SVOBODNA SLOVEN DA LETO (AffO) XLVII (41) | § P“ Bk | | .A | | g™ BUENOf» AIRES Štev. (No.. 42 £2 L, V/ V I\| § L § [j ||[ 3. novembra 1988 MARKO KREMŽAR Bližnji dogodki in daljne posledice Pismo iz Slovenije Dve razmišljanji «i socialističnih republikah Slovenci sicer ne moremo vplivati na razvoj svetovnih dogodkov in na odličitve velesil, pa -je vseeno prav, da se otresemo tako neodgovornega fatalizma kakor brezskrbnega optimizma ter da v treznem upanju na iprimeren zgodovinski trenutek presojamo vrednost porajajočih se silnic. Tako nam bo laže izbrati pravo gradivo za lastno, človeka vredno družbo. I. IVOVI NACIONALSOCIALIZEM Da je Sovjetska zveza po letu 1986 odprla vrata zasebnim tujim kapitalom, je verjetno eden najpomembnejših dogodkov zadnjih let. Ameriška in evropska podjetja naravnost tekmujejo za privilegij sodelovanja pri tem skoraj nepričakovanem vdoru na še nedotaknjeno sovjetsko tržišče. Za zasebne kapitale Zahbda predstavlja možnost delovanja v Sovjetski zvezi tak izziv, kot je bil na primer za Evropejce pred nekaj stoletji kolonizacija Amerike. Nova celina se vključuje v gospodarsko mrežo kapitalistične družbe. Na žalost to še ne pomeni, da se širi z enako naglico tudi območje demokratičnega sveta. Splošno mnenje je, da bo prisotnost tujega, zasebnega kapitala prinesla ZSSR poleg gospodarskih tudi druge družbene in celo politične spremembe. Vendar je v resnici bolj malo verjetno, da bi sovjeti, z Gorbačovom na čelu, kljub vsem reformam mislili na kakršnokoli predajo oblasti. Ni pa izključeno, da se ne bodo mlogli izogniti vsaj delni preos-novi (perestrojki) obstoječega političnega sistema. Vprašanje je, kakšne spremembe smemo pričakovati. Vladarji sovjetskega imperija iščejo izhoda iz zagate socialističnega gospodarstva, ker so končno le spoznali, da to ni zmožno ohranjati niti samo sebe, kaj šele da bi moglo biti temelj neki imperialistični velesili. Pred izbiro: ohraniti ideološko čisti socializem ali okrepiti imperij, so se seveda odločili za moč in oblast na račun ideologije, za (katero so še ne dolgo tega žrtvovali milijone življenj različno mislečih ljudi. Če pa je temu tako, bi vodstvo sovjetske partije verjetno poskušalo izpeljati s pomočjo uvoženega kapitala resnično gospodarsko reformo. To pomeni, da bodo nadomestili socialistično načrtovanje s tržnim gospodarstvom, da bodo dovolili kmetom večjo stolpu jo lastništva vsaj nad pridelki, da se bo večalo'število industrijskih podjetij, kjer bo tuj kapital odločal o načinih proizvodnje in vplival na tržno metodologijo, da se bo življenjska raven ljudstva zvišala, da se bo njihov finančni sistem povezal s kapitalističnim v upanju na vedno nove inverzije. Ni pa verjetno, da bi se politični sistem, ki ga obvlada partija, zaradi tega že sesul. Morda bodo morali začasno odvreči kaj nebistvenega balasta, kakor so na primer Afganistan pa morda še kaka prekomorska posest, v prepričanju, da si bodo sčasoma lahko vse z obrestmi povrnili. Tudi ni verjetno, da bi zasebni kapitali, ki bodo sodelovali pri omejenih gospodarskih reformah, izvajali kak poseben pritisk na totalitarno vlado v smeri demokratizacije. Postali bodo del priviligirane družbe, uživali če že ni monopolni pa vsaj zelo zavarovan položaj na ogromnem trgu in kaj lahko višje cenili „avtoritarno stabilnost“ od nepredvidljivih demokratičnih re- form in z njimi združenih pretresov. V tej smeri smemo sicer pričakovati pritiske na ZSSR od strani demokratičnih držav, a ti, sami na sebi, le redko privedejo v totalitarnih sistemih do kakih bistvenih notranjih sprememb. Povezavo političnega monopola s privilegiji zasebnih kapitanov poznamo iz bližnje preteklosti kot eno od značilnosti „nacionalsocializma“. Pri tem bi manjkal v nastajajoči sovjetski družbi le še nacionalni element, ki naj bi služil taki totalitarni strukturi kot moralno opravičilo. če pogledamo v sedanji položaj te države pa tudi Kitajske in celo Jugoslavije, se zdi, da glede nacionalne primesi ne bodo v zadregi. Lahko se tedaj zgodi, da bi nacionalsocialistični sistem (seveda brez take nesimpatične oznake) nadomestil na vzhodu obstoječi internacionalni socializem, ne da bi pri tem partija izgubila svoj politični monopol. Sprememba nekaterih ljudi in uradne terminologije je cena, ki bi jo partija verjetno z veseljem plačal posebno še, ker bi našla pri očetu evrokomunizma Gramsciju za podobno taktiko celo teoretično o-pravičilo. In kam vodi tak „novi“ nacionalni socializem? Poskusi iz prve polovice stoletja potrjujejo, da smemo pričakovati tudi v hipotetičnem ponovnem pojavu takega sistema: sprva visoko gospodarsko aktivnost, nato kopičenje kapitala ter relativno zvišanje življenjske ravni... A potem? Na to si lahko odgovori vsak ki nima slabega spomina. Vsekakor demokracija ni sad kake gospodarske ali zgodovinske nujnosti, kot si lahkoverno obetajo nekateri. Demokratična družbena ureditev je posledica moralne in politične zrelosti ter treznih odločitev nekega naroda. Zato jo je veliko lažje zapraviti kot si jo ponovno pridobiti. Ali so potemtakem ljudstva vzhodne Evrope in ostale žrtve komunističnih držav neizogibno obsojena na tako ali drugačno obliko totalitarizma? Nikakor. Rešitev je prav v rokah teh narodov. Oni sami so v prvi vrsti poklicani, da postanejo protagonisti globokih družbenih sprememb, če narodi pod komunistično oblastjo ne bodo lahkoverno zaupali v neko avtomatično rešitev, ki naj bi prišla z dotokom kapitala, ter se bodo zanašali predvsem na svojo moralno in kulturno silo, je upanje na zlom nasilnih družbenih sistemov upravičeno. Narodi bodo od znotraj zlomili razkrajajoče se marksistične sisteme, če ne zapadejo vabljivi skušnjavi prav tako totalitarnega, materialističnega nacionalizma. Pri naporih za resnično demokratizacijo družbenih odnosov jim zunanje okoliščine lahko pomagajo, ne morejo pa nadomestiti notranje, to je moralne sile ljudstva. (Konec prihodnjič) ZahteČujo odstop, her je povedal resnico Peter Matič je predsednik Zveze borcev Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. V zadnjem času je nastala proti njemu velika gonja s strani srbskih partizanskih borcev, ki so zahtevali njegov odstop ali odpoklic, ker je javno izjavil, da sedanje vodstvo CK Zveze komunistov Srbije skuša ustvariti veliko Srbijo. Zato dežujejo (naročene) brzojavke na predsedstvo borcev Jugoslavije z zahtevo, da se Matiča odpokliče iz (predsedniškega mesta. Največ brzojavk prihaja iz Območja ožje Srbije. Zato je tudi končno Matič odstopil! Gospodarski, politični in kulturni položaj Slovenije v Jugoslovanski skupnosti narodov se iz dneva v dan slabša in je vse težji ter utegne postati za nadaljnji obstoj te jugoslovanske skupnosti narodov usoden in katastrofalen. To priznavajo slovenski in jugoslovanski Voditelji, seveda vsak iz svojih nacionalnih pogledov in pri tem skušajo odgovornost za tako stanje pripisati drug drugemu. Javna tajna je, da komunistični voditelji v Beogradu hočejo naprtiti odgovornost Sloveniji, njeni Mladini in Novi reviji, mtedtem ko vidi slovensko ljudstvo izvor vseh sedanjih težav Slovenije v neenakopravnem položaju Slovenije v Jugoslaviji in v njenem izkoriščanju, čeprav je gospodarski položaj Slovenije v tem času zelo slab, pa je predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj na zadnjem sestanku z gospodarstveniki na Gorenjskem jasno povedal, da se bo gospodarski položaj Slovenije kmalu šd poslabšal. To svojo napoved je opiral na oceno, da se bo znašla Slovenija letos brez finančnih sredstev, ko bo morala Beogradu in nerazvitim republikam izplačati 6.600 starih milijard kot obveznost za leto 1987. Te velike obveznosti pa že utrujeno in močno opešano slovensko gospodarstvo ne bo zmoglo. če pa bodo ta sredstva Sloveniji pobrali, pa ji ne bo ostalo nič za njen nadaljnji gospodarski razvoj in tehnološko posodobitev, vprašljiva pa so tudi sredstva za izplačilo osebnih dohodkov-fplač