Letnik xxg Številka 1 in Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 15 vinarjev. V »Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE v Ljubljani. GASILEC Cene enkratnim oglasom _ cela stran 37 kron 60 vin., ■/2 strani 18 kron 80 vin., •/4 strani 9 kron 40 vin., '/s strani 4 krone 70 vin. Pri večkratnem oglašanju :: primeren popust. :: Glasilo „Slovenske deželne zveze proštov, gasil, društev na Kranjskem". V Ljubljani, dne 30. junija 1918. Predsedstvene vesti. Razpis ustanov. Odbor »Slovenske deželne zveze prostovoljnih Kadilnih društev na Kranjskem« razpisuje s teni tiri »C e s a r j a Franca Jožefa I. jubilejne ustanove« po 60 K, 'ki se izplačajo dne 2. decembra 1918. Do teli ustanov imajo glasom določil pravico: 1. Onemogli, v službi ponesrečeni in ubožni gasilci, ki so bili v času ponesrečbe člani gasilnih društev, ki so združena v »Slo ven siki deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem.« 2. Vdove in sirote v službi ponesrečenih gasilcev. 'Nekol kovanim prošnjam, ki jtih je do 30. oktobra 1918 v posl ati odboru »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kr andskem«, je priložiti: 1. Potrdilo društvenega načelnika, da je bil onemožec ali rajnik član gasilnega društva, ikii je združeno v »Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem«. 2. Dokazilo ponesrečbe. .5. Ubožino izpričevalo županstva. Pomankljiive in zakasnele prošnje se ne bodo vpo-števale. Predsedstvo^ Edinost med kranjskimi gasilnimi društvi. Predsedstvo »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« je razposlalo okrožnico vsem kranjskim gasilnim društvom, s katero vabi kranjska gasilna društva k skupnemu delu in k zopetni združitvi v »Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjslkem«. Temu koraku je dlala okolnost po-v:>d, da so gasilna društva sama jela pristopati k stari »Zvezi«, iz Ikatere so'jih iztrgali vakwii preteklosti. Današnji resni časi pač res zahtevajo, da smo složni in da zavržemo zopermi ravs «n kavs. Jz tega razloga pošiljamo tudi današnjo številko »Gasilca« vsem kranjskim gasilnim društvom v prijetni nadi, da ga sprejmejo lin s tem -pokažejo, da so za pošteno spravo. _____________________________ Seja tehnične komisije in odbora „Združenja slovanskega prostovoljnega gasilstva“. Dne 24. in 25. marca 1.1. sta innda odibor in tehnična komisija »Združenja slovanskega prostovoljnega gasilstva« svoji seji v Brnu na Moravskem. Zvezo slovenskih prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem je zastopal tovariš Ivam Rus iz Bledia. Zborovanje je vodil starosta moravske gasilske zveze cesarski svetnik Vazaib, ker sta starosita »Združenja« tovariš Gud- rich in podstarosta tovariš Barle opravičila svojo odsotnost. A. Dne 24. marca ob ,5. uri popoldne je pričela z zborovanjem tehnična komisija. 1) Predsednik tehnične komisije tov. Ludwig je v svojem nagovoru povdanjal, da so vojne razmere zavlekle posvetovanje in da se je nakopičijo obito tvarine, o kateri bo razpravljati teh mični (komisiji. Gasilna društva, ki irniajo viečiino svojih članov v vojni, društva, katerim je pošla gasilska priprava ali pa je postala nerabna, se z zaupanjem obračajo na predsednüätvo za svete in pomoč. Treba bo, da si čimpreje ustanovimo skupen gasilski strokovni list, ki bo izhajal v vseh jezikih v »Združenju« združenih deželnih gasilskih zvez v avstro-ognskii monarh®!. Treba bo nadalje skrbeti za gasilske potrebe, zlasti itudi za. to, da nadomcst/iimo človeško moč, ki je odletela vsied vojne. Misiliiti bo treba na razširjenje motornih brizgalnic, na kombinirano (motorno in ročno) briz-galnico, na cevi fin druge gasilske priprave. Naidalje po-ax>ča, da bo vojaška uprava po vojni prodala gasilstvu več avtomobilov in da te prilike nikakor ne smemo zamuditi. Razpravlja o poslovnem redu, o organizaciji, o državnem prispevku »Združenju« 'itd. 2) Tov. Hubalek poroča o poskušnjah, ki so se napravile s spojko »Združenja« in o spojki inž. Kozaka. Spojka »Združenja« je pač že vsestransko preizkušena, vendar priporoča, naj se poiskušnje nadaljujejo še pozimii in po tem šele bo mogoče definitivno sklepati. Sprejeto. Tov. inž. Prusa predlaga, naj se dožene, koliko spojk bi bilo pravzagxrav treba izdelati, in sicer naj se dožene: 1. Koliko spojk bi bilo treba za gasilna društva, ki sc sama prijavljajo za zmeno. 2. Koliko bi bilo treba spojk vobče. Sprejeto. 3) Glede prevzeme Smekalovih podjetij poroča tov. Hubalek, da se je o tem posvetovala že Češka deželna gasilska zveza. Razne okolnosti so pokazale, da na prevzemo ni mogoče -misliti, pač pa se priporoča nakup delnic delniške družbe, ki se ustanovi v to svrho. Tudi »Združenju« se to priporoča. 4) Tov. Hubalek nadalje poroča, da je Češka deželna zveza prosila na merodajnem mestu za nakazilo cevi in da jih je dobila 5000 m. Te razdeljuje sama, kjer je potreba res neobhodha. To priporoča tudli drugim gasilskim zvezam. 