FRANC MILČINSKI: Gašpar, Mihec in Baltazar Ilustroval IvoErbežnik. (Dalje.) 6. KRTAČA, MUREN IN DUDA. daj so stali trije kralji pred hišo na cesti. Skupna nevarnost jih je bila združila. Gašpar je pozabil, da se je branil Mihca v svoj vojaški zbor, niti Balfcazarja z dudkom ni več zaničeval, vsi trije so se složno in po bratovsko držali za roke. Oašparju ni dalo, da se ne bi pobahal: ,,Jaz se nisem nič bal." Mihec seveda ni smel zaostati v hrabrosti: ,,Jaz tudi ne. Kah bhcnil sem psa." ,,Saj ni bil pes," je rekel Gašpar, ,,bil je tigerrr." ,,Dva tigha sta bila," je hite! ponravljati in stopnjevati Mihec, ,,pet tighov." — Po cesti je prihajal vojak. Gašpar ga vojaški pozdravi. ,.Oho," se ustavi vojak, ,,kdo ste pa vi trije?" ,,Mi smo sveti trrrije krrralji," odgovori Gašpar. ,,Jaz tudi," doda Mihec. ,,Kjali," je ponovil Baltazar mali. ,,Hohoho," se je smejal vojak, ,,kam vas pa pelje pot, čestiti sveti trije kralji?" ,,V vojno grrremo," je povedal Oašpar. ,,Jaz tudi," je pritrdil Mihec. ,,Qjemo," je pritrdil Baltazar mali. ,,Sveti trije kralji pa v vojno?" se je grohotal vojak. ,,Ali ste mi čmrlji! Sveti trije kralji spadajo v oltar, pa ne v boj. Ne bo nič! Vas ne vzemo v vojake. Svetih treh kraljev že ne." Smejoč seje hitel naprej. Oašparja so poparile vojakove besede. 81 ,,Veš kaj," se je oglasii Mihec, ,.svetih theh khaljev ne vzamejo, je hekel vojak." i • Pa se je Oašpar hitro soomnil: ,,Saj nismo sveti trrrije krrralji. samo njih imena imarao. Pa si lahko iz-berrremo drrruga imena." ,,Kateha?" je vprasa! Mihec. ,,Jaz že vem, katerrra," je odgovoril Oašpar. ,,Mi smo Krrrtača, Murrrn in Duda. Tako nam pravi atek." Pokazal je na desno plat: ,,Tam je vojna, tja grrremo." « Mihec je ugovarjal: „0. ne! Veš kaj? Vojna je tam." Pokazal je na levo: ,,Na to sthan ghemo." ,,Na to strrran!" ;e gnal Gašpar. ,,Vojak je šel na to strrran. Kamorrr je šel vojak, tam je vojna." Mihec je vztrajal pri svoji: ..Nak, na to sthan! Veš kaj, vojak ni šel v vojno, ampak je že phihajal nazaj. Sai je imel kolajno. Phihajal je od te sthani!" ,,Na to strrran!" — ,,Na to sthan!" — in sta se tja pa sem trgala za roke. Pa je Gašpar podstavil Mihcu nogo, da je Mihec padel. Mihoc je zavekal, Oašpar pa je rekel:,,,Vidiš, to je bila božja kazen, kerrr si tako trrrmast." Potem so krenili na desno p!at, kamor je hotel Gašpar. 82 7. PRVI SPOPAD S SOVRAŽNIKOM. Po cesti so korakali giospodje Krtača, Muren in Duda. \ Prvi opasan s sabljo, na rami puško, na glavi vojaško čako, po- [ nosen kakor general. Pa ni bil general, ampak majhen pobič. f Drugi, črnih oči in las, tudi po licu umazan in črn kakor zamorček. Pa ni bil zamorček, ampak prvega pobiča bratec. L Tretji je imel v ustih imenitno smodko, pa smodka ni bila smodka, F ampak dudek. r In gospodje, ki so korakali po cesti, niso bili gospodje Krtača, Muren in Duda, ampak trije kralji, naši mali prijatelji Oašpar, Mihec in Baltazar. Prišli so do vogala. Pred njimi se je razprostiral prostorni trg, cesta se je cepita na več strarn. sredi trga so bili nasadi. med njimi so se križali drevoredi. Gašpar je rekel: ,,Tukaj za \ ogalom se pričenja tuja dežela. Tukaj ne govorijo več slovenski." Mihec