zaposlenih delavcev. Ekonomisti pravijo, da se bo celotno slovensko gospodarstvo znašlo v nelikvidnosti, kar po vaše pomeni v „bankrotu“. To pa bo imelo daljnosežne posledice na gospodarske in politične razmere na Slovenskem. Delavski razred se bo znašel na ulicah in slkozi že priznano skrajno skrajno obliko samoupravljanja „prekinitev dela“, kar praktično pomeni štrajki, razreševal svoje življenjske in obstojne probleme za golo preživetje. /Težka gospodarska situacija, ki ji dajejo pečat zunanji in notranji dolgovi, padanje fizične proizvodnje, nelikvidnost in vsesplošna nemotiviranost za delo, pa poslabšuje iz dneva v dan tudi politično situacijo v Sloveniji kakor tudi v Jugoslaviji. Iz dneva v dan se bolj za- Naš gost iz Goriške g. Vinko (L e vstik [nam je še pred odhodom poskrbel, (da smoi dobili zadnje noi-vice iz Slovenije po teleksu, za kar še mu najlepše zahvaljujemo! V petek popoldne je zvezna ustavna komisija zaključila delo in zvezni zbor je z glasovanjem (pet vzdržanih) sprejel amandmaje, kot jih je predlagala Slovenija: financiranje JLA ostane predmet državnega proračuna, čeprav dopušča občasno iskanje dodatnih sredstev s soglasjem republik. Ostali sporni členi so izpadli. Seveda bo treba počakati še na odobritev vseh republiških skupščin. Nadaljnja zakonodajna pot bo še dolga in tudi sporna, še težje pa bo izvajanje reform, saj je zvezna vlada še pred njihovo uveljavitvijo že klonila pri plačah: pod pritiski je možen porast plač s predvidenih 119 odstotkov povišala na 140 odstotkov. JLA naj bi bil sestavni del jugoslovanske federativne ureditve, pravijo; a v svojem sestavu bolj odraža unitarizem z etiketo enotnosti. S svojo prisotnostjo in pritiskom v politični in zakonodajni sferi je prava antiteza demokratizacije, s svo- ostrujejo odnosi med republikami in njihovimi političnimi in oblastvenimi forumi, ki jih predstavljajo delegirani predstavniki komunistične stranke oz. partije. Nekoč opevana parola „Bratstvo in enotnost“, ki obstaja med jugoslovanskimi narodi in ki je triumfirala za časa vladanja Tita, se spreminja v nezaupanje, med ljudmi in republikami. Danes ni več tistega zaupanja, če je sploh še kdaj obstajalo, ampak prevladuje načelo, kdo bo> koga in za kakšno ceno. In iz prvin tega nezaupanja so že vidni elementi rušenja Titove Jugoslavije in hkrati začetek obdobja jugoslovanske državte. Začetek teh težav, ki bodo v bodočnosti več ali manj vplivali na obstoj te Jugoslavije, pa niso zgolj v političnih nasprotjih; tedaj temeljijo predvsem v neučinkovitih ekonomskih razmerah in v razpadajočem gospodarskem sistemu in birokratskem vodenju zavoženega jugoslovanskega gospodarstva. Tisti, ki dajejo so predvsem Slovenci; so prepričani, da dajejo preveč in s tem ogrožajo sami sebe in lastni razvoj, medtem ko tisti, ki to pomoč iz le- ’ ta v leto brezplačno prejemajo, mi-, slijo, da dobijo še vedno premalo in bi zato radi še več. Če je za časa Tita vsaj na zunaj in občasno prevladovalo načelo, da Jugoslavija mora imeti razvito Slovenijo, da bo lokomotiva, ki bo vlekla jugoslovansko gospodarstvo in s tem tudi plejado nerazvitih republik, pa danes prevladuje v politiki federacije in nerazvitih republik prepričanje, da mora Slovenija s svojim razvojem počakati toliko časa, toliko let, da jo nerazviti dohitijo. To pa pomeni za Slovenijo samomor in izločitev iz razvite Evrope. Je pa to samomor tudi celotne Jugoslavije, kar pa danes jugoslovanski komunisti ne vidijo in ne spoznavajo. Te gospodarske zaostritve med republikami pa imajo posledice tudi na politične in kulturne zaostritve med političnimi in oblastvenimi vodstvi, med republikami in federacijo, če so nam pred leti naši politiki, seveda iz komunistične partije, stalno govorili, da razredni sovražniki prihajajo ali iz Amerike ali Rusije, danes vse bolj prihaja med ljudi spoznanje, da i-mamo največjega razrednega sovražnika sami v sebi, to je v neodgo- jo zapravljivostjo pa vse prej kot stabilizacijski faktor. Zgleda pa, da Amerika indirektno podpira prav te nazadnjaške unitaristične sile. iše utrinek s 17. seje, ki je bil všeč časnikarjem na ljubljanski R TV: Iz Slokarjevega govora: Izgubljamo bitko za bitko, komandanti pa o-stanejo vedno eni in isti, trdno v svojih sedlih. To pa ni skladno z vojaško logiko: če bitko izgubi, je komandant prvi, ki se zamenja... Ljudi je strah pred bodočnostjo, ker ni perspektiv. .. zato se oklenejo vsake bilke, ki jim jo kdo ponudi, pa če je rešitev stvarna ali ne. Črnogorska vlada je odstopila, ker ni dobila zaupnice. V četrtek so potekale volitve na republiški konferenci: za člana predsedstva je bil izvoljen Ribnikar (dekan ljubljanske univerze) s 123 glasovi, dočim jih je Bavčar dobi1 61. Izvolitev morajo še potrditi občine z dvetretj insko večino. Čeprav je pred tem na občinskih kandidatnih konferencah dobil največ glasotf Bavčar, je zadnje dni iz političnih krogov kar mrgolelo nasprotovanj zadnji pobudi odbora: te očitke so mnogi hlastno upora- vornosti, anahičnem samoupravljanju, nestrokovem delu, korupciji in podkupovanju in ne nazadnje v neučinkovitem gospodarskem in političnem sistemu. Da je v odnosih med jugoslovanskimi narodi in državami že načeto „bratstvo in enotnost*, je bilo ma-nifestirano v opravljeni javni razr pravi o spremembi jugoslovanske in site venske ustavje. V Sloveniji smo na sestankih večino predlaganih sprememb zvezne ustave zavrnili, ker te predlagane spremembe ne težijo k demokratizaciji jugo-slovenske družbe, še naprej zatirajo svobodo do opredelitve v izbiri sistema in oblike oblasti in ne podpirajo svobodne iniciative kot gibala osebnega in družbenega napredka vsake družbe. In kaj je pokazala sedanja ustavna razprava, ki pa je še vedno pesek v oči vladajoči komunistični partiji. Slovenci smo v razpravah zahtevali za slovenski narod več nacionalne svobode, več e-konomske svobode in samoiniciativnosti, možnosti združevanja po nazorskih prepričanjih, medtem pa so južne nerazvite republike pod vodstvom srbske čaršije zahtevale centralistično zvezno državo, ko naj bi Beograd zopet kot nekdaj vladal iz enega centra federalnim enotam, med katere bi spadala tudi sedaj še razvita Slovenija, če bo ta smer v razvoju prevladovala, bo Slovenija izgubila še tiste minimalne pravice v obstojnosti države, ki jih morda vsaj na videz ima še danes. Družbene sile v državi, ki se ob u-stavni razpravi borijo za sprejem enega ali drugega koncepta državne ureditve, pa niso enako močne. Vsa nerazvita Jugoslavija s Srbijo na čelu podpira uvedbo centralistične in unitaristične Jugoslavije, saj vidijo v tem možnost, da si bodo dokončno podredile slovenski narod, s tem pa tudi ustvarile pogoje za nacionalno in gospodarsko izkoriščanje Slovenije in razvrednotenje slovenske kulture, (ki je skozi vsa nemirna stoletja in tisočletja ohranjala slovenski narod. Hvalevredna je ob tem ugotovitev in spoznanje, da je sedanje politično vodstvo, čeprav komunistično, ki je po popkovini še vedno vezano na Beograd, odločno podprlo težnje slovenskega ljudstva, ko se je uprlo (Nadaljevanje na 2. str.) bili za utemeljitev neprimernosti Bavčarjeve kandidature. Bavčar je sicer objasnil, da je državljanova neposlušnost pasivno, nenasilno dejanje, protest, tnoralno vprašanje, ali oblast dela prav ali ne. . . Sicer pa se je s,to problematiko že začel podrobneje ukvarjati tisk (Teleks, Mladina...). Predsedstvo ZSMS je izreklo nezadovoljstvo, ker njen kandidat ni bil izvoljen za člana predsedstva (Bavčar). V torek so v republiški skupščini končno ustanovili komisijo za nadzor nad zakonitostjo dela Službe državne varnosti in pa delegatsko skupino za proučitev procesa. Koliko časa bo to preučevanje trajalo, je seveda drugo vprašanje. Delegacija odbora (Mojca Drčar M., M. Hren, Močnik, B. Roter) se je prejšnje dni mudila v Strassbour-gu, kjer je razdelila manifest o stanju v Jugoslaviji. Ta čas se mudi v Parizu. Gost Clov. doma, obiskala pa je tudi Amnesty Internat., odbor za zaščito Janše; poudarila legalno delovanje odbora in povabila sredstva obveščanja, da sledijo razvoju v Sloveniji in Jugoslaviji, ker gre za demokracijo in pluralizem. •■■■■■■■■■«■■■■■■■■•■■■■«•■■■■■■■■■a■■■■■■•«••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!