d d m a a o a a a a a a o a a a a kartonazne tbVSr-x ljubljana/mfv ddddddddddee / e e®e\j aooaaaaaoi a o a a a /f b b b bbbb b b b k d d d d a a eeeeeeeee ceeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee (Št. 42) Leto 8 Ljubljana, marec 1982 GLASILO KARTONAZNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: TATJANA GF.RIN TISK KTL - TOZD KARTO -NAZNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. FOTOGRAFIJE: VULlC PESEK, HUTTER Finančni rezultati za leto 1981 uspešni....... G Namen tega pregleda ni celotna analiza poslovanja TOZD v DO v letu 1981, ampak želimo s tem sestavkom prikazati le nekaj osnovnih gibanj poslovnih dosežkov v letu 1981, zlasti z grafični-ml pregledi. Med najvažnejše Poslovne rezultate vsekakor spa-rast proizvodnje, rast finančnih rezultatov, in, kot ena zelo Pomembnih nalog tudi realizacija uspešnosti vključitve v izvoz. 3. Delovna organizacija KTL je v letu 1981 dosegla okrog 3,8 miljarde din celotnega prihodka, kar pomeni okrog 50% več kot v letu 1980, kljub temu pa zaostajamo za planskimi predvidevanji za okrog 10 indeksnih točk. Vse TOZD so tako dosegle večji celotni prihodek kot v letu 1981, letni plan pa so presegle TOZD Karto-nažna Ljubljana, TOZD Tika in TOZD Kuverta. V DO smo v letu 1981 proizvedli 84.000 ton izdelkov kar je Za okrog 400 ton oziroma za 1% 111 aiTi kot v letu 1980, kar obenem Pomeni, da smo realizirali letni Plan le za 91%, ki je predvideval Proizvodnjo 91.600 ton. Izpad Planirane proizvodnje pa se ni v celoti odrazil v finančnih rezultati ker smo v letu 1981 zlasti v Prvem polletju prešli v večji me-ri na izdelovanje trislojne lepenke. ^etni plan proizvodnje sta presegla TOZD Kartonažna in TOZD Lepenka, ki izkazujeta tudi večji fizični obseg proizvodnje kot v letu 1980. TOZD Embalažni servis iu TOZD Tika sta tudi povečala ob-Seg proizvodnje, TOZD Kartonaža Je proizvedel enako količino kot v letu 1980, medtem ko so ostale t°ZD proizvedle manj. Ustvarje-ui fizični obseg proizvodnje je Prikazan v naslednjem grafikonu. Ustvarjena sredstva za sklade (poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe) pa smo v primerjavi z letom 1980 skoraj podvojili, saj znašajo okrog 500 miljonov din. Razen TOZD Jelplast so vse TOZD v letu 1981 dosegle večje sklade, prav tako so ti bistveno večji kot smo s planom predvidevali. Vsekakor so ta sredstva solidna osnova za nadaljnji razvoj tako v poslovnem smislu, kakor tudi v izboljšanju osebnega in družbenega standarda, kar se lepo vidi iz grafikona 2 in 3. GRAFIKON 2 in 3 4. Z izvoznimi rezultati v letu 1981 ne moremo biti zadovoljni, saj smo bistveno zaostajali za planskimi predvidevanji, izvoz delovne organizacije je namreč dosegel višino 43,5 miljona din, (nadaljevanje na 2. str.) GRAFIČNI PRIKAZ FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE ZA LETI 1980 IN 1981 PO TOZD IN ZA DO V tej številki glasila vas seznanjamo z življenjem delavcev TOZD »Kartonaža" Rakek, nadaljujemo s člankom o dohodkovnih odnosih med našimi TOZD ter vas seznanjamo z razporeditvijo sredstev sklada skupne porabe. Nekaj več vrstic smo tudi namenili varstvu delavcev pri delu in športnim aktivnostim naših delavcev. 85 LET DO KTL Delovna organizacija praznuje letos 85-letnico svojega obstoja. Ta jubilej bomo člani kolektiva proslavili skromno v smislu družbenih usmeritev, tako da se bomo tudi tukaj ravnali stabilizacijsko. Delavski svet delovne organizacije je na pobudo konference osnovnih organizacij sindikata DO KTL imenoval pripravljalni odbor za pripravo programa in izvedbo praznovanja. Vso širšo jugoslovansko in Slovensko javnost bomo o 85-letnici DO KTL obveščali skozi vse leto preko različnih sredstev javnega obveščanja. V časopisih bomo objavili obširnejše prispevke o našem delu, razvoju in delovnih dosežkih, na radiju bomo pripravili oddajo "Iz delovnih kolektivov", preko televizije pa bomo animirali javnost na več načinov. Predvidevamo dve organizirani prireditvi, in sicer prvo 19.junija v Trbovljah, kjer bomo ob tovariškem srečanju vseh članov kolektiva pripravili kratek kučturno - zabavni program. Organizator tega srečanja (praznovanje "dneva KTL" združenega s praznovanjem 85-le-tnice DO KTL) je naša temeljna organizacija Tika, Trbovlje. Druga prireditev bo 19.novembra v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer bo svečana seja samoupravnih organov delovne organizacije in temeljnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij, na kateri bomo podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim članom kolektiva. Skozi vse leto pa si bomo vsi člani kolektiva prizadevali, da bomo to praznovanje povezali z novimi delovnimi uspehi. Finančni rezultati za leto 1981 uspešni... (nadaljevanje s 1 .str.) GRAFIČNI PRIKAZ SREDSTEV ZA SKLADE ZA LETI 1980 IN 1981 PO TOZD IN ZA DO KTL V 000 DIN KAtrOMAiA LlfifNKA V»Učasi osvajamo novo proizvodnjo. Na pobudo TOZD "Jelplast", da se u-gotovi kakšen je delež reklamacij v celotnem prihodku in vzroki reklamacij, ali je to material, orodje ali slaba izdelava, ali pa je morda ta faktor povezan z delavci. Glede ugotovitev, da odklanjamo nove izdelke, je bil podan predlog, da se ugotovi, koliko je bilo odklonjenih novih izdelkov. Ugotovljeno je bilo, da primernih predlogov aa osvajanje novih iz- delkov sploh ni bilo, da so bili vsi, ki so bili ponujeni po principu "če boš samo dinar cenejši, potem je proizvodnja tvoja". V temeljni organizaciji nismo imeli nikoli pismenih dokumentov na katere bi se naslonili v primeru, da proizvodnja ne bi stekla. Vse informacije pa so bile samo ustne." VPRAŠANJE: "IN KAKO SI V VAŠI TOZD PREDSTAVLJATE IZBOLJŠANJE SEDANJEGA STANJA ? » Tov. VOGELNIK: "Izboljšanje stanja si predstavljamo samo tako, da bomo dosegli planske obveznosti določene s srednjeročnim planom. Ti so za leto 1982 za 20 ton nižji, kot v srednjeročnem planu, vendar nam planiraje celotnega prihodka izkazuje ugoden poslovni rezultat. Pri tem doseganju količinskega plana bo veliko breme tudi na prodajni službi v katero ne dvomimo, vendar ne bi želeli, da bi se način sodelo- vanja s prodajno službo iz preteklega leta ali iz prejšnjih let ponovil. Za rezultate v letu 1982 smo optimisti, ker smo v mesecu februarju kupili dva nova brizgalna stroja, s katerimi smo povečali za 10% lastno količinsko proizvodnjo in se bo tako povečal celotni dohodek." VPRAŠANJE: "KAKO PA JE S PROBLEMATIKO OSVAJANJA NOVIH PROIZVODOV ? " Tov. VOGELNIK: "Problem osvajanja novih proizvodov je v TOZD "Jelplast" specifičen. Izdelava novega izdelka je vezana na izdelavo orodij, ki so praviloma unikati in zato zahtevajo dolgo izdelovalno dobo. Izdelava orodja v roku treh mesecev je velik uspeh vendar smo v preteklosti zaradi težav osvajali.osvajali artikle v dovi 5. do 6. mesecev, bili pa so primeri tudi daljšega osvajanja. U-gotovitve komisije za delo oddelka orodjarne so pravilne, ker so predlagali, da se orodja ne izdelajo v celoti v TOZD"Jelplast", ampak se pristopi k nakupu standardnih delov orodij, ostale oblikovne dele in montažo pa bi opravili sami. Za enostavnejša orodja se bo treba oskrbeti s standardnimi deli sistema "MOL" in "HASCO". S tem bi dosegli hitrejšo in cenejšo izdelavo orodja." VPRAŠANJE: "V PREDLOGU SEM BRAL TUDI O SUBJEKTIVNIH VZROKIH ZA TAKŠNO STANJE. KAJ MISLITE O TEM ? " Tov. Vogelnik: "Ne mislim izrekati kritiko, pač pa bi na tem mestu omenil prizadevanja in uspehe prodajne službe. Poleg te službe zasluži priznanje za sodelovanje tudi TOZD "PAKO"." VPRAŠANJE: "IN KAKŠNE NAJ BI BILE USMERITVE V PRIHODNJE ? " Tov. VOGELNIK: "V oceni za leto 1982 lahko poudarimo, da je zasedenost strojev velika. V tem letu, kot smo že omenili, smo kupili dva nova stroja za katere imamo že orodja in naročila. V letu 1982 planiramo tudi nabavo brusilnega stroja, s čim'er bi odklonili tekoče zastoje na strojih v nekaj urah, ne pa v nekaj dneh, kot se je dogajalo sedaj. Sam odnos prodajne službe se je proti koncu leta 1981 in v 1. 1982 bistveno kvalitetno spremenil. V letu 1982 obsotoja samo bojazen za oskrbo z reprodukcijskim materialom. Planske obveze so v primerjavi z letom 1981 za 48% večje, kar bi v primeru realizacije moralo privesti do bistveno boljših rezultatov kot v letu 1981 in s tem smatramo, da je bila pobuda našega delavskega sveta za izboljšanje stanja v TOZD "Jelplast" umestna in edino pravilna. Potrebno pa bo tekoče spremljati izvajanje teh predlogov in še intenzivneje iskati kupce, ter osvajati nove izdelke, kar bo sigurno predstavljalo določene probleme, vendar v ocenah za leto 1982 ne smemo biti pesimisti." VPRAŠANJE: "KLJUB TEMU PA BOSTE VERJETNO ŠE ODKRIVALI NOTRANJE REZERVE ? " Tov. VOGELNIK: "Vprašanju notranjih rezerv smo pri nas posvetili precej pozornosti. Praviloma stroje izkoriščamo nekje 30 - 40%, vendar so ti izkoristki strojev odvisni tudi od orodij in od dimenzij izdelkov, tako da o neki teoretični izkoriščenosti strojev ne moremo govoriti. Tehnološki odpadek praktično pri nas ne obstoji, ker vse odpadke zmeljemo za ponovno uporabo." VPRAŠANJE: "IZ VSEGA POVEDANEGA TOREJ SLEDI? DA SE PRIHODNOSTI NE BOJITE ? " Tov. VOGELNIK: "Prihodnosti ne, morda česa drugega ..." Sogovorniku sem se zahvalil za razgovor in z njim jadšel na ogled proizvodnje in novih strojev. D.P. Nov stroj omogoča povečano proizvodnjo Kje smo danes z rekonstrukcijo v TOZD ”LEPENKA”-Tržič Vodočistilna naprava, transformatorska postaja in hidrocentrala so objekti, ki bodo pravočasno predani v pogon. V decemberski številki Glasila (št. 14) smo našim bralcem opisali tehnične in ekonomske značilnosti rekonstrukcije in sanacije v TOZD Lepenka, Tržič. Ob tej priliki smo podali tudi Pregled do tedaj izvršenih del ter nakazali, kaj nas vse še čaka, da bi z večjim zamahom nadaljevali začeto investicijo. Danes, po treh mesecih, lahko ugotovimo, da so se gradbena dela zaradi zime le malo upočasnila, vendar bodo predvideni roki Predaje objektov: vodočistilna naprava, transformatorska postaja in hidrocentrala pravočasno predani. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je bil ta delni gradbeni Premor koristno izrabljen. Med tem so se namreč uredila pomembna vprašanja s finančno-komercialnega in poslovno-uprav-nega področja. Že pred meseci smo vas seznanili, da smo vložili na "Komisijo za oceno investicij SRS" vlogo za oceno naše rekonstrukcije in sanacije v TOZD Lepenka, Tržič, saj so bila vsa dela na področju naložb investicij s posebnim republiškim zakonom začasno omejena, dokler ta Komisija ne da Pozitivnega mnenja. Danes lahko ugotovimo, da je 25.11.1981 "Komisija za oceno investicij SRS" pozitivno ocenila Predlagano sanacijo in rekonstrukcijo, v skupnem znesku 282.726.000 din, kar znaša skupaj z že izloče-uimi sredstvi za gradnje, ki so že v teku 31 starih mil jard. Tako je dobila ta naložba tudi s strani naše družbe pomembno podporo, vkljub vsesplošni protiinvesticij -ski mrzlici v kateri se trenutno nahajamo. S tem, da smo dobili pozitivni sklep, se je pravzaprav šele Prižgala "zelena luč" za pospešeno urejevanje vseh finančnih in drugih upravnih vprašanj. V dobi treh mesecev je Gospodarska banka - L.B. ponovno potrdila v letu 1980 odobreni kredit, v iznosu 93.999.000 din in začeli 80 se tudi intenzivni razgovori za Pridobitev inozemskega kredita, dasiravno je bila doba v kateri je Kartonažna tovarna iskala domače in tuje kredite zelo neprimerna -Saj so nam vsem poznane težave tako z naložbami kot tudi z zadolževanjem v tujini. Vendar smo kljub vsem težavam Uspešno končali razgovore vods-tvaDO KTL, v dneh od 20.-22.4. i981, z vodstvom "Kreditne ustanove za obnovo" v Frankfurtu, t je Kartonažni tovarni zagoto-vila kredit za nakup vse opreme z Nemčije, v skupni vrednosti u-011.200 DM. ?a bi se ti razgovori uspešno kon-Caii, so bile predhodno dobljene uaslednje pozitivne izjave: - L.B.- Združene banke, da ima namen dati vse garancije, ki so potrebno pri zaključevanju tovrstnih poslov, - Narodne banke Jugoslavije v Beogradu, ki se je strinjala, da se vključi ta naš uvozni posel in sicer, v kvoto nemškega posojila, katerega bo zavarovala njihova zavarovalnica "Hermes" v Hamburgu. Zavarovalnica "Hermes" v Hamburgu je v februarju 1982 dala pozitivno mnenje, in s tem potrdila da bo zavarovala kredit, ki nam ga bo dala "Ustanova za kreditiranje obnove" v Frankfurtu. Tako bo do konca februarja podpisana kreditna pogodba in računamo, da bo prijavljen zaključek o uvoznem poslu pri Narodni banki Slovenije v začetku marca 1982. Tu moramo omeniti še to, da so se predstavniki DO KTL med tem pogajali s proizvajalci in dobavitelji strojev, za nove roke in nove cene, ker so se le-te v e-nem letu in po dvignile za 15-18%. V določeni meri nam je uspelo znižati te podražitve in tako so bile podpisane pogodbe z glavnim dobaviteljem opreme Carlom Kraftom in drugimi proizvajalci strojev. Med temi pripravljenimi deli smo dobili že prvi stroj iz Nemške demokratične republike, t.j. ploski rezilec "Perfecta" ki je stal s carinskimi in vsemi drugimi uvoznimi in transportnimi stroški cca 1.500.000 din. Pred nami je sedaj združevanje potrebnih denarnih in deviznih sredstev. Tako imajo v postopku sprejemanja TOZD "Lepenka", Tržič, "Valkarton", Logatec, "Papirna konfekcija" v Ljubljani, "Tika", Trbovlje in DO "Contal" "Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo lepenke in papirja". Nato pa moramo še sprejeti "Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za združevanje deviznih sredstev" z nekaterimi OZD v SR Sloveniji, kar pa je tudi že v teku. Omeniti moramo tudi težave, ki so nastopile zaradi "Zakona o prepovedi gradenj kotlarn na mazut" (december 1981), kateri nam prepoveduje rekonstrukcijo že obstoječe kotlarne na mazut, za katero imamo že izdelane in od vseh inšpekcij odobrene programe. Po tem zakonu bi morali preiti na premog, kar pa zahteva gradnjo popolnoma nove kotlarne katera pa povzroči močno onesnaževanje okolja. Zato smo vložili na Zvezni komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo v Beogradu vlogo, da nam dovoli rekonstrukcijo obsotoječe kotlarne na mazut, saj gre za najbolj racionalno rešitev in za rešitev, ki najmanj posega v snažnost okolja. Republiški komite za energetiko je podprl našo vlogo na podlagi strokovnega mnenja skupine za ekološki poseg v okolje, pri Štefanovem inštitutu, tako da pričakujemo ugodno rešitev naše vloge. Na koncu lahko ugotovimo, da je pred nami odgovorno sprejemanje Samoupravnih sporazumov na podlagi katerih bomo lahko združevali sredstva, saj bomo morali do konca aprila zbrati cca Tl starih mil jard, kot tudi devizna sredstva za plačilo avansa in vseh deviznih obveznosti v letu 1984 -1988. Pa tudi dovoljenje za gradnjo mazutnega kotla bomo morali čim preje dobiti, ker je pred nami v marcu 1982 razpis gradbenih in inštalacijskih del, tako da bi v začetku gradbene sezone 1982 začeli z gradnjo proizvodnih objektov za postavitev lepenčnega avtomata in ostalih strojev. Ljubljana, 20.2.82. Branimir TERŠAR "Zakon o prepovedi gradenj kotlarn na mazut” nam prepoveduje rekonstrukcijo že obstoječe kotlarne na mazut, za katero pa že imamo izdelane in od inšpekcij potrjene programe. Kako živijo in delajo delavci TOZD "Kartonaža” Rakek Od lesnih izdelkov do kartonske embalaže Razvojne korenine današnje temeljne organizacije "Kartonaža" Rakek, segajo daleč nazaj, še. v čas pred prvo svetovno vojno, ko je takratni lastnik F. Žagar zgradil parno žago za razrez jelove hlodovine v deske, ki so tisti čas šle v celoti v izvoz, saj lesnih predelovalnih kapacitet tedaj na našem območju ni bilo. Ta parna žaga je zaposlovala prosto delovno silo predvsem iz vasi Rakek, Unec, Ivanje selo, kajti delovne sile je bilo v tistem času v izobilju. Žaga je razrezovala les ves čas do začetka druge svetovne vojne. Izredno aktivno je bilo politično delovanje delavcev te parne žage, saj je bil v njenih prostorih ustanovljen prvi napredni sindikat lesnih delavcev našega območja in je s svojo aktivnostjo pripomogel k buditvi rezredne zavesti delavcev. Parna žaga je med rugo svetovno vojno pogorela in po vojni se je na pobudo takratnega Okrajnega ljudskega odbora Postojna ustanovilo Kovaško - kolarsko podjetje, ki je kasneje preraslo v tovarno lesne galanterije "TISA" Rakek, z 285. zaposlenimi. Z vse močnejšim in gospodarsko perspektivnejšim razvojem kombinata "Brest" Cerknica, pa takratna tovarna na Rakeku s svojo tedanjo proizvodnjo ni imela gospodarske perspektive in se je zato priključila kot obrat k tovarni "Brest" Cerknica. Tudi kombinat "Brest" ni bil v svojih planih razvoja zainteresiran za nadaljnji razvoj tega svojega obrata na Rakeku. Prav v ta čas pa spada tudi intenzivni razvoj embalaže iz valovitega kartona in opjiščanje embaliranja v lesene zaboje, posebno v tovarnah lesne industrije, ki pa so v tistem času relativno veliko svojih izdelkov prodajale na tujih trgih. Takratna zahteva slovenskega gospodarstva je bila, da se v cilju boljšega gospodarjenja z gozdovi in lesom kot narodnim bogatstvom postopoma opusti izdelovanje lesene transportne embalaže in preide na izdelovanje transportne embalaže iz valovitega kartona, zaradi zahtev izvoznikov. Ob upoštevanju vseh teh faktorjev razvoja embalaže se je podjetje "Slovenijales" odločilo, da podpre misel o zgraditvi obrata izdelave embalaže iz valovitega kartona. Tako so se interesi KTL, "Slovenijalesa" in "Bresta" srečali in nastal je leta 1963. obrat za predelavo valovitega kartona v embalažo na Rakeku, saj so bili dani na razpolago kolikor toliko ustrezni prostori za pričetek proizvodnje embalaže. Prvotna investicija je znašala malo manj kot 30 miljonov in v letu 1964, ko se je začela proizvodnja embalaže iz valovitega kartona je le-ta na koncu leta že znašala 817 ton pri 52. zaposlenih. Naslednje leto je kolektiv proizvedel že 1230 ton končnih proizvodov, v letu 1966 pa je dosegel že 1847 ton ter leta 1967, 2235 ton gotovih izdelkov. Prizadevnost članov kolektiva se je kljub izredno nizkim osebnim dohodkom odražala tudi v naslednjih letih. Osnovno surovino, to je plošče, je kolektiv dobival iz "Belišča", ker pa je bila ta dobava premajhna, je kolektiv surovino kupoval tudi v Italiji, v Julijski pokrajini, saj sta bila cena surovine in prevoz cenejša kot v "Belišču". Kasneje je surovina prihajala tudi iz Avstrije. Potrebe po zadovoljivem napajanju obrata z valovitim kartonom, kakor tudi zadovoljevanje tržišča s tovrstno embalažo so v letu 1970 narekovale izgradnjo tovarne za valoviti karton in končne izdelke v Logatcu. V procesu te izgradnje je kolektiv na Rakeku postavil zahtevo po delitvi dela v okviru delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana in tako je bila kolektivu Rakeka s strani vodstva delovne organizacije posredovana delitev dela tako, da se Rakek v svojem nadaljnjem proizvajanju embalaže razvija v smeri izsekane, kvalitetno potiskane ter ka-širane embalaže. V to tehnološko smer se kolektiv Rakeka razvija tudi danes. Nadaljnji razvoj našega samoupravnega sistema v združenem delu je v letu 1974 propeljal kolektiv do odločitve o formiranju temeljne organizacije. V tem latu je proizvodnja na Rakeku dosegla že 4300 ton embalažnih izdelkov. Samoupravni organi v kolektivu so se v naslednjem letu odločili za novo investicijo - izgradnjo nove proizvodne hale, skladiščnih prostorov, ureditve kanalizacije ter nabavo najmodernejših tehnoloških sredstev za proizvodnjo embalaže. Celotna investicija z infrastrukturnimi vlaganji je zahtevala znesek 8 miljard din, ki jih je kolektiv pokril sam s svojo s svojo ustvarjeno akumulacijo ter z inozemskimi krediti, ki jih še vedno odplačuje, četudi se celotna invesiticija zaradi objektivnih vzrokov ni realizirala in je ta realizacija predvidena v tem srednjeročnem planu. In na koncu, ob rob našega krajevnega praznika, smo dolžni povedati, da smo kot 248. članski kolektiv dosegli v preteklem letu 10.200 ton proizvodov ter 43 starih miljard celotnega prihodka in zadovoljive osebne dohodke. V naši temeljni organizaciji pa moramo vsi skupaj in vsak posamezno imeti izredno izostren čut pa neprekinjen tehnološki napredek, in se zavedati, da le mi člani kolektiva, na čelu z našimi delegati v samoupravnih organih, s pravilnimi ocenami, zaključki in odločitvami usmerjamo naš bodoči razvoj, in s tem spreminjamo sami sebe in naše krajevno okolje. Naši bodoči programi in smeri prihodnjega razvoja, naše temeljne organizacije morajo biti naravnani na racionalno grajeni v tehnološko ter razvojno dobro u-temeljeni in sodobni industrijski tehnologiji z enim samim ciljem, ki nam mora postati vodilo vsakdana, da čim prej in v čim večji količini osvojimo prodajo naših embalažnih izdelkov na tujem trgu, ker npm samo to zagotavlja nadaljnji razvoj kolektiva. Kavčič Franc Temeljna planska izhodišča in cilji naše TOZD v srednjeročnem obdobju "l98"i~-""i985" ter posebej”v fetif 1982 V zadnjem letu preteklega srednjeročnega planskega obdobja smo delavci TOZD Kartonaža Rakek začeli z intenzivnimi pripravami za novo srednjeročno plansko obdobje. Imeli smo jasen in odločen cilj, da bo naš planski dokument resnično naše bodoče delo in uspeh, ki nam bo prinašal še večjo socialno varnost in