je pritrdil: ,,Veš kaj? Tukaj govohijo laški." Oašpar ga je zavrnil: ,,ti nič'ne ves. Tukaj govorrre nemški. Jaz znam nemški." Mihec je rekel: ,,Jaz tudi." Pred prodajalnico se je rinila gneča ljudi, ob strani je stal policijski stražnik, bil je kosmatega lica, na glavi je imel svetlo čelado, na suknji svetle gumbe. J Mihec se je zgenil in se plah pritisnil k starejšemu bratcu: ,,Glej. sveti Miklavž!" Štel je stražnika za sv. Miklavža in se ga je bal. Imel je slabo vest. Zakaj pri z.adnji obdaritvi ga je bil sv. Miklavž oštel zaradi jokavosti in še zaradi krivoverstva, ker je v križčku izpuščal Sina: ,,V imenu Očeta, Duha. Amen." Zavedal se je, da od tedaj še ni opustil nobene teh napak, zato se je bal. Tudi Baltazar mali je strmel v stražnika. ,,Miklavž!" Toda se ni bal sv. Miklavža, ampak ga je ljubil, ker mu je bil prinesel jabolko, par čreveiičkov in ropotuljico. Oašpar je možato poučil mlajša dva bratca: ,,To ni sv. Miklavž. Še parkelj ni. Ampak je policaj. Nič se ga ne bojim. Vprašal ga bom po nemški, jaz znam nemški." Moško je stopil k stražniku, ga pocukal za rokav in ogovoril: ,,Go-spodšprle policajšprle, kješprle grešprle potšprle v vojnošprle?" Tako je znal nemški. ,,Kaj?" je rekel stražnik, ,,kako? Pad nosom so še mokri, pa se bodo že norca delali iz policaja?" 83 Očitek gospoda stražnika je bil vsaj deloma krivičen. Trije kraljt niso bili mokri pod nosotn, vsi že ne. Le Mihec je prodajal svečo in pa Baltazarju je kukal golobček iz nosa, toda bil je čisto majhen, majcecan, _________J Stražnik je mey| vse tri s strogimi pogledi: ,,Olej jih, sami se po-tikajo po cesti! Kdo ste pa, vi ptiči?" 84 ,,Mi nismo ptiči," je odgoVoril Gašpar, ,,mi smo Krrrtača, Murrrn in Duda." ,,Kaj? Kdo?" je rohnel policaj, se sklonil in se bolj in bolj bližal z režečim licem trem kraljem, kakor da jih hoče pri tej priči pohrustati. Gašpar je obledel m Mihec je bruhnil v jok tako strahovito, kakor da mu gre za kožo. Baltazar mali pa je dobrosrčno pobožal hudega stražnika po ko-smatem licu. ,,Miklavž! Si kaj nnoj?" ga je vprašal in da ga potolaži, mu je ponudil svojo imenitno smodko: ,,Na dudo!" Gneča ljudi pred prodajalnico je prasnila v smeh, stražnik se je obrnil proti njim: ,,Tiho! Mir!" Tačas pa je Gašpar-hitro potegnil bratca dva za sabo in so zbežali. 8. DRUGA BITKA. Gašpar se je ozrl in ko ni več bilo videti stražnika, se je oddušfeal in je rekel: ,,Ali smo ga! Ni se upal za nami. Nič se ga nisem bal." ,,Jaz tudi ne," se je pridružil Mihec. ,,Jaz sem irael puško," se je ponašal Gašpar. »Drrrugače bi nas bil prrremagal in vsi trrrije bi bili ujetniki." ,,Veš kaj?" je povedal Mihec, ,,ujetniki imajo kape, tako-le šihoke "kape. Jaz bi imel tudi tako šihoko kapo." ,,Ampak,"' je nadaljeval Gašpar, ..jaz sem vzel z rrrame puško in sem ustrrrelil — bum! In je karrr padel. Še dva sta padla. Vsi so padli. Vsi sovrrražniki so padli. In ena hiša se je podrrrla." ,,Dve hiši sta se podhli," je popravil Mihec; kar oči so mu žarele od slavnega spomina. ,,In cerrrkev tudi," je dcdal Gašpar. ,,Vse mesto se je podirrralo in gorrrelo, jaz sem pa tako-le merrril in strrreljal — bumbumbum, bum-bumbum, bumbumburn!" ,,Jaz sem