■■BBBBBBSBBBBBBB.aBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBr« Zadnje novice s teleksa Marjan Schiffrer Tone Mizerit MED KNJIGAMI IN REVIJAM! Partizan nekoliko drugače Pri založbi Obzorja v Mariboru je izšla letos zanimiva knjiga jezdita Franceta Cerarja: Partizan nekoliko drugače. Je to ena redkih knjig (če ni edina), ki popisuje leta revolucije 1941-1945 iz zornega kota slovenskega vernika (ne Kocbekovega kova), ki je v tej revoluciji kot partizan tudi aktivno sodeloval. Razpad Italije, septembra 1943, je doletel Cerarja v Novem mestu. V žepu je imel ravnokar opravljeno maturo, v srcu pa se je že odločil za mašništvo. Že v začetku zgodbe nas preseneti, da ta globoko verni fant (Boga'sem bil lačen, je zapisal), dolgoletni kongreganist, v tisti odlo-ečilni uri dvomi. Na eni strani so bile izjave ;papežev Pija XI., Pija XII., je bil ljubljanski škof, njegov škof, je bila vsa slovenska katoliška mladina, ki ji je bilo popolnoma jasno, kje je njeno mesto. Že sv. Iznacij iz Antiohije je pred 1900 leti zapisal: Kjer je škof, tam, so Verniki, tako kot je Cerkev tam,, kjer je Kristus. Kdo in kaj je bilo na drugi strani pa itak vsi vemo. Toda Cerar je doživljal notranjo stisko. Zatekel se je (kot sam piše) na kor frančiškanske Cerkve v Novem mestu, da je Boga prosil za razsvetljenje. Iz cerkve je stopil odločen, da ostane. Ni se pridružil reki beguncev, ki se je umikala. Na vsak način moramo spoštovati ta njegov korak, ker je bila odločitev globoko premišljena, notranje izbojevana in boleča. Da ga je žgala, še vidi, ker se še pozneje k njej večkrat vrača. Čez nekaj dni je že kot partizanski mobiliziranec hodil po Novem mestu. Njegova prva doživetja v partizanstvu >so bila travmatična. Komandir čete je slišal, da je v bližnjem Šmihelu zvonilo poldne. To ga je naravnost razkačilo. Preklinjal je Boga, Marijo in vsa svetnike. Trdil je, da bo treba vse cerkve požgati, župnike in nune pa postreliti. Cerar dodaja, da pozneje v partizanih takega prostaštva ni več doživel. Tako je dočakal nemško ofenzivo, razbitje partizanskih enot, sam pa se je znašel v rodni Beli krajini, kjer je ostal do konca. Tako se pi udeležil nobene večje bitke, kjer •bi ga. kot nezanesljivega poslali v prve vrste; tudi mu ni bilo treba prisostvovati mnjožičnim likvidacijam nedolžnih. Postal je kulturnik in član Frontnega gledališča ter vsaj na daleč spoznal osebnosti partizanstva kot Kidriča, Vidmarja, Bevka in druge. Ko ga tako srečujemo na partizanskih poteh, ga moramo občudovati zaradi dveh stvari: zdržal je strahotni pritisk partije in ni vstopil vanjo ( kar mu je seveda veliko škodilo) in vztrajal je v svojem molitvenem življenju. Zmolil je vsaj en rožni venec na dan za vse, tudi za domobrance, kot piše. 1 Malo pred koncem vojne so ga iz Frontnega gledališča odpustili z opombo, da je politično nezanesljiv, globoko veren in oportunist, odnos do komunistične partije pa da je negativen in odklanjhjoč. Določili so ga za pomočnika pri protitankovskem topu in tako je kot topničar vkorakal 9. maja 1945 v Ljubljano. Decembra istega leta se je kotiralo njegovo partizanovanje. Zadnja poglavja knjige -so posvečena 'jezuitskim študijem, posvetitvi in duSnopasti rskemu delu na Štajerskem.' To je nékáko "'okvirna Zgodba njegovega' življenja. Toda za nas so zlasti zanimive njegove;misli in razmišljanja v urah samote, na nočnih stražah, na pohodih, kadar je bil sam. Céfar sé, kot skoraj vsi oporečniki domaj še vedno zapleta v- štreno fraz, kot' narodno osvobodilna borba, boj prbti okupatorju ža osvoboditev naroda ipd. Kjüb svoji iskrenosti in pokončnosti se ni prebil (vsaj zdi še tako) do zgo-dovinskega dejstva/ da je bila vsa partizanščina samo krinka za dokončni in krvavi naskok števično nepomembne partije na Slovenskem moči in oblasti. Kdor se je temu upiral, je dobil žig izdajalca (in kroglo v tilnik), pa naj je bila puška, ki j:0 je nosil Hitlerjeva, Mussolinijeva, Stalinova (leto 1948) ali pa naj je bil brez nje. Zato je vse pisarjenje o boju proti okupatorju, o izdajalcih, borbi za svobodo naroda itd. votlo frazarjenje, ki bi, po našem skromnem mnenju, moralo- počasi izginiti iz tako odkritosrčno pisanih knjig, kot je Cerarjeva. Toda Cerarjeve misli se dotikajo še drugih zanimivih in bol.ečih točk. Kako, recimo, da francoski in ameriški katoličani niso poslušali papeževih okrožnic in so sodelovali s sovjeti v borbi proti nacizmu, kar naj bi nekako potišalo njegov nemir. Ali so Francozi in Amerikanei kot katoličani delali prav, bo sodil Bog. Pplitično pa je bil njihov položaj popolnoma drugačen in se s slovenskim še primerjati ne da. Dobro so vedeli, da bodo po zmagi komunizma njihove dežele še naprej svobodne, mi pa smo pravtalko dobro vedeli, da čaka našo domovino le dolga senca, ki jo še danes teži. Cerar obsoja pokol domobrancev, se ne motovili s tem, ali so bili sojeni ali ne, pošteno zapiše, da so bili brez sodne razprave postreljeni in zmetani v kraške prepade. Žal je dodal kot delno stavek: Kaj bi ipa domobranci naredili s partizani, če bi zmagali. Kako majhna, majcena misel ob tako velikem zločinu! Dodali bi še Cerarjev odgovor na vprašanje, kaj bi slovenski verniki med revolucijo lahko storili. Po njegovem je pot nakazal Jezus sam na Oljski gori. Petru je rekel: „Spravi meč v nožnico!“ (Cerar se tega ni držal). Tako, navaja avtor dalje, bi mogoče ne bilo nič manj mrtvih, kot jih je bilo, toda s krvjo bi se oiuadeževala le ena stran in vernikom ne bi mogla očitati ne Turjaka (ob koncu voj-ne — naša opomba), ne Urha, ne Barja. Gotovo zanimiva misel, toda sedaj je že brezpredmetna. H koncu bi še dodali, da pater Cerar želi, da bi prišlo do narodne sprave. Pravi, da jih je veliko, ki isto mislijo. „Bomo na ta dan morali dolgo čakati?“ je njegov izziv. Navidezni red, ki trenutno vlada v argentinskem gospodarstvu, je na pesku, ne na trdnih, kamnitih tleh. Rer je vladi uspelo delno zaustaviti inflacijo (le delno), a razni ukrepi v okviru „(pomladanskega načrta“ povzročajo notranji pritisk, ki grozi z eksplozijo. To je vidno zlasti na področju sindikalnega boja pri državnih podjetjih. Priče smo stavkam železničarjev, poštarjev, telefonskih in telegrafskih uslužbencev itd. Te stavke, ki jih je vse več, prinašajo seme kaosa v navidezni pomladanski red. In to ni dobro. STAIVKE IN PSOVKE Izumitelji „(pomladanskega načrta“ so pač pričakovali, da bo septembra inflacija krepko pod 10 odstotki, pa je to številko presegla. Za oktober so' jo računali do 5 odstotkov ,pa se je približala desetici. V okviru tega načrta so predvideli povišanje različnih tarif le v višini 4% mesečno. To številko naj bi spoštovala tudi povišanja plač državnim uslužbencem, vse dokler bo načrt v veljavi. Tu pa nekaj ni v redu. Plače so že tako strahotno borne. Statistike govore, da je delavstvo pri plačah izgubilo kar 30 odstotkov kupne moči, odkar so radikali na vladi. Za državne uslužbence pa je še hujše. Njihove plače da so izgubile, v nekaterih primerih, kar 46 odstotkov vrednosti. Nič čudnega, če so protesti vedno hujši. Poleg tega pa je bilo te dni jasno, da vlada, kadar jo stisnejo za grlo, tudi popusti, pa čeprav gre za usodo slovitega načrta. Tako se je zgodilo s petrolejskimi delavci. Njihova stavka je grozila, da z juga ne bo niti kapljice bencina. Zato je vlada popustila, a svoj poraz zakrila: uradno priznan povišek plač je bil le 4%, tem ¡pa so dodali še 2 za „produktivnost“; slednjič so delavcem znižali delovni urnik od 8 na 7 ur. Ker pa morajo po zakonu delati, je ta zadnja „nadura“ plačana,, kot se predvideva, 50%, več. Dejansko so s temi