5) Tovariš Seidl poroča o reviziji pravil gasilnih društev ter zlasti povdarja gasilski naraščaj in ženske kot članice gas. društev. Tiskano osnovo pravil ije razdelil med zborovalce. 6) O gasilskih novostih je poročal tov. Smekiai. Ročne brizgalnice se dandanes izdelujejo vSled pomanjkanja kovin iz vojnih zmesi (cinikove zilliitnine). Motorne brizgalnice (avtomobili) 'izpodrivajo parne tim električne brtragaln'ice. — Odločite se bo treba za normalna motorno brizgaliiico. Cveterokolne ročne brlzgalinicc se pretvarjajo v kombini- rane brizgalnice, ki jih gonimo z rokami alii i>a z motorjem. Nadalje poroča o spojkah ;iz vojne zmesi, o goibčkih s i>re-imienlijilyimi odlprbinami, o deisiinlektorjih itd. ter stavil na-sledinSe predloge: 1. »Združenje« naj prione z izdajo .skupnega strokovnega lista za vse deželne gasilske zveze »Zdtruženja«. Vsaka deželna gasilska zveza naj imenuje po enega člana v redakanli svet. 2. Odboru »Združenja« se priporoča, da izda Srnaka-lovo priročno knjižico o parnih brizgalmicali, o vz držav am ju in 10 obslugt 3. »Združenje« naj sporazumno z »Reichsverbandom« prosli za večji državni prispevek. 4. »Združenje« maj se iizreče za normalni tip imoitorne brizgalnice na bencin. Izvotli naj se posebna komisija, iki bo proučila zadevo iin v doglednem času sitaviila primerne predl/olge. 5. »Združenje« naj prosi vojno ministrstvo za 'primerno .množino 'bencina, kaiterega naj razdeli deželnim zveizam. 6. Deželnim zvezam naj se priporoči otvoritev župnih gasilskih §ol, kii naj služiijo lizvežbanju gasilskega naraščaja in člianiic gas. društev. 7. »Združenju« sei naroča, da podpiira deželne zveze in gas. društva pni prevzemi vojaških avtomobilov po vojni. Pio nekaterih pripoimnjah tov. Pruše in Hubaleka so billi predlogi .sprejeti in zborovanje končamo. B. Naslednjega dne, t. j. 25. marca ob 8. uri dopoldne se je vršila odborov a seja »Združenja«. 1) Poročilo staroste se je izpustilo, ker starosta tov. Ouidrieh mi prisoten. Tov. Voz alb prečita dopis o ustanovitvi »Avstrijsike reševalne zveze«, in vabilo k pristopu »Združenja« v to zvezo. Zadeva se odkaže tov. Krečamu v pouik in poročanje. 2) Poročilo blagajnikovo je podal tov. ces. svetnik Yo-zab. »Združenje« ima premoženja 10.307 K 21 j/in. 8000 K je vojmetga posojila. Računi se oidobne lin proračun sprejme brez 'Ugovora. 3) O poslovnem redu poroča tov. tiraib. Poslovni red je bil sprejet en b-loc. 4) V odsek za revizijo pravil se na mesto rajnega Ma-yerja lizvOlii tov. Kfečan. 5) Tov. Miachaček iporoča o ustanovitvi novega ministrstva za socialne zadeve in predlaga, da se »Združenje« izreče za to, da vse gasilske zadeve prevzame eno ministrstvo, maj bo to ministrstvo za notranje zadeve ali pa novo ministrstvo. 6) O reševalnih četah pri gasita ih društvih poroča .bo v. Krečain. Po temeljiti pojasnitvi predlaga, da se »Združenje« navzlic doslejnemu preziranju izjavi za pristop, in da se vOlii tričlemski odsek, kii izvede vse potrebno. Izvoljeni so bili tov. Vioizab, Saidi im Ludwig. 7) Tov. Pruša opozarja na akcijo gl^e ranjenih in bolnih gasilcev po vojni. Društva, župe, 'občine, dežele in država naj bi se zavzele za to važno akelijo. 8) Na ikcncu zborovanja itov. Wierzejsky predlaga, naj se prihodnje zborovanje vrši v Lvovu alli pa v.Prm 'Sprejeto. “““ Tov. ces. svetnik Voz ab se zalivali referentom za temeljita! in vestna poročanja in zaključi zborovanje. ___________ Odborova seja „Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“. Odbor »Slovanske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« je imel dne 30. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne svojo sejo v »Mestnem domu« v Ljubljani. Zborovanje je vodil do polovice seje podnačeluiik tov. O gorel ec, ker je bil načelnik tov. Turk zaposlen pri neki reševalni akciji v Hrastniku. Pri zborovanju so bile poleg predsedstvu zastopane gasilske župe: 'ljubljanska, ižanska, ikranjslka, blejska. po- stojnska lim litijska. To,v. Debelak, Minatti ta Merhar so opravičili svojo odisotniisst. Toiv. podnačetaik pozdravi zborovalce in naprosi tov. Barleta, da poroča v imenu predsedstva. 1. Tov. Barle poroča, da je predsedstvo napravijo okrožnico na vsa kranjska gasilna društva, tudi na ona, ki so izstopila njegajdni 'iz »Zveze«, s (katero «jih vabi (k skupnemu delovanju. Besedilo se odobri in okrožnica izroči župmiim načelnikom, da je razpošljejo svojim društvom. 2. Tov. Kotleša poroča o tajniškem poslovanju in o bla-gajničnem stanju. Obe poročili se vzameta odobruje na znanje. 3. O delovanju gasilskih žup poroča tov. Kolesa, zlasti povdarja delovanje gasilska župe ižanske, kranjske in ljubljanske. 4. 'lov. Barle poroča o zborovanju »Združ/mja« dne 24. in 25. marca t. 1. v Brnu (zapisnik zborovanja prinašamo na 'drugam mestu). 