pripomogel k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti Rakek in občine Cerknica. Zaradi težkega gospodarskega stanja in politike gospodarske stabilizacije pa se soočamo z resnico, da bodo nekatera naša hotenja realizirana kasneje kot smo načrtovali in pričakovali. Temeljna usmeritev in naš cilj pa je in bo zaključitev delovnega procesa za področje sekane komercialne embalaže. Ker pa vemo, da je za realizacijo tega potrebna vključitev v mednarodno delitev dela, da si bomo pridobili vse potrebno za uvoz, se povezujemo preko delovne skupnosti skupnih služb za izvedbo tega. Trenutno moderniziramo našo temeljno organizacijo z opremo, ki jo izdelujejo domači proizvajalci, ki pa bo vseeno sprostila določeno število delavcev, ki jih bomo še kako koristno uporabili v drugih delih delovnega procesa, saj imamo zastavljen cilj proizvajati več, bolje in ceneje, kar bomo dosegli s stalnim iskanjem notranjih rezerv, to pa pomeni s še boljšo organizacijo. Bajt Anton S kakšnim J težavami se srečujemo v procesu proizvodnje Planska zadolžitev TOZD "Kartonaža " Rakek v letu 1982 znaša 10.600 ton izdelkov, kar predstavlja 40.151 kg fizične proizvodnje dnevno. V prvih dveh mesecih letošnjega leta nam pri doseganju količinskega olana povzroča največ težav pomanjkanje naročil, saj imamo proizvodne kapacitete v poprečju pokrite le za dva dni v naprej. V zadnjem času pa nam število naročil celo pada. Izgledi za naslednje mesece niso nič bolj obetavni, saj poraba naše embalaže pri mnogih kupcih pada zaradi manjše, oziroma pr us merjene proizvodnje (npr. perutni-narji, Kolinska, Ljubljanske mlekarne ...). Iz tega je razvidno, da bo imel kolektiv v nadaljnjem obdobju zelo velike težave pri realizaciji fizičnega obsega proizvodnje. Rešitev težkega stanja vidimo v izvozu izsekane embalaže pa tudi v uveljavitvi tako imenovanega sadnega programa. Za realizacijo teh dveh tako pomembnih nalog za doseg letnega plana pa je nedvomno predpogoj ustrezna kvaliteta osnovnega materiala. Ivančič Andrej Problemi in prizadevanja za ureditev transportiranja odpadnega materiala Problematika stiskanja odpadnega papirja - tehnoloških odpadkov -v bale, je v TOZD pristona že od samega začetka, predvsem zaradi pomanjkanja odgovarjajoče opreme. Prvotno smo odprodajali odpadni papir delovni organizaciji "DINOS" Ljubljana, ki je imela na Rakeku montirano ročno vretensko stiskalnico, na kateri so z "Dinos"-om pogodbeno delali upokojenci. Z rastjo materialne proizvodnje se je povečala količina odpadnega materiala, zato je TOZD sama nabavila dve vretenski ročni stis- Kako živijo in delajo delavci TOZD ”KARTONAŽA” Rakek (nadaljevanje s 6. str.) kalnici, na katerih so še vedno delali pogodbeni delavci, ki jih je najela temeljna organizacija. Odpadni papir se je odprodajal po dispozicijah "Dinos"-a delovnim organizacijam v predelavo. Transport odpadkov od delovnih mest do stiskalnice in stiskanje ter embaliranje odpadnega papirja se je v celoti vršilo ročno. Z nabavo električnega viličarja v začetku 1970 leta smo delno razbremenili fizično delo, s tem, da smo odpadni papir transportirali od delovnih mest do deponije poleg stiskalnic. Embaliranje - tako vlaganje kot izlaganje odpadnega papirja na stiskalnici pa se je še vedno vršilo ročno. Pri takem načinu dela je bilo na embaliranju odpadnega papirja zaposlenih 8 delavcev. Kapaciteta obsotječih stiskalnic je bila 2.000 kg/8 ur. Embaliranje odpadnega papirja se je vršilo dvoizmensko, z letno kapaciteto 1.056 ton. S postavitvijo avtomatskih izseko-valnih strojev BOBST EEG 1575,leta 1975 in SPO 1600, leta 1977, sta se materialna proizvodnja in s tem tehnološki odpadek skokovito povečala. Obstoječe kapacitete za embaliranje odpadnega papirja niso zmogle predelave niti v treh oziroma štirih izmenah, zato smo se začeli dušiti z lastnim odpadnim papirjem. Iz težav nas je rešila avtomatska hidravlična stiskalnica GTG H2 - KONTINUO z letno kapaciteto 2.540 ton. Do izgradnje nove proizvodne hale C za izdelovanje izsekane embalaže, smo za takratne razmere dokaj ugodo rešili lokacijo hidravlične stiskalnice. Namestili smo jo v kletne prostore, na sredino, med obema že obstoječima proizvodnima halama A in B. Skozi talno odprtino smo še vedno ročno z vilami potiskali odpadni papir v jašek stiskalnice. S prestavitvijo avtomatskih iz-sekovalnih strojev v novozgrajeno halo C smo se ponovno znašli pred velikim problemom transporta tam nastajajočega odpadnega papirja do stiskalnice, zato smo kupili traktor z enoosno prikolico in z njim transportirali odpadni papir do jaška stiskalnice. 2 uporabo traktorja v proizvodnih Prostorih so se zaradi izpuš-hih plinov poslabšali delovni pogoji delavcev. Prostori so postali zakajeni in zatemnjeni. Če k temu dodam, da smo na intervencijo republiškega požarno varnostnega inšpektorja zazidali vsa obstoječa okna proizvodne hale B (zahteva Po požarnem zidu) so pogoji dela Postali nevzdržni. Pojavila se je.vrsta problemov -zdravju škodljiv zrak, neprimerna osvetljenost, motnje proizvodnje s traktorjem, ki jih vsled objektivnih in subjektivnih razlogov nismo uspeli urediti oziroma odstraniti . Poskusili smo transportirati odpadni papir iz hale C skozi v ta namen na novo narejene odprtine v zidu hale, v prevozne kontejner e, te pa z električnim viličarjem do jaška stiskalnice, toda ostali smo samo pri preizkusu in odprtinah v steni novozgrajene hale. Razmišljali smo o začasnem zračnem transportu s pomočjo puhalnika, ki se uporablja v kmetijstvu, vendar nismo prišli niti do preizkusa funkcionalnosti tega transporta, ker bo morali odpadni papir že na izsekovalnih strojih primerno razsekati. Rešitev nastalega problema smo videli le v ptievmotransportu odpadkov, ki pa ga ni bilo. Vsled tega se je nezadovoljstvo delavcev stopnjevalo in skoraj ni bilo dneva, da se ne bi na tem ali onem sestanku postavilo vprašanje "kaj je z zračnim transportom, kaj je z ureditvijo dnevne svetlobe in prezračevanjem v hali B". S tem smo hidravlično stiskalnico približali glavnemu izvoru nastanka odpadnega papirja, transport odpadkov preusmerili iz proizvodne hale A in B v proizvodno halo C, s čemer smo z manj -šali število voženj s traktorjem skoraj na polovico. Korak naprej k razrešitvi nastalega problema smo naredili v letu 1981, ko nam je Turbo Inštitut iz Ljubljane kopiral cefrač papirja iz Valkar tona Logatec in smo ga dali v izdelavo DO Slovenija ceste. Oktobra 1981 leta je Turbo inštitut izdelal projekt pnevmatskega transporta odpadnega papirja. Zaradi upoštevanja delovnih pogojev in racionalizacije procesa je projekt izdelan kot kombinacija trakastih in pnevmatskih transportov, s čemer bomo preprečili Z modernimi stroji, kot sta lepilni avtomat Jagenberg” in izsekovalni avtomat s tiskarskim agregatom, je moč doseči visoko produktivnost in s tem boljše rezultate poslovanja Ugotovili smo, da se nam 60 - 70 % odpadnega papirja pojavlja pri izsekovalnih strojih v hali C in le 40 - 30% v proizvodnih prostorih hal A in B, zato smo prestavili hidravlično stiskalnico v pokrit prehod ob novi proizvodni hali C. odvzem toplega zraka iz ogrevanih prostorov proizvodnje. Lokacija ciklone in preše je izbrana v središču proizvodnih prostorov, tako, da embaliranje odpadkov ne omejuje tehnološkega procesa, ampak ga dopol- njuje. Transportne linije so tako zamišljene, da bo možno montažo transportov izvesti med obratovanjem z minimalnim o-viranjem obstoječe proizvodnje. Kljub temu, da imamo predviden kombiniran pnevmatski transport odpadkov, bodo transportne proge med seboj usklajene v tehnološko enoto. Postavitev sistema za odpad in embaliranje bomo dosegli z minimalnimi posegi v obstoječe objekte. Ob primerni končni obdelavi transportnih prog bo njihova postavitev ugodno delovala na zunanji izgled celega objekta. Ciklon je dimenzioniran tako,da se lahko po potreni na njega priključijo dodatni zračni vodi stroja za izdelavo mikrovala in eventualna dodatna odvzemna mesta. V mesecu februarju smo se tudi dokončno odločili za izvajalca del ter se z njim dogovorili o izdelavi, montaži in zagonu pnevmatskega transporta odpadnega papirja, ki bo izveden predvidoma do 1. septembra letošnjega leta. S takšnim transportom bomo poleg ugodnih ekonomskih rezultatov - razbremenili število zaposlenih na embaliranju odpadnega papirja, odstranili glavni vir onesnaževanja zraka v proizvodnih prostorih in okolice objektov z odpadnim papirjem. Za izboljšanje delovnih pogojev delavcev, bomo v prvi polovici letošnjega leta na strehi proizvodne hale B, skupaj z "Novolesom" iz Novega Mesta, postavili svetlobne trakove, ki nam bodo dali tako željeno dnevno svetlobo. Pravkar pa potekajo v tej proizvodni hali dela na zamenjavi svetlobne instalacije in priklju -čitvi strešnih ventilatorjev, zato se z upanjem, v boljše, čistejše in svetlejše delovne prostore še bolj prizadevamo za dosego planskih zadolžitev proizvodnje. Seveda pa z vsem tem še ne bomo dokončno rešili vseh problemov v temeljni organizaciji, saj nas v bližnji bodočnosti še čaka zamenjava ostrešja na proizvodni hali A, ureditev manjkajočih skladiščnih prostorov, garderob in sanitarij itd., toda o tem še kaj več kdaj drugič. Čuden Miran Kaj smo dosegli na področju k?