in nekaterimi drugimi ukrepi petrolejski delavci dosegli kakšnih 20% povišanja. Stvar se je razvedela in drugi sindikati so se s še večjo silo pognali v boj. Vlada po svoje gleda na to vprašanje in mu pridaje politično barvo. Sindikati so v peronističnih rokah, zato takoj obtožba, da so te stavke „politične“. V ozračju predvolilnega boja, kjer kandidati drug drugega kruto najpadajo in se skoraj psujejo, ni pričakovati umirjenosti. Le tako je moč razložiti, zakaj se je predsednik Alfonsin znova spravil nad peronističnega predsedniškega kandidata dr. Menema, riohankega guvernerja, in ga označil ¡kot „najslabSjega guvernerja“, kar jih ima država. Reakcija v peronističnih vrstah je bila hitra in močna. Šele po teh medsebojnih opsovanjih so nekako sklenili, da bodo znižali ton medsebojnih obtožb. Naravno: do Volitev manjka še 6 mesecev, in če si bodo že sedaj vse povedali, kaj bo ostalo za zadnje mesece ? POTRES OKROG GOSPE V torek, 25. oktobra je nenadoma prišla v Buenos Aires Peronova vdova. Gospa Maria Estela Martinez de Peron zadnja leta živi v španski prestolnici in se ne vtika več v politiko Tudi je večina peronistov že tprišla do uvida: čim dlje je, tem bolje. Daleč so tisti časi (čeprav po časovni dalji še blizu), ko so razni peronistični voditelji klečeplazili v Madridu in skušali od „gospe“ doseči naklonjenost in blagoslov. Tedaj je njena beseda bila še odločilna v peronizmu. Skoraj do razkola je prišlo v stranki, !ko so prvi „obnovitelji“ začeli voditi stranko mimo (kadar ne kar čez!) Peronove vdove. Nekaj časa je bila še „častna“ predsednica stranke, potem pa je hitro prešlo še to v pozabo. Njena sedanja prisotnost peroni-stom ni všečna. Spoznali so, da lastni glasovi ne zadostujejo za volilno zmago. Velik del tistih „neuvrščenih“ glasov, s katerimi iperoni-zem računa, pa gospe ne gleda ravno s simpatijo. Spominja jih na težko dobo, ko je bila ona predsednica, v državi pa ni bilo vodstva. Razpasla se je gverila, zavladal je gospodarski in socialni kaos, ki je vodil v vojaški udar. Tega nikdar več. Peronisti sumijo, da je gospejin prihod povezan z radikalsko kampanjo, 'katere cilj je prikazati pero-nizem v najslabši luči. In čeprav iz-gleda, da to ni res, kajti „Isabeli-ta“ je prišla zaradi nekih sodnih zadev, je bil ves nalpor peronističnih voditeljev usmerjen v to, da se jim ne bi bilo srečati z njo, še manj pa da bi bili z njo na kakšni fotografiji. Le par trdovratnih „pravo-vernežev“ se ji je približalo. Pač lep prikaz, kako se časi spreminjajo in ljudje tudi. IZ PISMA IZ SLOVENIJE (Nad s 1. str.) poskusom Beograda po centralistični Jugoslaviji. Ali 'bo slovensko politično vodstvo zadosti močno, da se bo tudi v bodoče tako uspešno upiralo poskusom to centralizaciji oblasti v federaciji ? Danes smo v Sloveniji na velikem družbenem razpotju. Ali pristati na centralistično Jugoslavijo, v 'kateri:,,, bijmo Slovenci kot narod izgubili vse nacionalne, etične, kulturne in gospodarske prvine, ki smo jih skozi stoletja ohranili kot narod, ali pa si izbojevati na tak ali drugačen način demokratične svo-boščine, da bomo postali suveren narod z vsemi demokratičnimi, političnimi in človečanskimi svoboščinami in da se' bomo svobodno opredelili za samostojno• ali. skupno življenje z drugimi narodi in si po moralnih načelih in naravnem pravu tudi sami izbrali družbeni sistem oblasti' in vladanja z našimi skupnimi zadevami. - Bodoči razvoj družbe ;V' civiliziranem svetu bo prav' gotovo šel v tak razvoj, da se bo tudi malim narodom, če bodo to želeli in za to dokazali sposobnost, priznavala nacionalna samostojnost in suverenost; ipa' čeprav še’bodo zaradi gospodarske nuje povezovali v 1 močnejše regionalne, gospodarske skupnosti. Tudi v naši jugoslovanski praksi bomo morali preji ali slej sprejeti stališče, pa čeprav je. mar- ksistično, da naj vsaka republika in človek v njej živi predvsem od lastnega dela in da živeti na račun drugega ni nič drugega kot izkoriščanje ljudi- Ne glede na vse težave in zastoje v zadnjih letih pa so se razmere v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji lb spremenile. Ljudje že javno zahtevajo več svoboščin in demokratičnih pravic. Zaupanje do komunistov na oblasti vse bolj bledi in ljudje so do dela komunistov vse bolj kritični; samoupravljanju, ki je bilo vedno le farsa, pripisujejo odgovornost za anarhično stanja v gospodarstvu in družbi in neučinkovitost gospodarjenja in nenazadnje tudi odgovornost za siromašenje. Samoupravljanje je prav zaradi svoje neučikovitosti samo sebe preživelo in ga potisnilo na stranski tir, kolikor ga seveda kot nepotrebno že ni odpravila samo birokratska država: s svojim administrativnim in birokratskim vodenjem vsah družbenih in gospodar-sikih zadev v družbi: In' zopet' se . postavlja 'vprašanje, ali lahko država z družbenim sistemom, ki več porabi kot ustvari, sploh še obsta-ne/ Odgovor je zopet negativen. Zato takim državam — med te ipa spada tucli Jugoslavija — že zvoni navček, J e samo vprašanje časa, koliko časa bodo od zunaj še podpirali tako državo. Tu je vprašanje časa in interesov, da se take. bolne strukture še ohranjajo. Celo Marx je v svojem delu zapisal, da narodi oz. države, ki ne morejo ustvariti toliko kot porabijo, ne morejo zagotoviti svojega razvoja iñ napredka, da prej ali slej postanejo plen močnejših gospodarskih subjektov. Y nadaljevanju razprave o zvezni in slovenski ustavi bomo Slovenci še vedno- zahtevali in tudi zahtevamo : 1. da se slovenskemu narodu prizna suverenost kot naravna, moralna in pravna pravica vsakega naroda; 2. Da si mora slovenski narod z ustavo priboriti pravico, da sam pdlčči, ali- želi živeti suvereno sam ali :pa v enakopravni in svobodni povezavi z drugimi narodi in da pri tem določi (suvereno) pogoje skupnega življenja; 3. Pravico slovenskega haroda do samoodločbe z vključno pravico do odceptive. To pravico so nam beograjski c-blastneži z ustavo iz leta 1974 nasilno odvzeli; 4. Da se ljudem zagotovijo človečanske in državljanske pravice, da se sami, če to hočejo, organizirajo po nazorskem prepričanju ali drugih opredelitvah v politične stranke, ki oblikujejo svoje programe1 in 6 katerih odloča ljudstvo. 5. I)a je vsako izvajanje, oblasti, ki jo. ljudstvo s, svobodnimi volitvami poveri izvoljenim organom' oblasti, stalno nadzorovano od strani ljudstva' z možnostjo odpoklica. MORA1LA IN NEMORALA Prejšnji teden so se škofje iz vse države sestali na redno zasedanje. Dvakrat na leto so ta zborovanja in običaj je že, da ob sklepu izdajo kakšno izjavo o perečih problemih sedanjosti. Tudi to pot je bilo tako, in izjava se je dotaknila problema „družbe brez Boga“. V tem da je vsa tragika in vzrok argentinske krize. Ker ni Boga v življenju občanov, ni morale. Razpaslo se je malikovanje užitkov, širi se spolnost, podkupovanje in podobno. Beseda - škofov ni bila ne milejša, ne trša kot ob drugih priložnostih, a na vlado je padla kot gorjača po glavi. Prvi in najbolj ostro je reagiral sam predsednik Alfonsin. Izjavil je, da so škofje govorili neprimerno; če poznajo kak primer korupcije,, naj ga naznanijo sodnim oblastem, kajti sicer je njihovo govorjenje prazno in škoduje demokraciji. Nič niso pomagale razlage, da je Cerkev MM PRISOTNOST Sredi oktobra go se zbrali tukiaj živeči člani Društva prevajalcev Martina Fierra, da skupaj proslavijo obletnico pesnika Hernándeza. Na večeru, ki se ga je udeležil tudi tajnik za ¡kulturo občine Buenos Aires, Félix Luna, je predsednik društva Gómez Farias podal pomen prevajanja pesnitve v druge jezice, nakar je vsak prevajalec na kratko orisal svoje razloge za prevajanje ter težave, na katere je naletel. Za konec je ravnateljica muzeja José Hernández, prof. Mara Carmen Lau-ria, podarila vsakemu prevajalcu po en ‘‘patacón” (denar iz gavčevske dobe. Ker se tega srečanja slovenski prevajalec dr. Tine Debeljak ni mogel udeležiti, ga je zastopal in o prevodu tudi govoril njegov sin Tine Debeljak ml. Istočasno pa so predstavili zvezek iz zbirke, ki jo izdaja muzej, Cuadernost del Museo- de Motivos Argentinos José Hernández, leto V, štv. 9-10 (z letnico 1984; izšel je šele sedaj), kjer so ponatisnjeni prvi verzi iz vsakega prevoda. Med 45 preyodi (od prvega italijanskega iz 1, 1919, pa drugih, npr. v gvara-ni, arabščini, japonščini, dveh v kitajščini, v esperanto, turščini in hindú) je »po- časovnem redu 23. tudi slovenski, stvaritev dr. Tineta Debeljaka. „Sem stepam, dia pr.ed! vami pel / bi ob kitari zgodbe svoje...