5. O razširjenju delovanja gasilnih društev v zvezi z Rdiečim križem na reševalni posel poroča tov. Barle. Razvil se je živahen razgovor lin naposled je bil sprejet predlog, da v »Zvezi« združena gasilna društva, Ikar se tiče reševanja, ostanejo sama zase in da se posameznim društvom ne ideila iovir, če reševalni posel, kakor dosllej, lizvr-šujejo še nadalje. 6. Tov. Barle nadalje poroča o enotnosti spojk ter predlioga, da se izjavi »Zveza« za spojko »Združenja«, da se določi število spojk v Obče, im število omiih spojik, .katetre gasilna društva prostovoljno odstopijo vojaški lUpravii. 1*0 vsestranskem 'razimotrivanju, vpoštavajiOč tudi Kozakovo spojko, se soglasno sklene: 1.) »Zveza« je za prostovoljno oddajo sedanjih spojk, če se vpelje za normalno spojko spojka »Združenja«. 2.) Prevzemnik sedanjih spoj/k mora skrbeti za moive spojke, za žico in za na-vezavanje spojik na cevi na lastne stroške. 3.) Blago ta delo mora biti tako, da ne zaostaja za današnjimi. Konstatujie se, da imajo zvezna društva približno 30.000 metrov cevi in približno 1500 spojk. 7. O avtomobilih, katere namerava po vojni oddati vojaška uprava gasilnim im reševalnim društvom, poroča tov. Barle. V »Zvezi« združena gasiillma društva bi prevzela 5 avtomobilov, če bodo cene im pogoji sprejemljivi. 8. O volitvi zastopnika v uredništvo Vestnika Združenja slovanskega gasilstva naroča tov. Rus. Vestnik bo izhajal v vseh jezikih deželnih gasilskih zvez. ki so združena v »Združenju«. V uredništvo je bil soglasno izvoljen tovariš Barle. 9. Tov. Sajovic poroča o uvedbi normalne motorne brizgalnice. V komisijo, kii bo razpravljala o tej zadevi, je bil soglasno izvoljen tov. Turk. 10. O došlih vlogah poroča tov. Kolesa in talko tudi o podelitvi ustanov. 11. Tov. Petrič poroča o sprejemu prijavljenih gasilnih društev ter predlaga uvrstitev sprejetih društev v župe. Ko se je razpravljalo še o internih zadevah »Zveze« tovariš Turk, (ki je med zborovanjem prevzel predsedstvo, zaključi ob pol 1 uri zborovanje. Reševanje ljudi z vneto obleko. • K nesrečam, ki zadevajo človeka, iin ki so zahtevale že marsikatero človeško žrtev, prištevamo vnetje obleke. Zlasti pri današnjih razmerah, kio rabimo za razsvetljavo primitivna sredstva!, se talke .nesreče pojavljajo v viečji meri, kot so se pojavljale pri normalnih razmerah. Nepravilno postopanje v takih Slučajih čestokrat zahteva žrtev, ki bi se bila pri pravilnem postopanju lahko preprečila Gasilski strokovni listi prinašajo navnoka/r navodilo dunajskega gasilske ga ravnat dlj a Miillerja, kii pravii: »Pri reševanju ljudi, (katerim se je vnela oblaka, je treba pre-vridinosfti in hitre pomoči. Najvažnejše je. da prizadeto osebo položimo na tla, zakaj plame pri stoječemu človeku sega po najobčutljivejših 'detlih, kii niso pokriti: po obrazu, po vratu in po ušesih; dočim pilarne ostale dele telesa dto-seza šole potem. ko je pregorela obleka. Kdor teika iin bega z vneto obleko, je po navadi žrtev plamena), zlasti ženska, kateri se je vnela obleka, je izgubljena, če v Strahu iin bo-leaim.aih bega m teka za rešitvijo. S tekanjem se pospešuje ogenj, ki se .timbolj ovija pmsi, vratu in »'lave, činn večje je gibanje. Ha se je nesrečnica vrgla na 'tila, opečena bi billa morebiti samo po nogah. Komur se je vnela obleka, naj se takoj vrže na tilai, ter valja po 'tleli in s stiskanjem obleke zaduši ogenj, če pa mm je pri pokali rjuha allii Ikarsibodii, naj 'to pritiska 'in ovija okolu gorečih delov, da s tem zaduši ogenj. Za reševanje JJudii, katerim se 'jc vnela oblaka, velja določilo: 1. Ponesrečemoa oviimo iz namočeno rjuho ailii kocem, in če tega ni, s posteljnim pogriinjallorn, z namiznim prtom, s preprogo, z obleko, s plaščem, s suknjo tor ga varno', toda nemudoma -položimo na tila. Ogenj zadušimo s stiskanjem obleke lin z ovoji. 2. Z vodo pogasimo obleko de 'tedaj, če j:e pri rok,ali, z iskanjem vode pa ine smamo (izgubljati časa. 3. Po «dušitvi ognja polivajmo vrtačo, zgoreilo obleko z voda iin teilo ponesrečencevo, da se ohladi.« Kakor pri drugih, tako se tudi iprli tej nezgodi čestokrat grešii in zamudi odločilni trenutek. Vežba naraščaja. (Dalje.) Č. Vaje z brizgalnlco. a. Vrst e b r i z g a 1 n i c. Brizgalnica je ono častitljivo orodje gasilnih društev, s katerim dovajamo za gašenje potrebno vodo na požari-šče. Prvotne brtzgainiice so Wille čudoviiito jedinositavne, s časom so se izpopolnjevale in danes so na vrhuncu popolnosti. Najobičajnejše brizgal/vice, katere ral« dandanes gasilstvo, so: a) bcrglovka, b) nosiiilna brizgalnica, c) snemalna brizgalnica, č) vozna briizgalniiica, d) parna brizgal/niča 'in e) motorna brizgalnica kot najmodernejša iznajdba. Ber «lovka. Gasilstvo vporaUMa dve vrsti berglovk e: benglovko brez vetrnika in berglovko z vetrniikom. Berglovka z vetnnikom daje enakomeren curek