žrrmJa"n5vrh"ižd5rko"vf""' V preteklem letu smo na področju kreiranja novih izdelkov dosegli dokaj skromne rezultate, za kar lahko rečemo, da je več subjektivnihkot objektivnih vzrokov. V preteklem obdobju smo bili dokaj dobro založeni z naročili za izsekano embalažo, slaba založenost z osnovnimi surovinami pa nas ni silila k iskanju novih, nadomestnih programov, s katerimi bi zaposlnili naše proizvodne kapacitete, predvsem na izsekovanju, kjer imamo (nadaljevanje na 8. str.) Kako živijo in delajo delavci TOZD "Kartonaža” Rakek (nadaljevanje s 7.str.) največ možnosti razvoja novih kreacij in oblik. Slaba kvaliteta osnovnih surovin in s tem tudi naših izdelkov, kakor tudi nove potrebe po drugih vrstah embalaže (mlek. ind., perutninarstvo) pa nas silijo, da resneje pristopimo k realizaciji nadomestnih programov. Eden takih programov je vsekakor embalaža za sadje, ki se v svetu vse bolj uveljavlja kot nadomestilo lesni embalaži za spravilo in transport sadja, zelenjave ipd. Ta program razvijamo že vrsto let in smo pred leti že dosegli dobre rezultate, ki pa so bili na žalost pogojeni s kvalitetnimi uvoženimi papirji, ki jih danes nimamo več. Tako smo pred dnevi, na skupnem dogovoru na nivoju delovne organizacije, ugotavljali, da smo praktično na začetku, saj nimamo preizkušenih variant z domačimi surovinami, ki bi po kvaliteti ustrezale dosedanjim razvitim vrstam platojev za sadje. Dogovorili smo se za organiziran pristop, nosilec naloge je razvojni oddelek ob sodelovanju s TOZD "Valkarton", Logatec, kot izdelovalcem osnovne surovine in TOZD "Kartonaža" kot predelovalcem. Povezali se bomo tudi z dekoraterjem za embalažo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki se prav tako ukvarja z razvojem embalaže za sadje, saj so slovenski sadjarji namenili del sredstev za razvoj embalaže. Smatram, da je "sadni program" zelo perspektiven za naš proizvodni program, vendar pa je potrebno, organizirano in vsestransko pristopiti k začrtanemu programu, za katerega smo se dogovorili. Možnosti za razvoj novih izdelkov imamo tudi še na drugih področjih. Sedaj imamo v pripravi kuverte iz dvoslojenga valovitega kartona. V preteklem letu smo za potrebe pošte pričeli izdelovati takoimeno-vani poštni paket, za katerega pa bo potrebnona širšem področju Jugoslavije poiskati kupce. O-menil bi še področje kaširane embalaže, o kateri že vrsto let govorimo in imamo velike možnosti prodaje, vendar pa še vedno praktično nismo nič storili, da bi jo lahko tudi proizvajali. V tem času pa nas je naša konkurenca na tržišču prehitela (predvsem Istragrafika), s kvalitetnejšo in cenejšo kaširano embalažo. Na tem področju smo trenutno tudi slabo tehnično opremljeni, zato je zelo pomembno, da čim preje realiziramo v srednjeročnem programu zastavljene cilje ter na ta način izpopolnimo našo ponudbo tudi za to vrsto embalaže. Kavčič Mirko Dohodkovni odnosi in potreba po vzpostavljanju revizij e_ Če pogledamo deset let nazaj, lahko vidimo, da smo v TOZD Kartonaža Rakek imeli okrog 3.000 ton letne materialne proizvodnje, s precej enostranskim asortima-nom, to je izdelavo "grobe", transportne embalaže iz valovitega kartona.Z razvojem, ki je evidenten, pa smo se preusmerili na izdelavo "fine", potiskane in izsekane komercialne embalaže iz valovitega kartona (nizki val), ki danes predstavlja večji del naše materialne proizvodnje. Gospodarska situacija pa nam narekuje še več, in sicer, da tak način povezovanja izpeljemo tudi v vertikalni sferi ekonomskega sodelovanja. Kljub takim stališčem oziroma ugotovitvam vseh delovnih ljudi pa nismo naredili bistvenega premika naprej, niti v poslovnem sodelovanju med našo temeljno organizacijo kot predelovalko valovitega kartona in TOZD "Valkarton", Logatec, kot izdelovalcem tega materiala. Za to obstaja vrsta subjektivnih pa tudi objektivnih vzrokov, ki jih bomo lažje razumeli, če razjasnimo Zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov je večkrat moten proizvodnji proces,... Povpraševanje po taki vrsti artiklov je na našem in tujem trgu veliko, kar nas je logično vodilo k nabavi modernih izaekovalnih strojev velikih kapacitet. Z realizacijo teh investicijskih naložb smo občutno povečali obseg naše proizvodnje, ki danes znese cca 11.000 ton izdelkov iz valovitega kartona letno. Prav ta ogromen skok pa nas je tudi prvič soočil s problemom nabave oziroma nakupa zadostne količine repromate-riala. Delavci temeljne organizacije, predvsem pa člani Zveze komunistov, smo se dobro zavedali resnosti položaja ter ugotovili, da nabava osnovnega materiala ne more bazirati na pogodbenih odnosih ki niso več adekvatni, našemu družbenoekonomskemu razvoju. Prav člani OO ZK naše temeljne organizacije smo pred nekaj leti, na problemski konferenci vseh komunistov v DO KTL, prvi zahtevali oziroma dali v razmišljanje misel o vzpostavitvi trajnejšega poslovnega sodelovanja med TOZD v naši DO na podlagi dohodkovnih odnosov ali kake druge primerne in popolnejše oblike sodelovanja. nekatere ekonomske kategorije. Kaj je skupni prihodek ? Skupni prihodek niTe prihodek ene temeljne organizacije, ampak prihodek več takšnih organizacij hkrati. Skupni prihodek je vsota prihodka iz prodaje proizvodov, ki so rezultat sodelovanja več temeljnih organizacij ali rezultat skupnega dela in zaradi tega pripada vsem tem. Skupni prihodek se kot družbenoekonomska kategorija ne pojavlja pri nobeni temeljni organizaciji združenega dela, kot poslovno-tehnična kategorija pa se pokaže pri tisti, ki opravi prodajo skupnega proizvoda. Nato se ta skupni prihodek razporedi med vse udeležence njegovega ustvarjanja. Celotni prihodek OZD je seštevek vseh njenih izrednih in rednih prihodkov. Prihodke lahko proučujemo po njihovih vrstah, celotni prihodek pa je vedno in samo enoten seštevek, ki ga ne moremo več razčlenjevati po vrstah. Smeri razvoja dohodkovnih odnosov” TOZD je izhodiščna celila gospo- darjenja, v kateri delavci združujejo svoje delo z družbenimi sredstvi in pridobivajo dohodek. Vendar pri pridobivanju tega dohodka delavci v temeljni organizaciji še niso zaokrožena celota, ter je potrebno združevanje v delovno organizacijo, pri čemer se pojavi še delovna skupnost, ki se ukvarja s skupnimi opravili za vse vključene temeljne organizacije. S tem prehajamo meje posamezne temeljne organizacije in zapuščamo klasične kupoprodajne odnose. Pojavijo se nam tri specifična področja, na katerih kaže proučevati nastale dohodkovne odnose: - pridobivanje dohodka posamezne temeljne organizacije iz udeležbe v skupnem prihodku več temeljnih organizacij združenega dela, - pridobivanje dohodka posamezne ttemeljne organizacije na podlagi udeležbe v skupnem dohodku, ki se ugotavlja pri tisti temeljni organizaciji, ki je uporabljala sredstva neke druge temeljne organizacije, - pridobivanje dohodka posamezne delovne skupnosti preko prihodka doseženega ob razporejanju dohdoka tistih TOZD, za katere delovna skupnost opravlja določena dela. Dohodek vseh delavcev, ki so v-ključeni v posamezno temeljno organizacijo, je potrebno oblikovati v odvisnosti od njihovega prispevka z živim in minulim delom, k rezultatu skupnega dela. Samo merjenje rezultatov skupnega dela med temeljnimi organizacijami ni tako težko, kot pa merjenje prispevka delavcev v posamezni temeljni organizaciji, k rezultatu skupnega dela, ter s tem tudi ugotavljanje njihove udeležbe. Jasno je, da problem ni izvedljiv brez samoupravno dograjene standardizacije stroškov ( v širšem poslovnem smislu) in akumulacije, ter samoupravno dogovorjenega ugotavljanja odmikov od standardov in njihovega razreševanja. Razvoj dohodkovnih odnosov gre v smer opredeljevanja enotnih startnih pogojev, za vse vključene segmente združenega dela v pogledu oblikovanja osebnih dohodkov, sklada skupne porabe in oblikovanja akumulacije glede na možnosti, ki jih daje rezultat skupnega dela. Vsak odmik od samoupravno dogovorjenih "pravil igre", bodisi v primeru slabšega ali boljšega poslovanja posamezne temeljne organizacije,, se mora odraziti pri njej sami. Poleg standardizacije števila pogojnih delavcev, ki sodelujejo pri skupnem ustvarjanju, je za uspešno vzpostavitev dohodkovnih odnosov treba poenotiti Kako živijo in delajo delavci TOZD „Kartonaža” Rakek (nadaljevanje z 8.str.) materialne stroške in amortizacijo, ker bistveno vplivajo na čisti dohodek, ki je predmet nadaljnjega razporejanja. S tem, da ima vsaka temeljna organizacija, vključena v tak način poslovnega sodelovanja podroben vpogled v prej navedene sestavine, je mogoče zagotoviti, da ne bo tista, ki boljše gospodari iz skupnega "kotla" zajela premalo in bila s tem oškodovana. Problemi, ki jih povzroči dejstvo, da medsebojni odnosi v določeni meri zapuščajo področje klasičnih kupoprodajnih odnosov z vnaprej postavljenimi cenami, zahtevajo posebne metode razreševanja. Ko povezujemo posamezne segmente združenega dela, s skupnimi rezultati, strokovno razreševanje problemov v okviru posamezne temeljne organizacije ob kontroli tamkajšnjih samoupravnih organov ni več primerno oziroma zadostno. Ob samem načrtovanju takih odnosov, pri določanju standardov, kakor tudi kasneje ob nadziranju ustvarjanja teh odnosov in razreševanje odmikov, ki nastajajo, je potrebna strokovna služba, ki je nad interesi posamezne temeljne organizacije in ščiti interese delavcev vseh vključenih segmentov skladno s sporazumi. To delo pa lahko oziroma mora o-pravljati le revizijska služba. Vzpostavitev interne revizijske službe je pri nas ob takem načinu Poslovanja nujno potrebna, zlasti še, ker bi preko celotnega leta imela dovolj dela. Teoretično bi obsegala nadzor interne Profesipnalne kontrole in proučevala smotrnost organizacije Poslovanja. Njen poudarek pa bi bil zlasti na proučevanju standardov v zvezi z načrtovanjem dohodkovnih odnosov, kasneje pa v Proučevanju dokončnih obračunov in dajanju sodbe o njih preden se na tej podlagi opravi končno razporejanje dohodka med vsemi akterji. Brez vzpostavljanja interne re -vizije ne bo mogoče uspešno razreševati problemov dohodkovnih donosov in zanemarjanje interne revizije bi utegnilo privesti do raznih odklonov, zaradi katerih se ne bodo mogle tako Prodorno uveljaviti nove zamisli dohodkovnih odnosov. Če se sedaj povrnemo k vprašanju, kaj je z vzpostavitvijo dohodkovnih odnosov med TOZD "Kartonaža", Rakek in TOZD "Valkarton", Logatec, nam je takoj razumljivo, zakaj vsa hotenja v tej smeri še niso realizirana. Vse premalo je bilo samoupravnega dogovarjanja, pa tudi strokovno smo prehitro kapitulirali pred Prvim "nerešljivim" problemom, na katerega smo naleteli. Zavedati pa se moramo, da vsak spora- zum, ki bo temeljil na dohodkovnih odnosih, v kolikor ne bo usklajen, konkretiziran in strokovno dodelan do najvišjega nivoja, ne bo zagotovil nemotenega in s tem uspešnega poslovanja, kakor tudi finančnega rezultata, zlasti pa ne bo' mogel zamenjati obra-čunsko-tehnično bolj preprostih odnosov na podlagi nekontroliranih internih prodajnih cen in razdelilnika nekontroliranih stroškov skupnih služb. Sad vseh dosedanjih dogovorov o vzpostavitvi dohodkovnih odnosov obeh omenjenih temeljnih organizacij je predlog samoupravnega sporazuma, ki je že V javni razpravi. Vsebina sama sicer še ni dodelana in preveč bazira na internih cenah, je pa prvi korak k pristnemu sodelovanju delavcev obeh akterjev, katerega bi morali vsi, brez izjeme, pozdraviti in podpreti. Današnja svetovna gospodarska situacija in družbeno-ekonomski odnosi nas bolj, kot kdaj koli, silijo k vzpostavitvi dohodkovnih odnosov na prej pojasnjenih temeljih. Premalo pa bi bilo, če vzpostavimo take odnose samo med TOZD "Kartonaža", Rakek in TOZD "Valkarton", Logatec. Nujno je potrebno v ta odnos vključiti tudi delovno skupnost na podlagi svobodne menjave dela, kajti le tako bi lahko pravilno delili sadove skupno izdelanih in prodanih proizvodov. Še večje napore moramo vložiti v smeri, da tej "trozvezi" pritegnemo še