“ tako se pričenja prvi spev, katerega šti-. ri kitice so ponatisnjene. V muzeju pa med razstavljenimi prevodi, slovenski priča o slovenski prisotnosti v argentinskem kulturnem pro.storu. Razprave o ustavnih spremembah v Sloveniji so bile drugačne kot v prejšnjih letih in ljudje so hoteli spremembe v dosedanjem načinu neodgovornega vladanja, spremembe v vodenju gospodarstva in spremembe v 'Odncisih do federacije v korist nacionalne suverenosti Slovenije. Med- ljudstvom in med kulturniki so vse bolj glasne zahteve, da naj bo Jugoslavija v bodoče konfederacija in da se moramo posloviti od enopartijskega sistema, ki ni več sposoben popeljati jugoslovansko državo iz globoke gospodarske, Socialne in družbene krize. V Sloveniji nastajajo družbene sile, ki hočejo družbenih sprememb v k;orist demokratizacije in človekovih prayie in svoboščini Mladina se plebiscitarno odlbča za oblikovanje novega družbenega reda, ki naj ji zagotovi perspektivo dela in življenja. In to mladino .podpirajo kulturniki, razumniki in vse več ima podpore todi 1 v samem delavskem in kmečkem razredu. In ko bo; prišel čas, da se bomo na podlagi doslej prehojene poti mirno in, strpno odločali o bodočem družbenem - in gospodarskem razvoju Slovenije, tedaj bomo vsi Slovenci, mi ,d,oro!a in vi, ki živite v tujini, odločili, kako Slovenijo urediti, kot samostojno državo in jo vključiti v družbo svobodnih držav civiliziranega sveta Zahodne Evrope, M. NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Na 34. mednarodnem vinogradniškem kongresu se je predstavilo 480 razstavljalcev iz 20. držav. Poleg ocenjevanja 1260 vzorcev vina in nagrajevanja najboljših, so na sejmu ponujali opremo, novo tehnologijo, predavanja in seveda splošne sejemske zabavne prireditve. TREBNJE — FAO, Mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano je vključila to občino med svojih trideset razvojnih projektov po vsem svetu. Hoče ohraniti poseljenost in izboljšati gospodarsko življenje z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti za kmete pa tudi z ustvarjanjem delovnih mest v domači industriji. RADOVLJICA — Prevajalci si vsako leto medsebojno izmenjajo nova dognanja na delovnem srečanju, ki je bilo letos v tem kraju. Osrednja tema je bila Novi mediji in prevajanje. Srečanje je popestril nastop Linhartovega odra z improvizacijo iz Matička. LJUBLJANA — V avgustu so se cene v drobni prodaji podražile za 14,7 odstotka. S tem so že ta mesec prekoračili inflacijo, ki je bila predvidena za celo leto. V prvih osmih mesecih so cene narasle za 98,8%. DEViLN — Prvo mednarodno glasbeno tekmovanje ,,Devinski grad“ so pripravili v tem kraju od 21. do 25. sep- mislila na splošno na 'družbi, ne na vlado ali na politične stranke. Kritike so deževale še naprej iz radikalnega bunkerja, medtem ko so se mnoge osebnosti iz opozicije, pa tudi sindikatov in drugih ustanov, izrekle pozitivno o škofovski izjavi. Ta afera spominja na dogodek iz lanskega leta, ko je na podobne izjave vrhovnega vojaškega vikarja, ■škofa Medine, ko je Alfonsin ipo škofovi pridigi stopil na prižnico in slično reagiral na vikarjeve podobne izjave. Vidi se, da je predsednik zelo tenkočuten, kadar ' gre za obtožbe proti korupciji. Noče se sprijazniti z dejstvom, da je to že običaj tako v političnem kot v splošnem gospodarskem, in civilnem delu argentinske družbe. Ljudje so na splošno prepričani, da se da, ali z denarjem, ali s pomočjo kakšnega „strica“ doseči vse. To prepričanje, .¡pa privzem takšne mentalitete pri argentinski družbi, zraven pa splošna nemorala, so bili cilj poziva škofovske konference, ne pa napad na vlado. A kadar koga prst žuli, zakriči, da se ga le dotakejo... temhra. Tekmovali so flavtisti do tridesetega leta starosti, tekmovanja pa se je udeležilo 60 mladih glasbenikov iz Nemčije, Madžarske, Poljske, Italije, ZDA, Francije, Španije, Irana, Velike Britanije, Japonske, Jugoslavije in ■Švedske. Predsednik žirije je bil italijanski skladatelj romunskega rodu Roman Vlad, član mednarodne žirije pa je bil tudi slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak. Prvo nagrado je dobil Francoz, drugo Japonka, tretje pa niso podelili. PTUJ — Slovenski zgodovinarji so si za svoje srečanje zastavili temo, ki obravnava leto 1918 v slovenski zgodovini, Vasilij Melik je ovrednotil nekatere pomembne elemente v letu 1918, predvsem pa politično in ideološko ozračje, v katerem je nastala država SHS. LJUBLJANA — Razkrinkana morala avtorja Jožeta Mokrica je komedija, s katero so začeli novo sezono v Šentjakobskem gledaliču v Ljubljani. Nato bodo uprizorili Veter v vejah Sasafra-sa Francoze Reneja de Obaldiaja, To jt za znoret Wolkerja, Nušiceve Žalujoče ostale, Mastrosimonejeve Skrajnosti in slovensko noviteto Novi ljubimec lady Chaterley Pavla Lužana, ki jo ‘bo režiral Aleš Jan. Umrli so od 1. do 7.j septembra 1988: Ljubljana — Anton Mstek, 70; Jože Balajc; Marija Kastelic (Kumrova teta Marička); Anica Teran roj. Av-~išhč; Janez Kogovšek; Peter Jazfbar; Frančiška Trnovec; ing. Vinko Bukovec; Vid Demovšek; Marta Matul roj. Šlambenger; Ana Marn roj. Ocepek; Kristina Pisek roj. Saje; dr. Viktor čerček; Marija Ahačič; Peter Petaros; Lavoslav Sotenšek; Anica in Petra Čampa; Kristina Svetek roj Kuhar; Janez Vidic; Zora Filipčič roj Vuga; Angela Stregel j roj Kukavica; Miloš Gulin; Fanika Martinčič; Milena Sattler; Frančiška Jurjevčič roj. Loga ja; Milka Smrdelj roj Zidar; Albina Sa-motorčan roj. Tavjčar, 81; Angela Žez-lina roj. Blejec; Han i Verdnik; Frančiška Huber roj. Težak. RAZNI KRAJI — Jože Lovšin, Hrovača; Jožefa Motoh, Brežice; Pavle Volzelj, Galicija; Ivana Selšek roj Moder, Sv. Agata; Aloiz. Klavora, 84, Soča; Zorka Spetič-Magajna, II. Bistrica; Karol Žisko, 86, Brezovica; Ludvik Šimic, Lipica pri Škofji Loki; Jože Zakonjšek, Žalec; Julijana Rogelj (Smrekarjeva mama), 84, Voglje; Mirko Blažko, Ajdovščina; Alojzija Pleško roj. Skopec, 77, Notr. Gorice; Avgust Sever, 8, Kamnik; Franc Senica, Celje; Emilija Berdnik roj. Stele; Jožefa Šumer roj Juteršek, 81, Vojnik; Leopold Boriš, Trbovlje; Stanko Bevc, Šmarje pri Jelah; Ivanka Novak roj. Rotar, Vnanje Gorice; Marjan Milato-vič, Radovljica; Frančička Resnik roj. Eržen, 79, Vrhnika; Albina Godec roj. X SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Krst: Krščen je bil Štefan Peter Je-retina, sin Martina in ge. Monike roj Rant. Botra sta bila Irena Lesar in Marko Rant. Krstil pa je župnik Tone Rant SDB. uestitamo! Nov diplomant: Na moronski univerzi je dokončal študij arhitekture Jože Urbančič iz San Justa. Novemu slovenskemu arhitektu isrene čestitke. Šolski odbor Društva Slovencev v Mendozi je za nedeljo, 9. oktobra povabil vse rojake na opoldanski asado s srečelovom. Prireditev je imela namen, nabrati sredstva k prispevku 'Stroškom za udeležbo na- ših otrok pri počitniški koloniji v Cordobi. Udeleženci so prispevali z obilnimi dobitki v sreeolov. Mamice pa so ¡poskrbele za pecivo. Dan očkov in mamic. Slovenski šolski tečaj je za nedeljo, 16. oktobra ob 19. povabil vse rojake, zlasti starše na Dan očkov in mamic, za materinski dan. Kot vsako leto, so tudi letos mali zabavali in morda tudi navdajali kak trenutek z ganotjem v slikovitih prizorih. Spored je razlagala Karina Ovč-jak. V prvem delu je nastopila višja skufpina (od 4. do 7. razreda). Otroci vsake skupine so nastopili v