in ima prednost pred berglovko brez vet r mik a, ki smukoma meče vodo. Nosilna brizgalnica. N o s i J n e b r i z g a 1 n i c e rabimo v goratih -krajih, kjer je prevažanje otežkočeno ali pa nemogoče. Snemalna brizgalnica. Snemalna brizga ,1 n i c a je dvokolna .brizgalnica; pri ognju jo odkladamo in po porabi zopet nakladamo na dvokolnioo. Dvakalmiico običajno priklapljamo na drugo dvokolnioo ali na spredbji voz, tako da dvokolnica z brizgaluiieo tvori drugi del četverokolnega voza. Na dvo-krtlnico z bnizgalinico priklopi ja mo običajno še dvokolni n avli jak, ki ibvoiri tretji del vaza. Vozna brizgalnica. V o z in a b ir i z g a il n i c a je četverokolnu brizgal-uica, 'M tudi pni delu ostane na vozu. Vozna briizgaflmiica je za gasilna družita po deželi najprikiadnejša (in zaito tudi najbolj razširjena. Parna brizgalnica. Parne b r izg alni c e so v rabi le v večjih mestih in tudi tam so jih jele izpodrivati motorne brizgainke. Motorna brizgalnica. Motorne b r i z g a 1 n i c e — na bencin ial!i na elektriko — so majimiGdanneijša 'iznajdba na polju gasilstva. Gene motornim briizgalriicam so visioke in le imovitejšim gasilnim društvom jih je mogoče nabaviti. b. O ip i s vozne b r S z g a 1 n ii c e . Cetvenakolna vozna briizgalnioa je sestavljena niz dveh tiačilnih črpalk iin liz HaronioVe 'buče, veitrniilk imenovane. Sesailini cevi obeli črpalk peljeta v sesalno cev, kii simo jo položi® od voza do vode. Bata v obeli črpalkah aJli škor-njicah se gibljeta premanjema gor in dol s polmiočjo dlvo-roanega vzvoda. Konica vzvoda sta viličasta. V viillce vtikamo lesena prečnika, s katerima pritiskamo lin dvigamo vizviOd in bata, ki sta nanj pritrjena, Ko gre bat v čer-pallkii na levti strauni diod, zapre zaklopmioo v sesalno cev in odpre zalklopnico v vetrniik; izpnva z zrakom, pozneje z votdo. Bat v desni črpalki gre takrat gor, zrak pod njiirn se razredčuje in zunanji zrak pritiska vodo skozi sesalno cev v škornjico pod bat. Ko gre desna bat 'dol, tliači vodo v ve-tmiilk, škiornjica na levi pa se .polni z viodo. Ko dvigamo bata prem en jamra gor in doJ, privajamo v vetrniik vedno •več vode, ki stiska ondotni zrak iin talko povečujemo mje-gavio napetost. V vetnniiku ztgoščenii zrak itiira potom vodo skioizii cev, ki smo jo poiloi/Jili, in skozi ročnik v rokah bnizgalca, ido ognja, in sicer s tem. večjo silo, tioraj tudi tenu više, čimbolj je zgoščan, čimvečja je njegova napetost. Vetrniik ima potemtakem ta poman, da v njem zgoščeni zrak tira Vodo e n a k oimi e r m o skozi cev iin ročniik. I. Vaje s snemalno brizgalnico. 1. N a s it o p in uravnava. Vaje s snemalno bniizgalmico (s prednjim, srednjim in zadnjim vozom) dela četar in vrsta šestih gastiilcov. Cotar postavi se dva koraka na levo od konoa ojesa s čekom proti bnizgalniCi iin poveljuje: »K orodju nastop — v red!« 05 ^ to Spredoji Ü1 CO Na ito povelje pojsitavi se vrsta s sredino tri korake za spojene vozove s čelom proti vozovom Nastop se mora hitro 'in tiho izvršiti. Vnsta se takoj •in brez povelja uravna po sredini vršite. Na ito, kakor pri vajah z navijakom, poveljujemo: »Desni rn le Vi krajnik — vzad!« Deisni krajnik stopi za svojega soseda na levi strani in levi kratfniik za soseda na desnli strani. V tej tvorbi stoječe gasilce- odšteje četar od 1 'do 6, kakor pni vaji z navijalkam lin kakor kaže slika. Odšitevši gasilce se vrine na svoje mesita ik ojesu in poveljuje: »K orodju hodoma — pohod!« Vsi gasilcli korakajo na to povelje iin sicer: šitevilika 1 k ojesu na levo stran, številka 2 k ojesu na desno stran, številka 3 k levemu kolesu sprednjega, voza., številka 4 k desnemu kolesu sprednjega voza, šitevilka 5 k levemu kolesu srednjega voza in številka 6 k desnemu ikoielsu srednjega vaza. Na povelje: »Vozove raz tak -nit! številka 1 prhne oje prvega voza v roko, številka 2 stopi za sprednji voz in iztakne iglico, s katero je pritrjeno oje drugega voza na sprednji voz, šitievilka 3 -in 4 iprimeta oje srednjega voza ter odrineta prvi voz za številko 1, ki ga s številko 2 odpelje 6 k.orakov v premi smeri: ter se pripravita za pohod. Številka 3 in 4 takoj, ko je odrinjen prvi voz, zatakneta prečnik v oje ter se pnipraviita za pohodi Številka 5 in 6 na to povelje stopita k ojesu zadnjega voza. iztakneta iglico, s katero je pritrjeno oje zadnjega voku na srednji voz, zatakneta prečnik v oje, ga ipotftsmeta 6 korakov cz-ai srednji vioiz ter se pripravita za pohod. iKjo simo sprednji, srednji im zadnji 'votz postavili na odkaizasno imestto, poveljujemo: »Rod, iv desno (levo) — s čelom!« Vsii vozovi se zasučejo v odikaizaino stran, tako da stoje drug poleg drugega v nizdalji 6 korakov. Na povelje: »K brizgalni nastop — v red!