surovinsko bazo, to je izdelovalce celuloze in papirja, pa ne nazadnje tudi naša gozdna gospodarstva. V kolikor bi uspeli realizirati ta hotenja oziroma cilje, bi krepko utrdili - stabilizirali naše gospodarsko poslovanje ter bi z Vso odgovornostjo kvalitetno izvrševali naloge, ki so nam zaupane in nam jih naša družba nalaga. Udovič Franci O informiranju_ O informiranju znotraj temljne. organizacije, zlasti z vidika učinkovitosti, pravočasnosti in neposrednosti informacij, so spregovorili člani Osnovne organizacije ZK na volilni in programski konferenci. Na osnovi stališč, ki so bila zavzeta na konferenci ter ob upoštevanju stališč o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu, ki jih je sprejel Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, so na skupnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in nekaterih strokovnih delavcev, ki je bil sklican na pobudo direktorja TOZD, ugotovi- li, da je dosedanja oblika obveščanja znotraj temeljne organizacije premalo učinkovita, kar se negativno odraža tako v samoupravnem odločanju kot tudi v delovanju*delegatskega sistema navzven. Ugotovljeno je bilo, da je veliko premalo informacij posredovanih "v naprej", se pravi, takih informacij, ki so nujno potrebne za objektivno in celovito odločanje delegatov v okviru samoupravnega delegatskega sistema. Na osnovi takih ugotovitev so si bili prisotni edini, da bo potrebno v okviru temeljne organizacije poiskati take oblike posredovanja informacij , da bo dosežena zadovoljiva raven obveščenosti delavcev o vseh pomembnih vprašanjih, še zlasti pa tistih, o katerih se morajo kot delegati v organih upravljanja in v skupšinah SIS in DPS izrekati. Ena od oblik posredovanja dnevnih informacij naj bi bila ZELENA OGLASNA DESKA, preko katere se bodo posredovale predvsem ekonomske informacije, ki bodo zlasti zajemale podatke o gibanju oz. doseganju zastavljenega dnevnega in mesečnega plana materialne proizvodnje ter zasedenosti kapacitet z delovnimi nalogi, skupaj s stanjem zalog osnovne surovine. Taka dnevna informacija naj bi delavca tudi vzpodbujala k večji ustvarjalnosti pri delu. Druga oblika obveščanja pa naj bi bil informator "ODMEVI", ki bi zapolnjeval vrzel med dvema izidoma "Glasila" KTL. Izhajal naj bi najmanj dvakrat mesečno (verjetno 10. in 20. v mesecu)v nakladi 20. - 30. izvodov v ciklostirani obliki. Interni informator naj bi prejeli predstavniki sindikalnih skupin, delegati v samoupravnih organih, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, strokovni delavci, posredovan pa naj bi bil tudi na oglasne deske in v oddelek za samoupravljanje in informiranje v DS SS DO KTL. Informacije naj bi zbiralo, urejalo in nato posredovalo tajništvo samoupravnih organov, nad vsebinskim konceptom oziroma njenim uresničevanjem pa naj bi bdel delavski svet TOZD. Vsebina sestavkov naj bi zajemala predvsem naslednje: - tekoča dogajanja v TOZD, - aktualna samoupravna dogajanja v TOZD, - pomembnejše sklepe organov upravljanja, - delo D PO, - ekonomske informacije, - aktualna obvestila, sporočila in podobno, - delegatske informacije, - posredovanje izvlečkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki se sprejemajo po TOZD v obliki, ki bo razumljiva vsem delavcem. Vsa pomembnejša obvestila, ki bi bila zanimiva za širši krog delavcev bi iz informatorja v primerni obliki posredovali v "Glasilo" DO KTL. To naj bi bila torej tudi ena od oblik širjenja dopisniške mreže "Glasila" DO KTL. Nedvomno pa bi bilo potrebno razmišljati tudi o uvajanju kratkih, ustnih informacij med delovnimi odmori, kar bi bilo zlasti priporočljivo v času vsesplošnega gospodarskega varčevanja. Želja, načrtov in idej je torej veliko. Pomembnejše pa je, ali je vsaj polovico toliko tudi delovne volje za realizacijo le-teh. Anita Albreht O delu delegacij in samoupravnih organov Na področju dela delegacij in samoupravnih organov se je celoten kolektiv angažiral z vso po- (nadaljevanje na 10str.) Saj moramo izdelke skladiščiti kar v proizvodnjih prostorih Kako živijo in delajo delavci TOZD ”Kartonaža "Rakek (nadaljevanje z 9.str.) trebno odgovornostjo, aktivnostjo, pa tudi požrtvovalnostjo. Saj nam že samo število sej samoupravnih organov pove, da je samoupravno življenje dokaj pestro in živahno. To so občutili tudi delagati posameznih samoupravnih organov, saj smo imeli seje v zadnjem času precej pogoste. Prav tako ne smemo pozabiti dela delegacij, saj so se tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti vrstile vrstile druga za drugo, da smo komaj uspeli poslati na vse seje svoje delegate. Tako smo ob koncu leta sprejeli nov sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela, v sprejem katerega so se vključevali aktivno prav vsi delavci, še posebno veliko dela in truda pa so vložili v to delo člani komisije za izdelavo razvida del in nalog. Temeljiteje smo tudi načeli vprašanje vzpostavitve dohodkovnih odnosov z vsemi proizvajalci in predelovalci valovitega kartona. Tako smo tudi obravnavali osnutek sporazuma, ki je sedaj pred oblikovanjem v predlog in sprejemom. Skozi celotno mandatno obdobje pa smo se srečevali s problemom sklepčnosti naših sej, kar velja še posebej za seje delavskega sveta. Delegati se še vse premalo zavedajo svoje odgovornosti do sredine, ki jih je izvolila. Prav tako delegati premalo sodelujejo med seboj, si ne izmenjujejo mnenj in stališč, pa tudi s pismenim gradivom se ne seznanjajo. Dober delegat pa mora biti vsestransko angažiran in na tekočem z dogajanji, predvsem v svoji temeljni organizaciji. Ni dovolj, če delegati samo sedijo na seji in divgajo roke, pač pa se morajo aktivno vključevati vsaki seji, po seji pa posredovati sklepe in zaključke v svoji delovni sredini. Delegat pa mora tudi pred sejo sodelovati s svojo delegatsko bazo, od katere dobiva stališča za odločanje. Tudi dobro in jasno napisano gradivo je pomembno za delo na seji. Na tem področju smo naredili'kar precejšen napredek. Trudimo se, da bi delegati dobili gradivo pravočasno, kar nam zaenkrat ne uspeva popolnoma. Deloma je to naša krivda, deloma pa je krivda tudi v strokovnih službah, ki pripravljajo gradivo. Problem razmnoževanja gradiva za seje samoupravnih organov pa smo delno rešili sami z novim fotokopirnim strojem. Brecelj Milena Prizadevanja za reševanje stanovanjske problematike Delavci naše temeljne organizacije so v okviru svojih možnosti vedno sami reševali stanovanjske probleme sodelavcev, zato so ob vsa-kemzaključnem računu razporedili precejšnja sredstva za stanovanjske namene. Večje število delavcev je živelo v starih stanovanjih, v skupnem gospodinjstvu s sorodniki in v pretesnih, zasilnih, stanovanjih. V letu 1979 smo od gradbenega podjetja "Gradišče" Cerknica odkupili osem stanovanj, v katera so se vselili delavci, z najtežimi stanovanjskimi razmerami. Vendar vsem delavcem še nismo uspeli rešiti stanovanjskega vprašanja. V srednjeročnem planu smo si zastavili nalogo, da bomo v novogradnji stanovanjskih blokov na Rakeku pridobili 8 novih stanovanj. Načrtujemo, da bomo s tem rešili večino potreb po družbenih stanovanjih, ki so v tem času vidne. Gradnja bloka se je že pričela. Po obljubah gradbincev naj bi bila dela zaključena še leto?. Glede na izkušnje ki jih imamo pa računamo, da se bo gradnja verjetno zavlekla do spomladi 1983. leta. Na podlagi pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je bilo že ob delitvi prvih osem stanovanj potrebno prispevati lastno udeležbo. Morebitne prosilce za družbeno stanovanje zato obveščamo, da si pravočasno zagotovijo sredstva za lastno udeležbo. Po novem pravilniku o stanovanjskih potrebah bo namreč lastna udeležba znatno višja. Brez lastne udeležbe pa prosilcem stanovanja ne bodo dodeljena. Drugo področje naših prizadevanj pa je pridobivanje sredstev za kreditiranje individualne gradnje stanovanjskih hiš, za kar je bilo, in je še vedno, med našimi delavci veliko povpraševanja. Za stanovanjska posojila delavcem, graditeljem, smo izločena sredstva namensko vezali pri banki in na ta način pridobili znatno večja sredstva. V tekočem letu se je sprostilo približno 2,5 miljona din sredstev, ki bodo po sprejemu pravilnika, ki je sedaj v javni razpravi, razdeljena med prosilce. Menimo, da bo vsaj najnujnejše potrebe številnih prosilcev moč zadovoljiti. Tudi pri teh sredstvih pa je pogoj namensko varčevanje. Torej kdor želi v bodoče graditi, mora že sedaj namensko varčevati, v kolikor računa na kredite iz družbenih sredstev. Jerič Marjan Zdravniške usluge_smo približal^ delavcu Zaradi slabe organiziranosti zdravstvene službe v občini Cerknica se je TOZD "Kartonaža", Rakek v letu 1978 odločila, da si uredi nudenje zdravstvenih uslug v okviru temeljne organizacije. S tem naj se delavcem omogoči hitrejšo in učinkovitejšo zdravniško pomoč. V ta namen smo vzeli v najem sobo, ki smo jo preuredili v začasno ambulanto. Že v samem začetku dela zdravniške ekipe, ki prihaja iz Ljubljane enkrat tedensko, smo ugo- tovili, da je bila odločitev pravilna, saj je odpadlo večurno čakanje delavcev v zdravstvenem domu v Cerknici. Poleg tega so delavci v naši ambulanti dobili hitrejšo in učinkovitejšo zdravniško pomoč. Rezultat tega je, da je bilo v preteklem letu v naši ambulanti nudeno cca 800 zdravstvenih uslug. Poleg tega je bilo opravljenih samo v preteklem letu 108 obdobnih in specialnih zdravniških pregledov, ki nam jih določata zakon in pravilnik o varstvu pri delu. Zdravstveno stanje delavcev pa ni tako zadovoljivo, kot smo si ga predstavljali. Ob pregledih je bilo ugotovljeno, da veliko delavcev bol uje zaradi zvišanega krvnega pritiska, obolenja rok, nog in drugih bolezni, kar nam povzroča nadpoprečno visok bolniški stalež. Zdravstvena služba in služba varstva pri delu bosta še naprej delala na tem, da se bolniški stalež in delovne nesreče zmanjšuje predvsem s tem, da se uredi in izboljša delovne pogoje. Žalec Jože Odločili smo se za nakup lastnih avtoprikolic Večina delavcev naše temeljne organizacije preživi svoj letni dopust poleti ob morju. Vsako leto znova so se pojavljale težave, kajti ena sama počitniška prikolica ni mogla zagotoviti velikega povpraševanja. Zavrnitve so povzročale nemalo slabe volje med zaposlenimi. Zaradi tega je delavski svet odločil, da del neporabljenih sredstev iz sklada skupne porabe iz leta 1981 nameni za nakup še treh počitniških prikolic. Prikolice so že naročene in plačane, vendar nam proizvajalec "IMV", Novo mesto, še ni zagotovil točen rok dobave. Zato obstaja bojazen, da se bo rok dobave zavlekel čez glavno poletno sezono. Z gotovostjo pa lahko