skupinskih točkah s šopki, ki so jih ob slovesu nastopa hiteli poklanjat svojim staršem v dvorano. Prva skupi- V spomin Antonu Ravniku Dne 3. oktobra je odšel po večno plačilo dr. Anton Ravnik. Pokopan je na pokopališču Sv. Dominika, Be-nicia, v Kaliforniji, kjer je živel vsa-begunska leta. Primorska je izgubila uglednega sina in neutrudljivega pobornika za svoje narodnostne in Človečanske pravice. Njegova življenjska pot je bila vselej pogojena s tragično usodo slehernega zavednega primorskega Slovenca. Pokojni se je rodil v Kanalu ob Soči 12. decembra 1898 kot enajsti otrok trgovca in občinskega svetovalca Antona in Terezije Faletič. Osnovno šolo je obsikoval v Kanalu in Gorici, kjer je skončal tudi štiri leta gimnazije. Leta 1915, ko je divjanje prve svetovne vojne izgnalo v begunstvo prebivalstvo soške doline, je končal gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral '1919. Še isto leto se je vpisal na,veterinarsko fakulteto v Brnu. Doktoriral je 1924 v Turinu, da bi tako lahko delal v domačem kraju, ki je bil z ostalo Primorsko prjključen Italiji. Povezan s slovenskim katoliškim političnim življenjem na Goriškem, je bil ¡pod italijansko okupacijo neprestano zatiran. Neštetokrat je bil na tem, da bi se po zglelu mnogih Jerlah, Šentvid pri Stična; Branko Zupančič, 75, Metlika; Stane Podkorit-nik, Klinja vas’; Terezija Hrovat, Radomlje; Leonard Cencič, Preddvor; Jože Kovač. Grm; Stanislav Plohl; Ivanka Gantar roj. Gostia, Gor. Logatec; Jožefa Motoh roj Lapuh, 67, Brežice; Ivanka Sajovic roj. Langerholc, Preska pri Medvodah; France Puntar, Gradišče v Slov. Goricah. primorskih izobražencev pomaknil z družino čez mejo. Zadržala ga je le želja, da bi svojim zatiranim sovaščanom pomagal kljubovati raznarodovalni politiki fašističnega režima. Napisal je za Goriško Mohorjevo Družbo preprostemu kmetu prepotrebno knjigo „Kako zdravimo živino“, pozneje prevedeno tudi v druge slovanske jezike; sodeloval je pri Gospodarskem Listu, dokler je ta lahko izhajal. Peš je večinoma moral obiskovati revne kmetije, raztresene po beneških in kanalskih hribih, kjer je pičlo blago v hlevu pomenilo prepotreben del premoženja in sredstvo za obstoj. Kot mlad živinozdravnik je našel življenjsko družico v vaški učiteljici Štefki Rutar, potomki stare, v stoletjih zakoreninjene tolminske družine. Med drugo svetovno vojno se je po padcu fašizma z goriškimi katoliškimi političnimi sodelavci prizadeval, da bi se v soški dolini uveljavile narodne pravice in zaživelo: slovensko šolstvo. Po koncu vojne pa novo razočaranje! Dolgoletne sanje in želje po svobodni Primcski priključeni demokratični Sloveniji so se razblinile. Zasovraženi. rimski fašizem je nadomestil še bolj kruti domači komunizem. Zapustil je svojo ljubljeno Primorsko in se po poti beguncev v 53. letu življenja s petčlansko družino zatekel v ZDA. Kot. skoro vsi politični izseljenci je opravljal slabo plačana dela, da je pompgal svojim, takrat še nedoraslim otrokom čez iBBBBRBaaBBBBBBBBBr*asaaBaaBaBBBBBa0BB«BaBBBBBB«BBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBraaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa»aaaa' Iz življenja v Slomškovem domu Razgovor jz Božidar jem Finkom V nedeljo, 2. oktobra je odbor pripravil okroglo mizo, ki jo je vodil g. Božidar Fink, eden letošnjih udeležencev iz Argentine na zborovanju v Dragi nad Trstom. Uvodoma je podal misli glede na tamkajšnja predavanja, nata kratek pregled našiega zamejstva: Koroške, Tržaške in Goriške. Številni udeleženci so s svojimi vprašanji pomagali izjasniti našo sliko o tamkajšnjih razmerah. V debato je poseglo tudi več letošnjih obiskovalcev domovine in prikazalo nekatere značilnosti današnje Slovenije. Gallusov koncert ■Prijateljem kakovostne glasbe iz repertoarja slovenskih Marijinih pesmi je pripravil peyaki zbor Gallus čudovit večer. Program je bil ponovitev koncerta, ki ga je imel zbor za zaključek Marijinega leja v cerkvi Marije Pomagal v letošnjem maju. Prijeten poigladajm,ki večer v soboto, 8. oktobra je še olajšal .številno udeležbo 'občinstva, ki ni štedilo z odobravanjem sijajne-jmù izvajhnjtu našega reprezentativnega pevskega zbora in solistov. Dobra akustika dvorane je pripomogla, da so prišli do izraza tako lepo izvedeni „pianissimo“ kot „for- tissimo“. Liričnost naših Marijinih pesmi se zdi, da Še posebpo leži zborovodji Anki Savelli Gaser-jevi, ki je znala z diskretnim vodstvom zliti zbor in soliste v čudovito harmonijo. Šopek, ki ga je prejela, je bil samo simboličen jzraz zahvale, občinstva in prireditelja, odbora Slomškovega doma, .čigar predsednik. Marjan Loboda se je nato v izbranih besedah zahyalil za prelep kulturen dogodek. Poudaril je, da je dom ponosen, d?, ima zbor v njegovih,prostorih svoj sedež oz. vaje že nad dvajset let. Zagotovil je vso naklonjenost tudi v bodoče. Matevž Potočnik — 70 letnik in častni ¡član 4 Lepo; vzdušje, ki ga je ustvaril Gallusov koncert je bila sijajna priložnost za slavje, ki ga je odbor Slomškovega doma pripravil svojemu nekdanjemu predsedniku, ki je 14. septembra dopolnil 70 let. Matevž Potočnik, oče šestih otrok, ded dvanajstih vnukov, podjetnik. Matevž je velik dobrotnik ramoškega Slomškovega doma vse od njegovega začetka leta 1959 pa do danes. Bil je tudi njegov večletni predsednik. Isti čut ba pomoč'bližnjemu ga je prav tako gnal med pobudnike zavetišča Gregorija Rožmana v San Juštu. Bil je njegov predsednik dolgih 12 let, to je v dobi, ko se je z gradnjo zavetišča začelo in v glavnem dokončalo. Koliko časa; koliko osebnega dela pa tudi denarja je vložil v obe ustanovi! Gospod Matevž je bil rojen v Starem dvoru pri .Škofij Lolki. Rojstnega kraja, ria katerega ga veže toliko spominov,^ ni in ne bo nikdar pozabil. Ker dobro pozna domače kraje in ima odličen spomin, mu ne zmanjka snovi za pogovor, če v družbi beseda nanese na Škofjo Loko ali na koga, ki je od tam doma. Saj še danes, ¡po 45 letih zdomstva, gladko našteva imena hiš, kako se je kje po domače reklo, čigava so bila znamenja ob ¡poteh in ve za vse ceste in steze. Druga Potočnikova značilnost, ki ga spremlja vse življenje, je njegova mizarska obrt. Vse znanje jn izkušnje, ki'si jih je pridobil" v domovini, je znal s pridom izrabiti v novi deželi. Kmalu, po prihodu v Argentino je začel z lastno mjzar-sko delavnico, jo razvil v močno podjetje z imenom Lipa, ki ga danes vodita ze njegova sinova, V soboto, 8. oktobra, zvečer smo na povpbilo od.bora Slomškovega doma posedli k skupni večerji v ppča-stitev njegove 70-letnice. Slavja so se udeježili ?tevilhi,člani doma, vabilu pa ^e je odzval, tudi celokupen pevski zbor Gallus, kar je dalo tudi lepo peysko obeležje sjavju. .Predsednik'' Slomškovega doma Marjan Leboda je čestital slavljencu in sporočil sklep odbora, ki ga imenuje za častnega člana Doma za njegove za- sluge pri ostvaritvi „tega slovenskega griča sredi argentinske pampe“. Njegov doprinos se je začel prav ob početku, ko je bil desna roka danes Že pokojnih župnika Janeta Kalana in učjHjfcljiee Anice Šemrov, pa krepko delo, ko se je pod njegovim predsedstvom zgradila gornja velika dvorana in njegovega sodelovanja prav do današnjih dni. Takole je razlagal namen, ki so ga imeli pred očmi prireditelji te slavnosti: „ljudje radi priznamo zasluge možem po njihovi smrti. Matevž, tebi se ;pa .hočemo zahvaliti že sedaj, v .življenju. .Potem je zatrdil: .„Pri vsem tem delu pa ni nikoli iskal sebe. Predsedstvo .doma je sprejel šele potem, ko ni bilo mogoče dobiti drugega za to . mesto.“ Loboda se je poklonil tudi Potočnikovi ženi, ge. Kati, ,jje z njjm so,del,ovala ,in ga ni ov.irala; pri delu ,za i skupnost“. Ponovil je star izrek: „Za .velikim možem stoji .navadno velika žepa.“ Dolg aplavz navzočih, „ki je sledil predsednikovim besedam, je bil Jskren izrpz hvaležnosti jn priznanja. Jz srca nam je ppjvrela „Kolikor kapljic, toliko let...