« vsi gaslitci odlože ojesa ter se postavijo za brizgalnioo (srednjo dvokolnliclo), zravnani po sredanii, iki mora biti tri ikorake «a brizgainneo. Ü1 — “ 3 kor. **• Brizgalnica to 05 tO Na to četar stopi dva koraka na levo od konca ojesa in poveljuje: »Desni in levi krajnik — vzad!« Ko se je 'to izvršilo, poveljujemo: »K brizlgallniioi hodoma — po h o d!« Vsi gasilci korakajo na to povelje, in Sicer: številka l k ojesu na ilevo stran, številka 2 ik ojesu na desno Stran, številka 3 k brizgalniku pred levo kolo, številka 4 k brizgalni ai pred desno kolo, številka 5 k 'brizgalntici za ilevo kolo in številka 6 k brnizgaWdi za desno kolo, s čelom naprej. Na povelje: »Oje — vroči t!« številka I jn 2 vzameta oje v roko to se pripravite za pohod. ;~ 2. 1*0 h od. Plobodne vaje, Izprečitve, obrate lin vse druge gibe izvršujemo na ista povelja, kakor pri posamezniku ailii pri členu v redovnih vaj ali. Katar: »Hodoma —> pohod!« ali: »Zastop! v desno (levo) — v bok!« ali: »Red! v 'levo (desno) — s celomi!« in: »Rastati — stoj!« in tako dalje. 3. Odložitev in polaganje cevi. Preden položimo brlizgaJkniiico na tla ter jo pripravimo za črpanje poveljujemo: »Za odložitev — zgoto vi t!« 'Nia 'to povelje številki 1 in 2 stopita i>red ojesnri prečnik, vsak na svoji strani, s čelom prati brizgalinici, številka 3, 4, 5 in 6 pa napravijo obrat k brtizgalnioi ter odvežejo vsak nia ‘svojem koncu in na svoji strani brizgalnice jermen, s katerim so privezane sesalne cevi na brizgalnico. Številka 3 lin 4 odvetžeita poleg tega nastavec, ki je privezan na sprednjem delu brizgalnice, številka 5 in 6 iztaknete iglico, s katero je pripeta brtizgalmica na dvokolnioo. Briizigaflmico odlagamo na povelje: »Odlož it!« Odlaganje in nalaganje brizgalnice je v začetku vaditi razdeljeno. Na povelje: 1 »Odložit — ena!« Številka 3 in 5 dvigneta sesalni cevi z ležišča ter jih neseta na desno stran za brizgalmiioo, številka 4 in 6 dvigneta sesalni cevi na svoji strani ter jih 'položite na desno stran za brizgalnico. Odložlivši cevi se vrnejo na svoje mesto k brizgalnioi in čeltar vedi: »d v e!« Na to povelje številka 3 'odivetže verigo od ojesa ter jo položi na sprednji del brizgalkilice, številka 4 dvigne masta-vec iz ile/Jišča ter ga nese k sesalnim ceveim za briiizgalntoo, številka 5 le 6 potegnete vzvodna prečnika z dvokodnu.ee ter jih ipoložite na levo stran za brizgaln ico. ■Na povelje: »t r i!« Številka 1 in 2 polagoma dvigujeta oje, števMka 3 in 4 stopita h kolesu :na svoji strani ter s ipodiprlijemom primeta z obema rokama na desni lin levi kolesno napero, da imata ikiOleSt popolnoma v svoiji 'Oiblas/ti, številka 5 in 6 pa primeta vsak ina svoji 'Sitrami zadnji noč brlzgalniiice, številka 5 z desno številka 6 pa z levo roko ter (polagoma spuščata brizgalni ca na tla. Ko stepi brizgalnica z zaidnjim tanccnu na tla, številka 1 in 2, 3 in 4 polagoma 'potegujejo dvotal-nioo liizpod 'brizg,almice, številk 5 In 6 pa stopite k sprednjima ročema brizgalnice tier jo na ilnhlko in počasi postavita na tla. Na to številka 1 in 2 odpeljeta dVokoloioo 6 korakov pred brri-zgalnico, sitopita za dvokolnico s čelom pro-iti 'brizgalrtici, številka 3, 4, 5 in 6 pa se postavijo k brizgal -■Pioi s čelom prati brizgalniči. Na povelje: »š t i nii!« ŠteVilika 1 znosi iz omarice na dvokolinioi orodje in pripravo k sesalnim cevem za bnizgaimiioo, številka 2 odveže cedilo na dvotalinfuci ter je pritrdi na sesalno cev, ki 'Se ipolloži lin pritrdi na 'brizgalnliao, številka 3 položi 'ročnike, ki so nad vetrniikiom prli brizgallnlici v bedlenj brizgal-nice, številka 4 odvije polsnov sesalne odprtine ter ga položi v bedenj, številka 5 odvije pokrova metalne odprtine, ter ju položi v bedenj, številka 6 položi sesalno cev ter jo pritrdi na brizgalnico. Na povelje: »pet!« Številki 5 in 6 zatakneta vzvodna prečnika v vzvod, lin sicer številka 5 spred, številka 6 pa vzad. Na povelje: »š e s t!« Številka l stopi k vzvodnemu prečniku spred, številk 2 pa k vzvodnemu ivrečnikiu vzad — oba s čelom proti bmzgalnliai, številka 3, 4, 5 in 6 pa napravijo obrat proti vzvodnemu prečniiku ter se pripravijo za črpanje. Ko je vse pripravljeno za črpanje, lahko povelljejamo: »Cev do 1. (2., 3.) spojke — pollo žit!« Vsi gasilci stopijo k navijata, položijo cev do označene spojke, kakor je določeno pri vajah z navijatam ter se vrnejo k vzvodnima prečnikoma na svoje mesto. Na ipoveljle četariievo: »Odpreti — tok!« .laimejo v,si gasilci črpatli ter črpajo dokler ne zazveni povelje: »Zapreti — tok!« Poveljniku je pri tem skrbeitii za odpiranje in zapiranje izpuhal. 4. N a 1 o ž i t e v. Preden pričnemo z nalaganjem brizgalnice, navijemo najprej položene cevli, na povelje: »Cev — noilo žii it!« Vsi gasilci korakajo na 'to povelje iin sicer: številka 1 in 2 k ojesu navijalka, številka 3 in 4 k vretenu ter navijejo položeno cev, kakor je 'določeno pri vaji z navlijatam. Številka 5 lin 6 'odlvijeta cev iod brizgalne. Ko je naložena cev in navijalk zgoibovlljen za 'odhod, se vrnejo vsi gasilci k vzvodnima prečnikoma na svoje me-sto. Na to četar poveljuje: »Naložit!