, Mimi Vončina in Stanka Golob.
Izidi moških: Dnevnik - Tehno-impex 5 : 2, Tehnika — Dnevnik 5 : 0, Dnevnik — Kartonažna 5 : 0, Dnevnik — Tegrad 5 : 0.
Nogometaši Dnevnika so z osvojitvijo drugega mesta na turnirju Aston Viba dosegli doslej največji uspeh. Od leve proti desni (stojijo): trener Fugina, Mišon, Matebč, Gabrijelčič, Pirc, Rozman, Giacomelb; čepijo (od leve proti desni): Pogačnik, Tepina, Abč. (Foto: Nace Bizilj)
BRALCEM
ČLANOM
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je-uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
ČRNO-BE LEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Denisa, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega in Majda Tičar -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani
Dan mrtvih je za nami. Letos maja je bila desetletnica smrti Dnevnikovega kozerista Lenarta Baloha—Lentovega Lenča, 1. marca pa petletnica smrti našega gospodarskega novinarja Jožeta Keršmanca. V vseh teh letih doslej — in tudi ob letošnjih obletnicah — se Dnevnik ni spomnil, da bi prižgal na njunih grobovih vsaj eno svečo ali položil vsaj eno krizantemo.
V poslovilnih nagovorih ob njunem pogrebu pa smo na veliko oznanjali, kako ju bomo ohranili v nepozabnem spominu!
Pisoarji v 4. nadstropju, kjer je večji del Dnevnikove redakcije, so sicer malce popravljeni, vendar še vedno tudi—malce puščajo.
Še dobro, da smo redakcija, ne pa gostilna. Gostilno bi namreč inšpekcija verjetno zaradi takšnih stranišč že zaprla.
črno-belem V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU
V pripravi je pravilnik delavske kontrole.
Lepo in prav. Opozarjam pa, da vsa dosedanja praksa kaže, da sam pravilnik odkrije bolj malo napak, zrelih za delavsko kontrolo. Poleg pravilnika so nujno potrebni tudi ljudje.
Dnevnikov glavni urednik je bil na nedavni seji vseh novinarjev prisiljen nekatere opozoriti, naj ne bodo stalni razstavni predmeti v izložbah Vodnikovega hrama.
Očitno bodo sedaj nekateri prisiljeni hoditi v kak drug lokal, ki nima tako velikih oken ali pa vsaj mat ali ornament šipe.
e
Naročniki Dnevnika se ponekod pritožujejo, da so naši raznašalci samovoljno uvedli „ameriški" način dostave časnikov. Naj bo lepo ali slabo vreme, naj bo na vratih poštni nabiralnik ali ne, časnik preprosto vržejo na stopnice ali dvorišče.
Ne bi bilo slabo, če bi odgovorna služba za takšnimi „ameriškimi“ raznašalci poslala tudi kakšnega „šerifa" ....
STRUPENJAK
- MISLIM, DA SEM DAL PREDSTAVNIKOM LJUDSKE PRAVICE NA FRANKFURTSKEM KNJIŽNEM SEJMU NA POT V OPEL REKORDU KAR LEPO POPOTNICO. ČE SE NE MOTIM, BO ŠLA NAREZANA GUMA K VRAGU NEKJE PRI KRANJU MOTOR PA BO CRKNIL ZARADI SLADKORJA V BENCINU NEKJE PRI SPITTALU. NO - BOM PA BOMBO PODTAKNIL KDAJ DRUGIČ!