računamo na naši dve prikolici, ki nam pripadata iz združenih prikolic vseh TOZD. Tako torej kljub dobremu namenu še vedno negotovo zremo v letošnje poletje, vendar še vedno z določeno mero upanja, da nam "IMV" le pravočasno dobavi naročene prikolice, kar pa bi zadostovalo vsem trenutnim potrebam po počitniških kapacitetah. Jerič Marjan O delovanju osnovne organizacije Zveze komusnistov Usmerjenost delovanja naše osnovne organizacije ZK v naslednjem mandatnem obdobju je pokazala razprava na programsko volilni konferenci in sklepi, ki so bili izoblikovani na njej. Razumeti jih je širše in ožje. Ožje pojmujemo naše konkretne naloge, ki smo si jih zastavili in delovanje komunistov kot posameznikov in organizacije kot celote, ter širše naloge in obveznosti, ki so usmerjene v celotno družbeno dogajanje in aktivnosti v okviru le-tega. Razprava je pokazala predvsem na premajhno aktivnost pri informiranju, delovanju komunistov v DPO in vsakdanjem življenju v združenem delu ter nerazumevanju vloge delegatskega sistema. Za nami je aktivnost pri evidentiranju delegatov v samoupravne organe, skupščine SIS in DPS. Ugotovili smo, da je dovolj članov ZK evidentiranih v posamezne delegacije oziroma organe u-pravljanja, in da lahko od teh delegatov pričakujemo, da bodo Pridobili smo nov prostor za serviranje hrane, manjkata nam še lastna kuhinja za dobro organizirano družbeno prehrano Sredstva skupne porabe smo namenili Kako živijo... (nadaljevanje z 10.str.) pri svojem delegatskem delovanju zastopali stal išča in dogovorjeno politiko Zveze komunistov. Kritično pa bi se dotaknil delovanja komunistov - posameznikov. Poudaril bi, da ne gojimo kritike in samokritike, da se odtujujemo drug drugemu. Premalo je prisotno tudi samoizobraževanje, čeprav smo v organiziranih oblikah izobraževanja dosegli določene pozitivne rezultate. Postavlja se mi vprašanje ali to znanje in kadre koristno uporabljamo. Premik moramo storiti tudi na področju organiziranja sestankov, saj moramo preiti iz klasične oblike v kreativno, ki bo vzpodbujala aktivno sodelovanje in onemogočala pasivnost. Ivančič Lovrenc, sekretar OO ZK Naši mladinci V naši osnovni organizaciji ZSMS je 38 aktivnih članov, ki delujejo v naslednjih komisijah: - komisija za družbeno življenje in šport, - komisija za kadrovska vrašanja, - komisija za varstvo narave, - komisija za idejno politično delovanje, - komisija za LO in DS, - komisija za idejnopolitično izobraževanje, - komisija za MDA, - komisija za informiranje, - komisija za kulturo. Predsedniki naštetih komisij so si na začetku mandatnega obdobja izdelali svoje akcijske plane. Plani so bili morda preveč ambiciozno zastavljeni, zato nam je kakšna naloga, ki smo si jo zastavili tudi ušla. Na naših sejah, ki jih imamo poprečno enkrat mesečno, dokaj uspešno rešujemo tekoče probleme, ki se pojavljajo v naši temeljni organizaciji. Večina članov našega predsedstva deluje tudi v drugih DPO. V sodelovanju z osnovnošolsko mladino in glasbeno šolo pripravljamo ob državnih praznikih, pester kulturni program. Na športnem področju smo sodelovali dokaj uspešno na občinskih mladinskih igrah ter z ostalimi TOZD Kartonažne tovarne. Izvedli smo tudi delovno akcijo "čiščenje okolja temeljne organizacije". Naša organizacija se v glavnem financira sama, denar se v našo blagajno doteka s tem, da organiziramo zabavne plese. Glede boljšega informiranja smo naredili zelo malo, zato bomo morali v bodoče narediti več. Poudariti moram, da se je naša osnovna organizacija vključila tudi v razprave pri sprejemanju splošnih aktov naše temeljne organizacije. V bodoče bomo morali večjo Pozornost posvetiti prav kadrovanju mladine v članstvo ZK. V prihodnje bomo morali vso pozornost usmeriti v proizvodnjo , izboljšanje organizacije dela ter se zavzemati za nagrajevanje po Turšič Ivanka Za zadovoljevanje potreb delavcev s področja družbenega standarda se oblikujejo sredstva v skladu skupne porabe. V letošnjem letu bomo sredstva SSP namenili predvsem za: - Izplačilo regresa za letni dopust, - nagrade ob upckojitvi, - nagrade ob delovnih jubilejih, - obdaritev otrok ob Novem letu, - ter združevanje skupnih potreb na nivoju DO. Poleg omenjenih namenov uporabe sredstev pa bodo posamezne TOZD in DSSS namenile ostala sredstva v naslednje namene: - dotacije DPO v TOZD in izven, dotacije društvom, financiranje obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih, nakup počitniških prikolic in vzdrževanje le-teh, socialne pomoči itd. Pri izdelavi predloga porabe sredstev SSP je konferenca sindikalnih organizacij DO sprejela enotna stališča, na osnovi katerih bodo posamezne TOZD sprejele odločitve o oblikovanju in porabi sredstev SSP. REGRES ZA LETNI DOPUST Višina regresa za letni dopust je določena v Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Razen TOZD "Kartonažna" Ljubljana imajo vse TOZD in DSSS postavljeno omejitev do največjih zneskov izplačila regresa za letni dopust, medtem ko Ima TOZD "Kartonažna" ta znesek definitivno določen; zato tudi odstopanja pri viši- NflGRAEE DELAVCEM C® ODHODU V POKOJ Nagrada ob upokojitvi delavca bo izplačana enotno in sioer v višini 30.000,- din. NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH Za posamezne delovne jubileje bodo izplačane nagrade, ln sioer v naslednjih višinah: - za 10 let delovne dobe 6.000 din - za 20 let delovne dobe 9.000 din - za 30 let delovne dobe 12.000 din. OBDARITEV OTROK CB NOVEM LETU Ob Novem letu se obdari otrtike do 7.leta starosti z darilnimi boni. Vrednost darilnega bona je bila prvotno določena na 500.-din, zaradi sprejete spremembe, da dobijo darilni bon tudi otroci mlajši od 2 let, bo višina darilnega bona določena po ugotovitvi dejanskega števila otrok rojenih od 1.1.1975 do 15.12.1982. TOZD, ki so podpisnice sporazuma oz.dogovora, v okviru občine, o združevanju sredstev za novoletne prireditve za otrcke, se bodo prilagodile omenjenim sporazumom. V primeru, da sta oba starša zaposlena v DO KTL, prejmeta darilni bon za otroka oba starša. Na novoletni prireditvi, ki jo organizira osnovna organizacija sindikata, pa prejme vsak otrok - športno-rekreativna dejavnost, - 85-letnica KTL in "DAN KTL". 1. Združena sredstva za obnovo in vzdrževanje počitniških objektov Sredstva združena za obnovo in vzdrževanje počitniških objektov so namenjena za obnovo planinske koče na Veliki planini ter za delno preureditev počitniškega doma v Fiesi. Že v prejšnjem letu smo kočo na Veliki planini zaščitili pred propadanjem. V letošnjem letu bomo z združenimi sredstvi v višini 500.000 din obnovili zunanjo leseno oblogo, postavili drvarnloo v bližini koče, postavili novo peč In dimnik ter obnovili vodovodno napeljavo. Zaradi visokih stroškov (osebni dohodki in material za prehrano) smo se odločili, da bo v počitniškem domu v Fiesi organizirano letovanje brez organizirane prehrane. Letovalci bodo imeli možnost organi zirane prehrane v enem od bljlžnih domov. Letovalcem pa bo tudi omogočena priprava manjših obrokov v dosedanji kuhinji, v kateri bo nameščeno 8-10 plinskih kuhalnikov s pripadajočo posodo. Za tovrstno preureditev kuhinje, obnovo dveh sob, delno zanenjavo dotrajanega pohištva, popolnitev inventarja ter ureditev kanalizacije in vodovoda združujemo sredstva v višini 420.000 din. Sredstva za obnovo in vzdrževanje počitniških objektov združujejo tiste TOZD in DSSS, ki so v letu 1981 uporabljale počitniške kapacitete. Delež sredstev je določen na osnovi lanskoletnega števila nočitev v posameznih objektih. V letošnjem letu ne združuj ero sredstev za "združene" prikolice, ker bodo le-te dane v uporabo posameznim TOZD. Podrobnejši program letovanja v letošnjem letu, s cenikom in razpoložljivimi kapacitetami, bo objavljen v prihodnji številki glasila. 2. Letovanje okrevanoev Za letovanje okrevanoev -delavci, ki jih je letovanje potrebno zaradi zboljšanja in utrditve zdravja - združujemo din 273.000. Na okrevanje bo poslano 42 delavcev in sicer v kraje, ki jih glede na zdravstveno stanje posameznika priporoča zdravnik (Poreč ali zdravilišča). Iz posameznih TOZD in DSSS bo letovalo naslednje število delavcev: Počitniški dom v Fiesi nas pričakuje . Višina regresa za letni dopust bo različna glede na povprečni osebnih dohodek delavca v letu 1981. V povprečni osebnih dohodek v letu 1981 se ne šteje OD Iz naslova nadurnega dela. Poleg omenjene višine regresa pripada delavcu za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana še 750,- din. Pri izplačilu regresa za nepreskrbljene družinske člane se ne upošteva otrok - učencev v gospodarstvu. V primeru, da sta oba zakonca zaposlena v KTL, prpjmeta dodatek oba starša. le en darilni paket. Del sredstev sklada skupne porabe združujemo na nivoju delovne organizacije. Sredstva združujemo za naslednje namene: - obnova in vzdrževanje počitniških objektov, - letovanje okrevanoev, - letovanje upokojencev, - tovariško srečanje upokojencev In udeležencev NOB, TOZD Kartonaža 4 delavci TOZD Lepenka 2 delavca TOZD Valkarton 6 delavcev TOZD Kartonažna 16 delavcev TOZD Pako 5 delavcev TOZD Jelplast 1 delavec TOZD Kuverta 2 delavca TOZD Embalažni servis 1 delavec TOZD Tika 3 delavci DSSS 2 delavca. (nadaljevanje na 12.str.) Več skrbi in odgovornosti za varstvo delavcev pri delu Sredstva skupne porabe smo namenili... (nadaljevanje z 11 .str.) Verjetno pa bo število po posameznih TOZD večje, saj je bila takšna tudi težnja sindikalne konference. 3. Letovanje upokojencev Zaradi spremenjenega načina letovanja v počitniškem domu v Fiesi, bo letovanje delavcev, ki se bodo upokojili, organizirano v enem od hotelskih objektov ob morju. V ta namen združujemo sredstva v višini 273.000 din, kar zajema letovanje 42.upokojence v. Sredstva za letovanje okrevan-cev in upokojencev se združujejo po ključu števila zaposlenih v posamezni TOZD in DSSS. 4. Tovariško srečanje upokojencev in udeležencev NOB Tudi v letošnjem letu bo skupno srečanje upokojencev in udeležencev NOB v obratu družbene prehrane TOZD "Kartonažna" v Ljubljani. Srečanje bo' organizirano v mesecu oktobru oz.novembru, ko bodo vremenske razmere omogočale našim upokojenim sodelavcem normalni prihod na prireditev. Nekdanjim sodelavcem bomo na srečanju izplačali še nagrado v višini 1000 din. 5. Šport in rekreacija Za skupne akcije s športno-rekreativnega področja združujemo sredstva v višini 360.000 din, in sicer po ključu števila zaposlenih v posamezni TOZD in DSSS. V letošnjem letu bodo organizirane naslednje skupne akcije: - prvenstva v posameznih disciplinah: nogomet, kegljanje,namizni tenis,streljanje,šah,smučanju ter sankanju; - planinski izleti in pohodi; - letne in zimske igre papimi-čarjev SR Slovenije; - trim prvenstva; - rekreativni odmor za 21 delavcev v Poreču. 