« V začetku poveljujemo razdeljeno r »Naložit — ena!« Na to povelje šitevnlka 1 in 2 .napravita polucbrat in. korakata na .svoje mesto za dvokotmoo, s čelom prati bniz-gaMcd, številke 3, 4, 5 in 6 napravijo Obrat proti brizguAnilei. Na povelje: »dv e!« Številka 5 in 6 iztakneta vzvodne prečnike, številka 5 sprednjega, številka 6 pa' zaldfnjega ter jih položita na levo stran za brizgulnico, 'kjer sta ležala preje. Na povelje: »t rii!« Števila 1 znosi v omarico na dvokoJmici ono orodje, katero je pri .odlaganju znosä za brizgalmico, številka 2 priveže cedilo ma oje divokolmfice, številka 3 zloži ročnike v ležišče nad vetmiikom, številka 4 naviije pokrov na 'sesalno odprtino brizgainice, številka 5 pa pokrova ri vojakih, 7 jih je doma, 1 je padel junaške smrti. Premoženja je 50 K. 2. Gasilno društvo v I šk i v a si ima 22 članov: 11 članov je pri vojakih, 11 doma. Premoženja je 40 K. 3. Gasilno društvo na Ig. Studencu ima 50 članov: 33 članov je pri vojakih, 16 jih je doma, 1 je padel junaške smrti. Premoženja je 312 K. 4. Gasilno društvo v Vrbljenah ima 17 članov: 15 jih je pri vojakih, 2 doma. 5. Gasilno društvo v S m a r j u ima 51 članov: 24 jih je pri vojakih, 22 doma, 5 jih je padlo junaške smrti. Poročila o inventarju so predložita gasilna društva v Iškivasli, na Igu in v Šmarju. Načelnik gasilske župe kranjske tov. Janko Sajovic poroča: 1. Gasilno društvo v Stražišču pri Kranju ima 9 članov. Orodišče, gasilsko orodje in gasilska oprava je v popolnem redu. Prevaževalua četa udeleževala se je pridno prevažanja ranjencev in bolnikov. Društvo je pasivno in potrebuje podpore. 2. Gasilno društvo v Dupljah ima 4 člane doma. Orodišče, orodje in odprava je v najlepšem redu. Premoženja je 294 K S v. 3. Qasilkno društvo v '1' r ž d č u im a 20 članov. Oro- j dišče, orodje in 'Oprava je v popolnem redu. Premoženjske razmere so zadovoljive. 4. Gasilno društvo v Pr e dvoru dima 8 članov. Dolga ni. Gasilsko -orodje, ki je začasno ohranjeno v «rajski zidani šu>pi, je v popolnem redu, kakor tudi gasüil&ka oprava, Po vojni si postavi društvo svoj lastni gasilski dom. 5. Gasilno društvo v Šenčurju pri Kranju ima 12 članov in 32 članic. Onodišče, orodje in oprava je v popolnem redu. Društvo 'ima nekoliko dolga, ki pa se krije z inventar jem. Društvo potrebuje podpore. 6. Gasilno in reševalno društvo v Kranju ima 28 članov. Poleg tega 'ima društvo dodeljenih 20 do 30 mož tamkajšnje garnizije v tehnično izobrazbo. Vaje so se vr-šiile vsak teden, tako, da je moštvo iin vojaštvo v vsakem ozira popolnoma izvežbano. Premoženja je 201 K. Orodišče, orodje iin oprava je v popolnem redu. Preiva-ževalni četi se je pritegnilo 33 dijakov taimlkajšnje gimnazije, Iki so z vsoi vnemo in vztrajnostjo sodelovali pri prevažanju ranjencev 'iin bolnikov. Doslej se je udeležila ore-važevalna četa pri 92 transportih, ter je prenosila, deloma tiudi ipnepeljala 5709 'ranjencev in bolnikov. Oasliilna društva je nadzoroval načelnik župe_ v spremstvu poslovodje, in .sicer: dne 1. septembra 1917 v Stražišču, dne 2. septembra 1917 v Dupljah in v Tržiču, dne 8. septembra 1917 v Predvoru in iv Šenčurju. Načelnik gasilske župe ljubljanske tovariš Fran Barle poroča: 1. Gasilno društvo v Spodnji hiški, nadzorovano dne 2. septembra 1917, ima 14 članov doma. 12 članov pri vojakih, 2 člana sta padla junaške smrti. Orodi-šče, orodje in oprava je v najiepšem redu. Premoženjske razmere so ugodne. Društvo .ima poleg društvene blagajne bolniško blagajno in blagajno za ostarele lin onemogle člane. ^ 2. Gasilno društvo v Zgornji Šiški, nadzorovano dine 2. sept. 1917, iima 11 članov doma, 14 članov pri vojakih in l je ipadel junaške smrti 'in isicer: velezaslužni načelnik Ivan Pavšič. Orodiišč iima društvo dvoje, eno na južni 'in eno na severni strani vasli. Orodišči, 'Oprava in orodje je v popolnem redu. Premoženjske razmere so ugodne. 3. Gasilno društvo v Mostah, nadzorovano dne .8. septembra 1917, ima 27 članov doma, 16 pri vojakih i‘i 3 so padli junaške smrti. Orodišče, orodje in oprava je v popolnem redu. Premoženjske razmere so dokaj ugodne. Podpora 'je potrebna. 4. Gasilno društvo na Viču, nadzorovano dne 8. septembra 1917, ima 13 članov doma in 22 članov pri vojakih. Orodišče, orodje in oprava je v najlepšem redu. Premoženjske razmere prav ugodne. 5. Gasilno društvo v Bazo viku, nadzorovano dne 9. septembra 1917, ima 7 članov doma, 12 članov pri vojakih, 7 članov je padilo junaške smrti, prodišče, orodje in oprava je v popolnem redu. Premoženjske razmere so ugodne. 