“. Besedo je povzel tudi župnik g. Jože. Škerbec, ki je postavil zakonca Potočnik za zgled zvestobe in sodelovanja, s krajevno slovensko cerkveno skupnostjo. Izrazil je željo, da bi imela čim več posnemalcev. Večer je potekal v veselem razpoloženju. Bilo je kramljanja, šal, na nam je nudila petje, deklamacije in recitacijo črtice Povodni mož. Druga skupina (od 1. do 3. razr.) nas je razveselila s petjem in deklamacijami. Za vršelo pa je po dvorani, ko so pristopicali na oder naši najmanjši iz vrtca s prizorčkom „Po rože“. Sledile so še točke: Sirota Lojzek; recitacija Ivana Cankarja črtice „Dateljni“, prizor „Pridni fantiči in dekliči“, ki nam je prikazal delo različnih rokodelcev in domačih gospodinj; slednjič prizor na paši „Pastirček Tonček“,, kjer so pasa-mezniki vloge kar dobro odigrali. Spored je zaključil septet s petjem sedmih deklet, ki so ob kapelici Matere božje zapele tri .pesmice. Njihovo petje je bilo izredno in presenetljivo ubrano. Oder je predstavljal kmečko okolje s hišami, ovčkami na trati in kapelico sredi vasi. Spored so pripravile učiteljice Mari Mlinar, Bibi Bajda, Jadranka Ovčjak in voditeljica Lenčka Bož-nar. Po sporedu so bili vsi navzoči postreženi s čajem in pecivom. Prireditev je brez dvoma uspela. Pokazalo pa se je, da našim mladim že tu pa tam peša naša domača govorica — znak, da se y naših družinah daje premalo važnosti in poudarka na to neprecenljivo predno-to! : Bb. NmaaiMMHHiimiHiHHHiMiHiHimaiBaaiini univerzo do kruha. Le ¡po dolgem trudu so mu začeli priznavati njegovo živinozdravniško izkušenost. Še predno je lahko svoje znanje virologije začenjal uporabljati na univerzi v Barkeleyu z Nobelovim nagrajencem Wendelom Starileyom pri odkritju tobačnega mozaičnega virusa (1957-66), je že leta 1954 bil cenjen kot strokovnjak v Gutter Laboratory, kjer so odkrili Salkovo cepivo proti otroški paralizi. Vsa leta begunstva je bil aktiven v slovenskem kulturnem in verskem življenju v San Franciscu. Do visoke .starosti je pel pri slovenskih nedeljskih mašah. Dopisoval si je s proučevalci slovenske zgodovine in bil pozoren za slovensko dogajanje doma in v svetu. Nikoli ne pohabil na svoj rojstni Kanal in z veseljem je pomagal pri nabavljanju novih zvonov za svojo farno cerkev. Le-ti zvonovi pa ga niso spremili na koncu življenjske ¡poti in tudi bistra Soča ne bo šumela por njegovim grobom, kot. že stoletja šumi njegovim prednikom. Dragi Tone, naj Vam bo tuja zemlja lahka in naj Vas Vsemogočni poplača za vse dobro, ki ste ga storili družini in slovenskemu narodu. Ravnikov» ib Argentine laaaaaaaaBBBaBaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaa»« pa tudi prepevanja narodnih, kot se za takšno priložnost spodobi. Naš slavljenec ima srce tudi za mlade. Zato se ga je ramoška mladina še posebej spomnila v nedeljo po maši na svojem sestanku. Zahvalila se mu je za razumevanje in pomoč in mu ■ želela še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Materinska ¡proslava Na materinski dan v nedeljo, 16. oktobra-^¡e je. tudi mladina Slomškovega .derma spomnila , svojih mamic in- babicam. Sodelovala je šola A. M. Slomška, mladinci in mladenke ter odseka t§J)iQ in S1FZ. Otroški zborček je- pod .vpdstvpm Kristine Qua-lizza in oil spremljavi g. Zamernika popestril ¡nedeljsko bogoslužje. P,o maši pa se je v dvorani razvija prisrčjnp., proslava. ¡Spared' je začel predsednik šolskega odbora arh. Jure Vombergar in ,v, , kratkih, .jedrnatih besedah predstavil, pomen materinstva danes; voščil je vsem navzočim materam in babicam. Šolarji so nato v verzih in s petjem izrazili svoja voščila. Karel Panamo in Sonja Avguštinova pa sta spregovorila v imenu otrok. Mladinci in mladenke so ob glasbeni ■spremljavi podali nekaj ¡prijetnih pesmi z materinsko vsebino, voščila sta pa izročila Lučka Vombergar in Andrej Rode. Sledil je pomenljiv avdiovizual, ki ga je pripravila mladina, besedilo pa je doživeto predvajala dr. Marjana Poznič. MALI OGLASI TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-0985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pela. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. POGREBNI ZAVOD ORIENTE S.R.L. — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Camiino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. 651-2500. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E'. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomati 'no zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. SERVIS Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4226 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. . / Mutual SLOGA -— Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E.. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). Novice iz Slovenije LENDAVA — Mednarodno likovno kolonijo ie pomurski kipar Ferenc Ki-raly organiziral že estnajstič. Letos šo se je udeležili trije umetniki iz Madžarske, eden iz Aivtrije, dva iz Vojvodine in Marjan Tršar iz Ljubljane. Na lendavske m gradu so se predajali ustvarjalnemu duhu, sadovi pa bodo vidni na razstavi v tem novembru. LJUBLJANA — 128 kilogramov tir iso našli miličniki na vlaku Jugoslavija ekspres, ki vozi med Frankfurtom in Beogradom. 'Tihotapski plen ni imel vidnega gospodarja. LJUBLJANA — Svetovna sociološka zveza ISA je imela mednarodno konferenco o primerjalnem raziskovanju. Na njej so družboslovci predstavili več novih raziskovalnih dosežkov. ŠTATENBERG — Na dmačem gradu so se že petnidvajsetič Zbrali pisatelji iz Slovenije. V treh dneh so obravnavali dve temi: Politika in gospo-Idarsltvd, ter Provincia in literatura» Program ja pripravil Peter Božič in ■vključuj med predavatelje pfredvseim mlajše pisatelje in kritike. SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 12.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 40.-. OBVCSTILO SOBOTA, 5. novembra: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob 17.40 uri. NEDELJA, 6. novembra: Obletnica doma in mladinski dan v Slovenskem domu v Berazategui. SREDA, 9, novembra: Občni zbor ZlSMŽ ob 17. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 12. novembra: Seja profesorskega zbora srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. Kulturni večer SKA: Spomin na začetke .SKA in slovo od Ladislava Lenčka; ob 20. v Slov. hiši. NEDELJA, 13. novembra: 36. zvezni Mladinski dan S'DO-'SFZ v Slovenski vasi. PETEK, ,18. novembra: Seja medorganizacijskega sveta, ob 20, v prostorih Zedinjene Slovenije. SOBOTA, 19. novembra: Zaključna prireditev Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši NEDELJA, 2:0. novembra: Proslava Kristusa Kralja ob 16, v ¡Slovenski hiši. NEDELJA, 7. (novembra: Naš dom San Justo — tombola. Pristavski mladinski zbor bo imel v soboto, 12. novembra, ob 20 koncert v prostorih Biblioteca Juan M. Giu-fra, v Palomarju (ulica Madariaga 540, pol bloka od Av. Marconi). Na koncertu bosta kot solista nastopila tudi baritonist Lojze Rezelj ml. in basist Luka Debevec. Poravnajte naročnino! Slovenska kult urna akcija , 13. kulturni večer SPOMIN NA ZAČETKE SKA in slav» od ustanovitelja L. Lenčka CM v soboto, 12. novembra, ob 20, v Slovenski hiši S. D. O. S. F. Z. vas vabita na svoj XXXVI. ZVEZNI MLADINSKI DAN 13. novembra v Slovenski vasi Spored dneva: 8.45 dviganje zastav 9. mladinska sv. mlaša 10.15 pričetek športnih iger za Vso mladino 13. kosilo 18.30 kulturni program ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON I» FALCON 4136 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: < S - 9 5 0 S Glavni u re d n i k : Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, PRIDOBIVAJTE dr. Katica Cukjatd, Gregor Batagelj NOVE NAROČNIKE! Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988: Za Argentino A 250; pri pošiljanju po pošti A 300; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 U1SA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Švob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TALLERES GRAJTCOS “VILMO” S.R.L., ESTA DOS UNJDOS 425, 1161 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215 ZVIŠANE SOCIALNE PODPORE ZA ČLANE SLOGE I. OKTOBRA BO MUTUAL SLOGA SPET ZVIŠALA SOCIALNE PODPORE ZA SVOJE ČLANE, KOT SLEDI: Podpore za V dani z navadno hranilno vlogo s Karto SLOGA od A 10—50 od A 50—100 nad A 100 A A A A Poroko 60 200 300 2.000.- Rojstvo 60 200 300 2.000.- Zaključek uradne srednje šole 60 200 300 2.000«- Stalno in popolno nesposobnost za delo 200 500 800 5.000.- Smrt 200 500 800 5.000,- • Za podpore so potrebne tudi običajne čakalne dobe: (1 leto za poroko, rojstvo, zaključek uradne srednje šole. 3 mesece za stalno in popolno nesposobnost za dalo, smrt). • Od 1. oktobra 1988 je iza nabavo KARTE1 SLOGA potrebna naložba A, 600. Informirajte se o višini svoje navadne hranilne vloge. Morda lahko že z, malim doplačilom prestopite v višjo skupino, ali pa isi celo nabavite KARTO SLOGA, • Tistim, ki že imajo KARTO SLOGA ni treba doplačevati, obresti od njihove vloge za to zadoščajo. • Med vsemi imetniki KARTE SLOGA do 11. 11. 1988 bomo na centralnem mladinskem dnevu v Slovenski vasi, v nedeljo, 13. 11. 1988 izžrebali nagrado: Hranilno vjogo v MUTUAJLU SLOGA v znesku A 5.000.-. • Informacije (osebno ali po telefonu) dobite in vse potrebno uredite v naši glavni pisarni (ob delavnikih od 10. do 19. ure) in v podružnicah. NAŠ DOM SAN JUSTO TOMBOLA 27. novembra SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU vabi rojake in prijatelje NA RAZGOVOR z misijonarjem LOVROM TOMAŽINOM DJ v soboto, 12. nov., ob 20. uri o 2 FRANQUEO PAGADO ¡11 Concesión N9 S77S s$i TARIFA REDUCIDA Concesión Nt 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85,462 RAST XVII te prisrčno vabi na POSLOVILNI PLES v soboto, 5. novembra, ob 21. uri v Našem domu v San Justu. Te pričakujemo! Jožko Šavli v Nagelj - slovenska roža O) SSr^nlja ^o/adci«^ V kuje predvsem žena. Najdemo ga zato tudi na ženski noši, predvsem praznični. Izmed delov praznične ženske noše sta najbolj tipični dve vrsti pokrival, peča in avba, četudi srečamo nagelj tudi na drugih delih noše, posebno na vzorcu bluze in ovratnega šala. Od značilnih pokrival slovenske žene je peča v navadi že vsaj od po- Značilnost slovenske skrinje je njena čelna stran s tremi kvadrati, ki so jih zlasti od začetka 19. stol. dalje bogato poslikavali. Okrasno je bil poudarjen srednji kvadrat, največkrat s svetimi podobami ali znaki: monogrami Jezusa (IHS) in Marije (MRA, znamenje sv. Duha (golob), čudodelna oz romarska podoba Marije, svetnik ali svetnica... V stranskih kvadratih sta največkrat upodobljena šopka cvetja v vazi ali košarici. Barve nimajo veliko odtenkov: rjava kot barva lesa in cvetličnih lončkov; bela za ozadje slike; rdeči, plavi, rumeni, vijolični cvetovi, zeleni listi. Gre za značilne slovenske barve, od daleč vidne, blizu heraldičnim barvam. Takšna barvna sestava učinkuje na človeka sveže, živahno in razgibano. Nagelj se nahaja v šopku ob tulipanu in vrtnici ali kot samostojen okras. 'Okras z nageljnom ima pogosto tudi slovenska zibelka ali zibel. Poznana je že stoletja, zelo pa se je razširila po slovenskih domovih v 19. stol. Zibeli so bile spočetka rezljane, od prejšnjega stoletja pa so večinoma poslikane. Poslikavali so tako čelnici kot stranici. Najpomembnejša slika je bila na eni izmed čelnic, na njej najpogosteje upodobljeni motivi kot .božjepotna Marija. Kristusov monogram ter mora oz. trutamora. Stranici sta imeli večinoma okrasni rastlinski motiv: šopek v vazi ali pa rastlinsko vijugo (valovniea), na kateri poganjajo cvetovi, najraje nageljni. Zibel je v ljudskem izročilu prispodoba materinstva, ljubezni staršev do otroka in družinske sreče. Svetniške podobe in znamenja na njej opozarjajo, da je otrok božji dar; od njega naj bi prastara znamenje odvračalo zle dubove, ga varovalo bolezni in mu ohranjalo zdravje. Cvetje, zlasti nageljni pomenijo starševsko ljubezen. — Zibel pomeni zato slovenskim ljudem prispodobo njihovega doma, rojstnega kraja in srečnih otroških let. Kraj, kjer jim je tekla zibelka in po katerem hrepenijo. Nageljnov motiv postane z nastopom 19. stol. značilen v okrasju slovenskega doma, čigar okolje obli- znega srednjega veka. V obliki velike kvadratne rute so jo že od takrat zavezovali tako, da je padala na široko po hrbtu in tvorila navzdol kot oz. ogel. Ta način zavezovanja je ostal skoraj do lanes, kakor pričajo mnoge slike, četudi so si žene pozneje zavezovale pečo že na druge načine. Značilen je način „na petelinčka“ po gorenjskih krajih, ki ga tvorita dva rogljiča iz vozla na vrhu čela. Peče so bile razširjene po vseh slovenskih pokrajinah, bilo jih je več vrst: gorenjska, dolenjska, vzhodno-štajerska, ziljska, primorska (tržaška), panonska. Okras peče ima poudarek na voglu, ki pade po hrbtu in ga imenujejo roža. Panonske peče so bele; dolenjske imajo že vzhodni okras abstraktnih, nespoznavnih vzorcev; za tržaške je značilen širok rob iz čipk in bogato našitkano rožo. Najpogostejši je nagelj v gorenjski peči, katere rožo tvori šopek cvetja, poleg nageljnov še iz marjetic, vrtnic, pa razne grozdaste oblike; o'b robu se vije valovito nageljnova vejica s cvetovi po vdolbinah. Na območju slovenskih Alp se od srede 18. stol. dalje razširi nošenje ženskih pokrival, poznanih z imenom avba. To pokrivalo so nosile žene iz plemiških slojev, opustivši ga po renesansi. Prevzele so jih meščanke in za njimi tudi kmečke žene. Avba je postala s tem sestavni del slovenske ženske noše, zlasti gorenjske in rožanskei, v manjši meri in skromnejših oblikah pri nošah po drugih predelih. Primorska je ne poizna niti v alpskem niti v kraškem pasu, prav tako tudi ne Dolenjska, vzhodna Štajerska (razen predelov ob Savinji) ter Panonija. Svoje poreklo ima avba v Alzaciji, uveljavila pa se je že zgodaj na Bavarskem in v Alpah vse do Sp. Avstrije. Avbe so po obliki visoke, z vrhom (Gorenjska), ter nizke ali male (Rož), pri katerih je poudarjen za-tilnik s pentljo, katere trakova padata na hrbet. Pri visoki, v našem primeru gorenjski avbi, pa pride do izraza zlasti bogato izdelan form (čelnik), na katerem je čim bogatejši vzorec, napravljen z zlat.o, pa tudi s srebrno nitjo, neredko z vdelanimi steklenimi kamenčki v rdeči barvi. Za podlago je črn žamet. Obstajajo seveda še druge, bolj skromne, pa tudi bolj različne izdelave forma. Med okrasnimi motivi izstopa slej ko prej nagelj, pogosti pa so tudi srce, klasje, grozdi, mačice, krancelj itd. Včasih tudi stari simboli kakor petelinček, rožička z nageljni (rog izobilja). V drugi polovici 19. stol. postane najpogosteji črni form z zlato uvezenimi nageljni, ki so tedaj že slovenski narodni znak. Razvoj nageljna v slovenski narodni znak potrjuje tudi dejstvo, da se začne pojavljati skupaj z državnim, cesarskim simbolom, katerega predstavlja dvoglavi heraldični orel. Motiv tega orla se že od 16. stol. dalje nahaja na mnogih predmetih, kakor so naslonjala stolov, ključavnice, na vratih, uveizen na prtih, pa tudi na panjskih čelnicah in še zlasti majolikah. Ko se mu pridruži tudi nagelj, ko imajo celo avbe form, na katerem je dvoglavi orel med nageljni, je s tem nedvomno izpričana lastnost nageljna v pomenu narodnega znamenja, znameja slovestva. *■ * * V grboslovju je nagelj razmeroma redek. Nemška Wappenfibel npr. ga v seznamu rastlinskih znamenj na ščitih oz. grbih sploh ne navaja. Italijanski Dizionario Araldico ga o-mienja kot sestavino v grbih dveh rodbin in uravi, da predstavlja krepost, ki kaže na dostojanstvo in u-gled. Za srednje-evropske dežele najdemo v Dictionarie des figures héraldiques naslednje primere, v kateri se pojavlja nagelj kot samostojen znak ali kot sestavina skupaj z drugimi znaki; v Franciji šest grbov, na Nizozemskem štiri, v Nemčiji tri, v Švici, Avstriji ter Belgiji po dva, po eden pa na Danskem, češkem in Angleškem (otok Jersey). Najdemo ga tudi kot sestavino japonskih grbov, imenovanih mon.