4. 85-letnica DO KTL in "dan KTL" V mesecu juniju bo organizirano srečanje za zaposlene vseh TOZD in DSSS v Trbovljah. Podrobnejši program še ni izdelan,vendar predvidevamo, da bcmo po ogledu proizvodnih prostorov TOZD "Tika" odšli na eno od bljižnih izletniških točk,kjer bo organizirano zabavno srečanje. Cb 85-letnici DO KTL pa je predvidena slavnostna seja samoupravnih organov in družbeno-političnih orga nizacij naše delovne organizacije v Cankarjevem domu" v Ljubljani. Za obe prireditvi združujemo sredstva v višini 700.000,- din Drago Videmšek Periodični pregled delovnih priprav in naprav na mehaniz. pogon Po lastni metodologiji dela izdelani v letu 1978 od rep. inšp. dela potrjeni so delavski sveti devetih TOZD KTL isto tudi potrdili kakor tudi Poslovnike o delu strokovne komisije ter imenovali tudi člane strokovnih komisij za preglede v letu 1978 in 1979. V prilogi pravilnika o varstvu pri delu TOZD "Pregledi in preizkusi delovnih priprav in naprav " so navedeni nazivi delovnih priprav in naprav in delovišče, vrste opravil pregledov in preizkusov, roki v katerih se morajo opravljati ter kdo jih opravlja. Strokovne komisije treh TOZD so pričele s svojim delom v letu 79. Najučinkovitejša je bila komisija TOZD Kartonažna - Ljubljana katera je pregledala in izstavila Certifikate za 202 stroja. v 1. 1979........za 32 stroja v 1. 1980........za 95 strojev v 1. 1981........za 75 strojev torej skupaj .... za 202 stroja. Strokovna komisija je na podlagi posnetka stanja delovne naprave (osnovni pregled, postavitev, mehansko stanje, električni deli), po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti izstavila Poročilo o opravljenem pregledu v katerem so zajeta Navodila za varno delo preizkušanje in vzdrževanje (strojni karton, m azilni karton), ter nato tudi Certifikat. Za komisijske preglede 202 del. naprav je bilo porabljeno 5.600 ur kar znese povprečno 28 ur na delovno napravo. (4 člani po 7 ur). Delo je bilo opravljeno v nadurnem delu. Za pripravo in izdelavo dokumentacije (prevodi, navodila za varno delo.. .) je bilo porabljenih za 202 stroja cca 1.200 ur v rednem delovnem času: za manj zahtevne po 2 uri, za bolj zahtevne po 9 ur, za srednje zahtevne pa po 6 ur. Prvih je bilo 60, drugih 72, tretjih 70 strojev. Torej povprečno po 6 ur. Skupni strošek pregleda delovne naprave in izstavitev Certifikata znese v povprečju plačilo 28 nadur in 9 rednih ur VK delavca. Za manj zahtevne stroje je ta vrednost polovična, za bolj zahtevne pa za tretjino večja. Za 35 delovnih priprav in naprav nabavljenih oz. izdelanih v KTL po letu 1975 pa je bilo izstavljenih tudi toliko Pismenih izjav, na osnovi pregleda in izdelanih Navodil za varno delo, preizkušanje in vzdrževanje. Zelo hudo je, če se na delu pripeti težja poškodba delavca. Takrat smo vsi močno prizadeti. Vsi znamo komentirati dogodek, ugotavljati pomanjkljivosti in analizirati vzroke, ki so pogojevali da je do tako tragičnega dogodka lahko sploh prišlo. V letu 1981 so se v DO KTL pripetile 4 težje nesreče pri delu, ki bodo poškodovancem po zaključenem zdravljehju zapustile trajne posledice. Da bi preprečili, ali vsaj znižali take boleče dogodke, smo v DO KTLže pred 4. leti pristopili, k bolj organiziranemu in odgovornemu obravnavanju in analiziranju pogojev, v katerih delavci opravljajo svoje delo. Problematiko varstva pri delu obravnavamo na sestankih pooblaščencev varstva pri delu, na raznih strokovnih kolegijih in v samoupravnih organih TOZD in DS SS. Pomembno je tudi vsklajevanje in izmenjava izkušenj preko komisije VPD SOZD SLOVENIJAPAPIR. Delavski svet TOZD in DS SS so v I. tromesečju 1981 obravnavali poročila o izvajanju varstva pri delu v preteklem letu ter sprejeli in potrdili programe ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu s pripadajočim planom sredstev za leto 1981. Predloge planov sredstev za vse TOZD in DS SS je pripravila služba varstva pri delu, kakor tudi sodelovala pri pripravi programov. Na predlog SVDje bila izdelana analiza nesreč v TOZD "Kartonažna" in "Papirna konfekcija" za zadnji 2 oz. 3 leta s konkretnimi predlogi za odpravo pomanjkljivosti in s tem tudi za izboljšanje stanja varstva pri delu v letu 1981. Vse varstvene ukrepe, tako splošne kot posebne pa morajo spoštovati in izvajati vsi, ki kakorkoli sodelujejo pri delih, tisti ki dela neposredno izvajajo, kakor tudi tisti, ki dela organizirajo, vodijo ali nadzirajo. Od štirih težjih nesreč pri delu v letu 1981, je vzrok za nastanek treh, nespoštovanje in neizvajanje varstvenih predpisov in navodil . Zavedati se moramo, da smo za varstvo delavca pri delu odgovorni vsi in ne samo delavci službe varstva pri delu. Neprimerljivo dražje so posledice težje poškodbe delavca kot vrednost hitreje in v naglici opravljenega dela na nevaren ali slabo organiziran način. Nesreče pri delu v DO KTL v okviru clanfc S()ŽD"ŠLOVENrj APA--PRI _198_1 Po pogostnosti nesreč pri delu, na delu in pogostnosti težjih nesreč je DO KTL bila v letu 1981 pod poprečnimi vrednostmi SOZD SLOVENI JAPAPIR. Pogostnost vseh nesreč pri delu je bila torej v DO KTL v letu 1981 za 5,5% pod poprečjem SOZD, nižja od poprečja je bila le še v Papirnici Količevo (za 10,6%) in v Sladkogorski (za 10,4%). Pogostnost nesreč na delu je bila v DO KTL v letu 1981 za 13,4% pod poprečjem SOZD, nižja le v Pap. Količevo (za 22%). Pogostnost težjih nesreč na delu je bila v DO KTL v letu 1981 za 24% pod poprečjem SOZD, nižja le v Djuro Salaj - Krško (za 31%)in v Papirnici Količevo (za 62%). V Tov. dok. papirja Radeče ni bilo nobene težje nesreče na delu. Komisija za varstvo pri delu SOZD »Slovenija papir” zaseda... TABELA št. 1 DO KTL (a) popr. SOZD (b) indeks (a/b) pogostnost nesreč pri delu 7,84% 8,30% 94,5% pogostnost nesreč na delu 5,87% 6,78% 86,6% pogostnost težjih nesreč na delu 0,22% 0,29% 76,0% Več skrbi in odgovornosti... (nadaljevanje z 12.str.) Pogostnost nesreč pri delu se je za slovensko papirno industrijo Povečala v letu 1981, od 7,87% v letu 1980 na 8,30%, za 5,5% Predvsem zaradi porasta nesreč na poti od 96 v letu 1980 na 158 v letu 1981, to je za 65%. Pogostnost nesereč pri delu slovenske papirne industrije je po podatkih za zadnje 6-letno obdobje dosegla v letih 1980 in 1981 vrednosti, ki se gibljejo v mejah evropske papirne in papirno predelovalne industrije (prej-šna leta za 15% do 25% nad evropskim poprečjem). Resnost nesreč (št.izg.del.dni za 1 nesrečo) je bila v DO KTL v letu 1981 za 10% pod poprečjem SOZD, nižja le v Sladkogorski (za 12,3% pod poprečjem SOZD). Janez Kopač PROGRAM ŠPORTNO. REKREATIVNIH AKCIJ Plan športno rekreativnih akcij ter tekmovanj za zaposlene v DO KTL za prvo četrtletje leta 1982 je pripravljen. Akcij in tekmovanj bo kar dovolj zato upamo, da bo tudi udeležba številnejša kot je bila v prejšnjem letu. Po posameznih mesecih je predviden naslednji plan: Marec - kegljaško tekmovanje za prvenstvo DO KTL - finale v Cerknici, - sankaško tekmovanje za prvenstvo DO KTL, izpod Doma pod Storžičem, - občinsko prvenstvo v kegljanju - Ljubljana, ~ prvenstvo DO KTL v šahu, ~ namizno teniško tekmovanje. Verjetno bo v tem mesecu tudi smučarsko tekmovanje papirni-čarjev SR Slovenije. April - nadaljevanje nogometnega turnirja za prvenstvo DO KTL, ~ strelsko tekmovanje, ~ planinski izlet. Nadalje bodo posamezne ekipe (moške in ženske) sodelovale na raznih trim tekmovanjih. Športniki TOZD bodo sodelovali s svojimi ekipami na občinskih tekmovanjih in akcijah. Posameznim TOZD bodo na voljo tudi razni športni objekti kot so: ~ kegljišča, - bazen, ~ igrišča za rekreacijsko dejavnost itd. Vse akcije in tekmovanja bodo Pravočasno objavljene, tako da si bo vsak zainteresiran lahko našel Ustrezno obliko rekreacije v Prostem času. Plaznik Mirko Kakšni smo na sestankih V roke mi je prišla zanimiva knjižica "Vpliv sestanka na učinkovitost dela v organizaciji združenega dela" . Ker smo v času volitev za samoupravne organe, bo morda še koga zanimala v knjižici obravnavana tematika. Avtor Jože Florjančič v njej ugotavlja, zakaj sestanki včasih niso uspešni, daje napotke za pripravo in vodenje sestanka ter na koncu pomaga razčleniti uspešnost sestanka. Sestanke bi glede na obravnavano tematiko lahko razdelili na: - sestanke, ki rešujejo proizvodne probleme in - sestanke, ki rešujejo probleme z drugih področij dela. Tudi glede na sklicatelja lahko ločimo več vrst sestankov: - sestanke samoupravnih organov (delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole,.. „), - sestanke družbeno-političnih organizacij in društev (ZK, sindikata, mladine, gasilcev), - sestanki strokovnih organov (kolegijskega poslovodnega organa, strokovnih komisij, ...). Uspešnost vsakega sestanka pa je odvisna: - od priprave nanj, - od vsebine, ki jo obravnavamo, - od udeležencev in njihove motiviranosti za sodelovanje na sestanku, - od vodje in njegove sposobnosti obvladovanja situacije, - od materialnih pogojev. Vsi vemo, da brez ustrezne priprave sestank ne bo prinesel želenega cilja, kar lahko povzroči govorice, nezadovoljstvo, pa tudi nepripravljenost za sodelovanje na prihodnjih sestankih. Če imamo na dnevnem redu zahtevno vsebino, jo moramo udeležencem podrobno razložiti, da bodo lahko sodelovali v razpra- vi. Potem ne bo več razlag, da neposredni proizvajalci razpravljajo le o osebnih interesih. Mnogokrat je za takšno stanje kriv vodja sestanka, ki pri obrazložitvi uporablja preveč tujih besed, dolge in nerazumljive stavke in podobno. Informacije morajo biti izčrpne, razumljive, točne, smiselno urejene. Vodja sestanka mora obvladati metode in tehniko vodenja sestanka. Važen je tudi pravilen odnos vodje do drugih udeležencev. Zavedati se mora, da je osnovni element sestanka skupina in da sta razprava ter oblikovanje zaključkov najpomembnejša dela sestanka. Najbolj zanimivi in raznovrstni pa so vsekakor udeleženci sestanka. Ni človeka, ki ne bi imel določenih pomanjkljivosti, obnašanje posameznika pa je v veliki meri odvisno tudi od okolja. Največkrat vidimo slabe lastnosti značaja le pridrugih, svoje napake pa zelo težko priznamo ali pa se jih sploh ne zavedamo. Kar kmalu lahko prepoznamo, ali je udeležencem cilj uspešen zaključek sestanka ali morda kaj drugega. Nekateri zaradi zavestnih ali podzavestnih vzrokov ne želijo sodelovati, motijo potek razprave in jim rešitev problema ni končani cilj. Neresne udeležence lahko glede na njihovo obnašanje razdelimo v devet