6. Gasilno in reševalno društvo v Ljubljani ima 46 članov doma, 23 pri vojakih, 5 jih je padlo junaške smrti. Poileg tega ima društvo gasilski naraščati: 18 mladeničev starih po 15 do 17 let. Orodišče v »Mestnem domu«, orodje, oprava in transportna priprava je v nai-lepšem redu. Premoženjske razmere so ugodne. Društvo ima poleg društvene blagajne še bolniško blagajno, podporni sklad za onemogle gasilce in avtosklad. Društvo ima 8 mož stalne straže v »Mestnem domu«. Prevaže-valna četa ima 36 članov, ki je od izbruha vojna do danes prepeljala na stotiisoče ranjencev in bolnikov. Društvu je pr id el jen o po 30 do 40 vojakov v tehnično izvežbanje, žal pa, da se prideljeno moštvo večkrat menja in da se ne doseza namen v podrti meri. Gasilna društva v Borovnici, v Dravljah in v N o t r a’n jih Goricah se nadzorujejo to poletje. II. Odborova seja ljubljanske gasilske župe. Odbor ljubljanske gasilske župe je imel dne 29. junija 't. 1. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v prostorih Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva odborovo sejo in tehnično posvetovanje v smislu S 15 društvenih pravil. Zastopana so bila vsa v žuipi združena gasilna društva, in sicer: Ljubljana, Bizovik, Dravlje, Borovnica, Moste, Notranje Gorice, Sp. Šiška, Zg. Šiška, Vič-Glince. Načelnik tov. Barle pozdravi zborovalce ter vzra-doščen 'konsitatuje, da so zastopana vsa društva brez izjeme. Iz poročila načelnikovega posnamemo, da je v teku leta nadzoroval šestero društev, troje pa jih nadzoruje v 'teku poletja. Nadzorovana društva imajo 141 članov doma, 99 pri vojakih, 18 pa ijih je padilo 'junaške smrti. V znak padlim tovarišem se dvignejo zborovalci raz sedeže v. Tov. Koleša poda poročilo o t a j -niškem in blagajniškem poslovanj u. Obe poročili se vzameta odobruje na znanje. Poročevalec predlaga, naj se za župnega poslovodjo voli tov. Hoti an, da se ra/zdeli delo, češ, da je on poslovodja »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem«. Predlog je bil soglasno sprejet. O v p e 1 j a v i e u o t n e spoj k e poroča 'tovariš načelnik. Po vsestranskem raz m otr Iv an ju so bili sprejeti predlogi: 1. Odbor ije za prostovoljno oddajo sedanjih spojk, če se vpelje za normalno spojko spojka »Združenja«. 2. Prevzemnik sedanjih spojk mora skrbeti za novo spojko, za žico in za navezavanje spojk na cevi na lastne stroške. 3. Blago in delo mora biti tako, da ne zaostaja za današnjim. Komstatnje se, da so cevi rezane na 15, 20 :n 25 metrov. Povprečna mera bi bila ona spojka na 13 metrov, na 5380 metrov 300 spojk. Tov. načelnik nadalje poroča o avtomobilih, katere se je izrekla vojaška uprava po vojni oddali gasilnim društvom. Izmed vseh društev je le Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo za dva do štiri avtomobile. O r a z š i r j e n j u gasilnih društev na reševalni posel v zvezi z »Rdečim križem« se je razvil daljši razgovor. Večina zborovalcev se je izrekla proti prevzemi tega posla. O nor m a 1 n i motorni b r i z g a 1 n i c i odbor ni sklepal, ker nobeno društvo nima motorne brizgalnice. R a z g o v o r o župnih šola h je dovedel do sklepa, da se šola za sedaj opusti. Vsako društvo si bo pomagalo samo, kolikor je pri današnjih razmerah mogoče. Pri raznoterosti h se je izrekla želja, naj se preskrbi vsaj 500 metrov cevi in razdeli med najpotrebnejša društva. D os il e i n i o d b o r ostane n a •svojem mestu. Ko je bil izčrpan dnevni red tov. Drašler izreče tovarišu načelniku zahvalo za njegov >tnid in za njegovo delo. Tov. načelnik se zahvali za priznanje in ob tri četrt na 12 zaključi zborovanje z željo, naj vsak posameznik in vsako društvo zase dela nato, da proovita naše delo. Raznoterosti. Zemskä lisitfedni hasičska jednota knVlovstvi Českč-ho je izdala izborno urejen »S b o r n i k« in »Statistiko« za leto 1918. Po tem vSborniku« je v »Združenju prostovoljnega gasilstva slovanskega v Avstriji« združeno šest deželnih gasilskih zvez: češka, moravska, šlezka, gališka, kranjska in spodnještajerska. Češka zveza s sedežem v češki Tfebovi ima 139 žup, 4233 društev in 106.098 članov; moravska zveza s sedežem v Brnu ima 47 žup, 1403 društva in 37.760 članov; šlezka zveza s sedežem v Kvlešovicich ima 8 žup, 94 društev in 4721 članov ; gališka zveza s sedežem v Lvovom. ima 27 žup, 883 društev in 18.102 člana; kranjska zveza s sedežem v Ljubljani ima 1? /up, 93 društev in 2963 olanoiv; spodnještajerska zveiza < sedežem v Žalcu ima 1 župo, 53 društev in 1267 članov. Vseh šest zvez ima 234 žup, 6759 društev in 170.913 članov. Starosta »Združenja« je Rudolf Gudrioli, šolski ravnatelj in deželni poslanec v KyileScwücich na Šieizikettn; Pods tarnst a je Fran Barle, magistratni nis. ravnatelj v Ljubljani (drugi podstarosta še ni izvoljen); blagajnik je cesarski svetnik Karol V oz ab, ravnaltelj gasilske hranilnice v Brnu. »Slovensko deželno zivezo prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« zastopata v odboru J,osip Turk, deželni poslanec v Ljubljani in Ivan Rus, trgovec na Bledu. Predsednik tehnične komisije »Združenja« je Rudolf Ludwig, c. kr. okrajni šolski nadžonnik v Mor .-Ostravi, namestnik .los. B. Hubaleik, ravnatelj meščanske šole v Ces. Tfebovi. »Slovensko deželno zvezo prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« zastopa v tehnični komisiji Fran Barle iz Ljubljane Literatura in kritika. Graško mestno gasilstvo mam je vpaslatlo poročilo o delovanju leta 1917. Knjižica* obsega 64 strani ter nudi dokaj zanimivih podatkov. Gradec ima poklicno, prostovoljno im vojaško gasilstvo. Na 6000 prebivalcev pride 1 poklicni gasilec. Požarov je bilo 110. Pni uajvečjeim požaru je dedovalo 8 cevi. Letini stroški za mestno poklicno gasilstvo 256,825 K, za prostovoljno gasilstvo 17.998 K, telefoni in oznanjevala 10.544 K. Pogovori. Gasilnemu društvu v M. V »Zvezi« združena gasilna društva dobivajo »Gasilca«, seveda po jed-no številko, brezplačno. Društvo, ki želi več odtisov »Gasilca«, mora potrebno število iposebej naročiti. Cena posamezni številki 15 v. Gasilnemu društvu v P. Za odlikovanje se morejo pri osrednjem vodstvu Rdečega križa pniipoiročiti le člani .transportnih kolon in še iti le tedaj, če iso priijaiv-Ijemi kot člani kolone osrednjemu vodstvu Rdečega križa In če nad leto dni delujejo v transportni koloni. ŠBSSSSSHfSSSSB Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Gasilcu“. FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg 9. Optik. — Strokovnjak. jCXL Očala ščipalnikl, toplomeri, .barometri, daljnogledi itd. Z elektr. obrat, moderno urejena delavnica. Frvi, edini slov. optlčn. cenik dobi vsakdo zastonj. Tovarniška zaloga pripoznano najboljših švicarskih ur kakor vse druge zlatnine in srebrnine. Postrežba točna. Cene solidne, [Fr. P. Zajec, Ljubljana. Cenik brezplačno! EBE33 Učiteljska tiskarna .■■■■■■■■S v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom Frančiškanska ulica štev. 6 priporoča slavnim županstvom ter vsem :: c. kr. in drugim javnim uradom svojo :: PF“ popolno zalogo uradnih tiskovin slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim gasilskim, narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v :: večbarvnem tisku najokusneje. :: Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. •v + Pozor! 51™“""!«”"”“: Pozor! Gasilna društva! Glavna zaloga in lastno izdelovanje vseh potrebščin za gasilna društva kakor: pasove, naramnice, rokavice, signalne rogove, hupne piščalke, vrvice, vrvi za plezalce, cevi, cevne obveze čelade, čepice, sekirice, kuple zlate in usnjate ovijaki, bakle, platneni vedri, cvilh itd. Sploh vse v gasilna društva spadajoče predmete. Vzorci cevi, kakor cvilh za delavne obleke na razpolago. — Dalje, prevzema tvrdka tudi popravilo poškodovanih čelad in sekiric! Obilnim cenjenim narocbam se priporoča Benedikt & Co. Ustanovitev tvrdke 1830. Ljubljana. S“!“!: Ljubljana. * \ V Šelenburgova ulica štev. 1. Izvršuje najkulantneje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Sprejema denarne vlose: na hranilne knjižice in jih obrestuje za sedaj po 44 Rentni davek' plačuje banka sama. Denarne vloge sprejema tndi na tekoči račun obrestovanje po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd. ter izvršuje borzna naročila najkulantneje. Eskontira in vnovčuje menice, devize, kupone. Daje predujme na vred. papirje in jih sprejema v depot in oskrbo. Nakazila vojnim ujetnikom v vse sovražne države. Akreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. S veletrgovina z železnino in stroji LJUBLJANA Kdor želi kupiti dobro in poceni poljedelski stroj, bodisi vratilo, motor, mlatilnico, slamoreznico, čistilnico, brzoparilnik, plug, kosilni stroj najboljše znamke „ZMAJ44 in sploh vse poljedelske potrebščine, kuhinjsko o-pravu, orodje za rokodelce, okovje za stavbe in pohištva, vodovodne cevi, cement, traverze itd., naj se zaupno obrne na staro domačo tvrdko DUNAJSKA CESTA ŠT. 16. Zahtevajte cenik zastonj in poStnlne prosto! 3= =E Oljnate baive, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje priporoča A. ZANKL sinovi c. in kr. dvorni založniki. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, :: lakov in steklarskega kleja v Ljubljani. Zahtevajte cenike. ------ Zahtevajte cenike LUDOVIK KREMA, fotograf na Franca Jožefa cesti št. 3 v Ljubljani (na dvorišču) priporoča svoj atelje. Izdeluje točno in po primerni ceni vsakovrstne slike posamez in v skupinah. Lastna tovarna ur :: v Š v i ci. :: F. ČUDEN Ljubljana, Prešernova ulica 1 (nasproti frančiškanske cerkve). /I N I O N4 ure najboljše in 11 I 11 najb0|j natanfne Zlatnina, «sb» Srebrnina. Zahtevajte moj glavni CENIK zastonj In poštnine prosto. krojaški mojster — Sv. Petra cesta 22 priporoča zai OKI 23 m Solidno deio. — Fini kroj. — Tožna postreiba — Nizke cene. — Založil odbor Zveze kranjskih gasilnih društev,— Učiteljska tiskarna v Ljubljani.