skupin: PREPIRLJIVCI se zelo radi prepirajo in dražijo druge udeležence. Sestanek zaradi njih postane neploden, ker morajo udeleženci namesto problemov reševati medsebojne odnose. VSEZNALCI so prepričani, da so sposobni rešiti vse probleme. S svojim površnim in dvomljivim znanjem zavlačujejo potek dela in ustvarjajo slabo vzdušje na sestanku. Ste našli lik, ki vam ustreza ? KLEPETAVI se zelo radi poslušajo, saj vedno pričnejo prvi razpravljati in imajo tudi zadnjo besedo. Osebno so prepričani, da so sposobnejši od drugih. Njihova razprava je celo predavanje in vsebuje skoraj vse, kar so že drugi povedali. PLAŠLJIVCI zelo neradi -govo-rijo. Če je skupina večja, se bojijo drugih udeležencev. Menijo, da bo njihov prispevek k razpravi nekoristen, čeprav so lahko zelo sposobni in imajo dobre zamisli. NEGATIVCI so razpravljalgi, ki včasih tudi namerno povzročijo slabo razpravo. Sem spadajo pesimisti in nesposobneži, ki vidijo vrsto zaprek do rešitve problema. PASIVNI ljudje se za sestanek sploh ne menijo. Že vabilo jih spravi v slabo voljo. Prepričani so, da je sestanek zgolj zaradi sestanka. VAŽNI udeleženci mislijo, da je sestanek sklican samo zaradi njih. Prepričani so namreč, da imajo izredne sposobnosti. Ker pa jih ne morejo uveljaviti, radi kritizirajo in dajejo predloge tam, kjer bi bili najmanj potrebni. TRMASTI zelo težko priznajo, da so v zmoti, ker bi jim to bilo pod čast. Čeprav vedo, da nimajo prav, vztrajajo pri svojih stališčih. NEISKRENI ali hinavci previdno potrjujejo vsem, čeprav mislijo drugače. Običajno organizirajo premišljene akcije s točno določenim osebnim ciljem in so pri tem zelo nevarni. K tem tipičnim primerom bi lahko dodali še "papagaje" in "kimavce", ki se z vsem strinjajo. Zaradi takega obnašanja lahko marsikateri sestanek kljub dobri pripravi propade. Toda vsak človek je kdaj slabe volje in preobčutljiv, pa tudi trmast, nestrpen in hitro užaljen. Zato ne smemo preostro soditi ljudi, ki so se v dani situaciji obnašali drugače, kot smo pričakovali. Moramo jih razumeti in jim po svojih močeh pomagati. Le tako bodo medsebojni odnosi ostali takšni, kakršnih je vreden vsak član delovnega kolektiva. Nanizali smo le nekaj zanimivih misli o sestankih in njihovih udeležencih. Upajmo, da bodo vsaj malo pripomogle, da bo morda kakšen sestanek krajši in uspešnejši. Pogačar ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ☆☆☆☆☆ ŠPORT.ŠPORT. ..ŠPORT.ŠPORT.ŠPORT PRVENSTVO KTL V SANJ KANJ U PRVAKA V KEGLJANJU STA ZNANA... V soboto, 27.februarja, smo se podali na sankaško tekmovanje k Domu pod Storžičem. To tradicionalno srečanje sankačev KTL je tudi letos minilo v izredno lepem vremenu, tako da je bila hoja do Doma pod Storžičem res prijetna. Prijetno je tudi bilo srečati znane obraze iz TOZD Lepenka, ki so že nestrpno pričakovali začetek tekme. Tudi vsi ostali, ki so se pripeljali iz Ljubljane so bili nestrpni . Starte, tov. Zaplotnik Marjan, je spustil s starta prvega tekmovalca ob 11. uri. Proga je bila nekaj slabša kot prejšnje leto, pa tudi nekoliko daljša, tako da je bil čas "okrog tri minute in deset sekund za prevoženo progo. Glavni favorit, Meglič Jože, je tudi letos potrdil, da je nepre- magljiv na tej sankaški progi. Ko so tekmovalci in tekmovalke opravile tekmovanje v posamezni konkurenci, so se še enkrat podali na štart, saj so potem tekmovali še v moških in ženskih dvojicah. Razglasitev rezultatov je bila v domu, takoj po končanem tekmovanju. Najboljši so prejeli medalje, vsak tekmovalec pa je prejel tudi praktično darilo, ki si ga je sam izbral. Predzadnja tekmovalca v moški in ženski ekipi sta prejela po pol svinjske glave, -zadnji plasirani pa kolajno "POLŽA". V prijetnem vzdušju smo še zaplesali in si zaželeli, da se čez leto dni ponovno srečamo. Vsem tistim, ki se tega tekmovanja-niso udeležili, je res lahko žal. REZULTATI PRVENSTVA DO KTL V SANKANJU 'loški: Lepenka Lepenka Lepenka - 2.24,6 - 2.56,0 - 3.00,0 Ženske: - Lepenka - 2.58,0 - Lepenka - 3.05,0 - Lepenka - 3.07,8 L. MEGLIČ Jože -2. KAŠTRUN Cveto-2. KOGOJ Jože 1. SLAPAR Marija 2. KAŠTRUN Linča 3. KOGOJ Danica 3ionirke: Pionirji: L. KAŠTRUN Maja - Tržič - 3.32,0 1. MEGLIČ Grega - Tržič - 3.13,0 2. PLAZNIK Mojca - Ljub. - 3.40,0 2. PAVŠEK Dušan - Tržič - 3.21,0 2. PRAPROTNIK Miloja- Ljub'. - 3.51,0 3. GOMBOC Bojan - Tržič - 3.25,0 Woške dvojice: L. KAŠTRUN Cveto KAŠTRUN M. - Lepenka - 3.02,0 2. RADON Flore - JAGER Jože - Lepenka - 3.09,2 2. GAŠPER Ivo AVSENEK Drago - Lepenka - 3.10,0 Ženske dvojice: L. PAVŠEK Ivanka SLAPAR Marija - Lepenka - 3.12,0 2. KAŠTRUN Linča - KOGOJ Danica - Lepenka - 3.27,2 2. ANKELE Ivanka AHAČIČ Stanka • - Lepenka - 3.31,0 USPEH NAŠIH ŠAHISTOV Šahisti naše delovne organizacije sodelujejo na sindikalnem prvenstvu Ljubljane. Kartonažna tovarna Ljubljana nastopa v 3.ligi in moramo reči, da so letos v precej boljši formi kot prejšnje leto. Do sedaj je bilo odigrano 5 kol tega tekmovanja, do zaključka tekmovanja pa sta ostali še dve koli. V kolikor bi naša ekipa v srečanju z "Metalko" in "Emono" dosegla 6 točk od 8. možnih, potem pa bi verjetno zasedli v svoji skupini 2. mesto. S tem mestom pa bi se uvrstili v drugo ligo, kar bi bil zelo lep uspeh. Pohvaliti moram predvsem Tesič Radeta, ki je doslej vse partije dobil. Dobro igra tudi Cizelj Franc, pa tudi tov. Žgajnar, Praprotnik in ostali so prispevali točke za našo ekipo. S finalnim delom tekmovanja v kegljanju, ki se je odvijalo na kegljišču "Bresta" v Cerknici, se je končalo letošnje tekmovanje za prvenstvo DO KTL v kegljanju. Prvaka za leto 1982 sta Založnik Tone med moškimi in Vinkovič Vera med ženskami. Ekipni zmagovalec je ekipa TOZD "Kartonaža", Rakek. Ostali rezultati: Moški: 1. ZALOŽNIK Tone 2. PUNTAR Julijan 3. MULEC Stane 4. KELNARIČ Igor 5. PUNTAR Andrej 6. ČUDEN Miran 7. BONČA Slavko 8. REPEŽTone 9. MARC Danfel 10. DEBEVEC Jože Ženske: 1. VINKOVIČ Vera 2. GALEŠIČ Andja 3. LOVKO Olga 4. MEVC Štefka 5. JALOVEC Sinonija 6. KURE Martina Kartonaža Rakek Kartonaža Rakek Kartonaža Rakek Kartonaža Rakek Kartonaža Rakek Kartonaža Rakek Kartonažna Ljubljana Kartonaža Rakek V alkar ton Logatec Kartonaža Rakek Kartonažna Ljubljana Kartonažna Ljubljana Kartonaža Rakek Kartonaža Rakek Kuverta Kuverta 476 + 473 = 913 kegljev 451 + 415 = 866 kegljev 418 + 439 = 857 kegljev 434 + 417 = 851 kegljev 411 + 431 = 842 kegljev 405 + 428 = 833 kegljev 409 + 385 = 794 kegljev 395 + 396 = 791 kegljev 392 + 398 = 790 kegljev 396 + 384 = 780 kegljev 304 + 150 = 454 kegljev 293 + 137 = 430 kegljev 262 + 132 = 394 kegljev 217 + 120 = 337 kegljev 187 kegljev 158 kegljev ŠPORT.. ŠPORT.. ŠPORT Tekmovanje naših delavcev v smučanju V soboto, 13.februarja, smo se zbrali na Zelenici, kjer je bilo organizirano tekmovanje v smučanju. Na tem srečanju je bilo zbranih na snegu 300 oseb, na startu pa jih je bilo 260 od tega okrog 50 otrok naših delavcev. Prvenstvo se je odvijalo na "Vrtači" in to na progi, ki je bila dosti daljša kot prejšnje leto. Proga je bila dobro pripravljena, žal pa je bilo merjenje časov pri nekaterih tekmovalcih netočno. Merjenje smo prepustili strokovnjaku iz Vrhnike, ki pa svoje naloge ni dobro opravil. Vseeno smo na koncu pregledali vse zapiske in napravili vrstni red. Upamo le, da se kaj takega ne bo na naslednjih tekmovanjih ponovilo. Razglasitev rezultatov je bila^pred restavracijo "Kompasa" na Ljubelju. Najboljši so prejeli kolajne, zmagovalne ekipe pa pokale. Tako je pokal za skupno uvrstitev dobila ekipa TOZD "Kartonažna" Ljubljana, pokal za množične točke pa ekipa TOZD "Valkarton". Najboljše smučarje imajo v TOZD "Lepenka", dočim ima najboljšo žensko ekipo tudi TOZD "Kartonažna" Ljubljana. Pl KVIZ proizvod naše najstarejše temeljne organizacije ime najpomembnejšega slovenskega družbenopolitičnega delavca in sodelavca Tita ulica v kateri je naša temeljna organizacija v Ljubljani ime znanega sindikalnega delavca v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana glavni delovni stroj delovne e-note 20 Kartonažne Ljubljane kraj lanskega spominskega pohoda delavcev ob dnevu KTL del imena naše nove temeljne organizacije ime naše najmanjše temeljne organizacije ime direktorja naše temeljne organizacije v Ljubljani organ upravljanja, ki budno spremlja pravilnost našega dela glavni energetski vir za proizvodnjo v KTL naziv firme naše SOZD smer izobrazbe, ki se zahteva za tretjino del delovne skupnos ti ime glavnega in odgovornega urednika glasila KTL _SKUPNA UVRSTITEV MOŠKI - FIS TOČKE MESTO Moški A B C D SKUPNO 1. Lepenka 12 64 43 48 167 2. Valkarton 63 28 7 - 98 3. Kartonažna 11 22 25 35 93 4. Pako 25 6 10 - 41 5. Kartonaža 22 16 - - 38 6. Jelplast 2 - 29 - 31 7. DSSS - 2 14 - 16 8. Tika - - 9 - 9 9. Kuverta 3 “ 1 - 4 SKUPNA mesto UVRSTITEV - TOZD MOŠKI, ŽENSKE MOŠKI ŽENSKE SKUPNO Kartonažna 93 95 188 Lepenka 167 11 178 Valkarton 98 52 150 Kartonaža 38 25 63 Jelplast 31 25 56 Pako 41 10 51 DSSS 16 23 39 Kuverta 4 20 24 Tika 9 12 21 PRVE ČRKE PRAVILNIH ODGOVOROV NAM DAJO BESEDO POMEMBNO V DELOVANJU KTL. Rešitev kviza pošljite do 10. aprila na isti naslov kot nagradno križanko. Po mnenju sekretariat^ za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Nagradna križanka Med pravilnimi reševalci bo izžrebanih 5 nagrajencev: REŠITEV pravilna rešitev nagradne p,i2anke s prejšnje številke GLASILA: ^Pravno; BOBST, MAE, DS, MATE, 'ZSEKOVALNI AVTOMAT, NALOM, REALNOST, ra, nihanje, d, osat, ■jKUŠNJAVA, šl, KS, ORK, POSTREŽBA, NATAKAR, SM, ARTA, ZBORNICA, MRAVLJICA, KAJN, EGOIZEM, EKS-'ERIER, ALEJA, ANCONA, TATE, NS, ERBIJ, ELA, ER, ANKETA, STIL, SMA, A, TROP, TOGA, TRN, STENJ, ULOV, PIVOVAR, ROTO, ER, KAJŽA, KAVČ, I AT, ABEL, DAJALNIK, AS, N, ZNAK, ŽIRIJA, 0R0, COF, KOREJKA, ALEKS, PAV, EVA, PAS, MEAD, ROSA, SLANIK, AT, OST, NOTE, NEZNANKA, PREOBRAZBA, UJMA, OBISTI, KO, LEONID, P, STON, RA, U, RANA, AD, SZ, LO, KARVINA, KG, DN, MARTA, ARAL, IRSKA, RAB, TOP, BRV, VERA-CRUZ, NEPELA, OE, AHILES, EYCK, AR, AGA, JZ, FLEX0, P, TREF, TR, A, 0, A, SU, 0ER, Rl, N, ROTACIJSKI, BRILEJ, TISKARSKI STROJ, VE. Od vseh poslanih rešitev je bili izžrebanih pet pravilnih rešite : 1.nagrada 500.- din MARKELJ Otmar - DE-50 1.nagrada - 500 din 2. nagrada - 400 din 3 .nagrada - 300 din 4.nagrada - 200 din 5.nagrada - 100 din 2. nagrada A00. - din FAJDIGA Marija - DSSS 3. nagrada 300.- din TONIH Bojan-DE-10 4. nagrada 200,- din TONIH FiIIp-upokojenec 5. nagrada 100.- din LILEK Jože - DSSs Rešitev oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" na naslov: KARTONAŽNA TOVARNA Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 10. aprila 1982. NAGRADNA KRIŽANKA