tudi stheljal," je rekel Mihec. ,,Ti nisi strrreljal," ga je zavrnil Gašpar, ,,saj nisi imel puške." Mihca je zabolelo, da mu brat zavida vojno slavo. ,,Daj sem puško!" je zahteval. Oberoč je zgrabil puškino kopito. Gašpar je branil svoje iraenitmo orožje. ,,Ne dam je. Moja je!" ,,Moja je!" je zavekal Mihec. ,,Moja!" je kričal Gašpar in je Mihca simil s kopitom. ,,Moja!" se je drl Mihec. Krčevito je držal puško in od togote teptal. Teptal je tudi Gašpar in ko je Baltazar mali videl, da oba bratca teptata, je mislil, da bratca rajata, pa jima je nudil rokci, da ga vzameta v raj. in je veselo zapel: ,,Hopsasa, talala!" §5 Tačas pa prileti mimo pobič, za hip postoji, zgrabi puško-palico: ,,Moja je!" — Z močnim sunkom jo iztrga obema iz rok in zbeži. Od sunka sta oba sedla. Sedel je tudi Baltazar mali, ker je menil, da je tako nanesel raj, da je treba sesti. Gašpar in Mihec sta zavzeta obmolknila. Strmela sta za fantinom, pa je njima že izginil izpred oči. Gašpar se je pobral prvi. ,,Prav je, da ti jo je vzel," je rekel Mihcu, ,,to je božja kazen." ,,Saj jo je tebi vzel," je odgovoril Mihec. ,,Saj je bila tvoja." ,,Tvoja je bila. Sam si rrrekel, da je tvoja. Zdaj jo pa imaš." ,,Ti je tudi nimaš," mu je oponašal Mihec. ,,Jaz še ne marrram ne puške," je odgovoril Oašpar. ,,Jaz sem ge-nerrral. Generrrali nimajcr pušk. Generrrali imajo samo sablje. Generrral mahne s sabljo, pa je bitka dobljena." ,,Jaz sem lačen," je rekel Mihec. ,,Srrram te bodi!" ga je okara! Gašpar. ..Vojaki niso nikoli lačni." 9. VOJAK JUNAK. Na klopi je sedel vojak. Velika srebrna kolaina se mu je bliščala na prsih, solnce mu je svetilo v lice, rahJo se je smehljal in m bil videti hi*d. Gašpar ga je vojaški pozdravil. ,,Gospod vojak. kje grrre pot v vojno?" 86 j Vojaku se je prijazno masmejalo lice, segel je proti Gašparju, ga po- I božal po obrazu in ga prijel za roko. ,,Kdo si pa, ljubi moj fantiček?" I ,,Trrrije smo," je povedal Gašpar. ,,Krtača, Murn ki Duda smo." __ ,,Jaz tudi," se je oglasil Mihec, da ne bi zaostal za bratcem in ne bil j kakorkoli prikrajšan. Tudi njemu je segel vojak z božajočo roko po licu I in mu pogladil ročico, in ko je Baltazar mali videl, da dajeta oba bratca I vojaku roko, jo je dal še on. \ „0," je rekel vojak, ,,še en junak!" Pobožal je se njega po licu. ,,Kakšno dobroto pa imaš ti v ustecih?" ,,Smodko kadi," je odgovoril Gašpar. «*_______________________________ ,,Tako je imeniten?" se je čildil vojak. ,,Ej, srčki moji ljubljeni!" Božal jih je zdaj tega, zdaj drugega in solze, debele kakor vinske jagode, so mu polzele po licu. ,,Zakaj se jokaš?" je vprašal Gašpar. ,,Vojak se ne sme jokati." ,,Vojak ine," je del možak. ,,Ampak joka se atek. Vidiš, dva prav taka-le fantiča sem imel — zdaj nimam nobenega več." ,,Ali sta umrčkala?" je vprašal Gašpaf. i .,Umrčkala," je potrdil vojak. »Sovražno letalo je metalo iomBe, ena je ubila oba, na poti sta bila iz šole. Zdaj sem sam in zapuščen." Mihec je zijal z gobčkom in z očmi. »Veš kaj," je rekel, ,,zdaj sta pa angelčka v nebesih. V nebesih je lepo: v nebesih je sveti Miklavž in Bo-žiček in zajček je tudi v nebesih." ___ .,Ti moj angelček!" je rekel vojak in privil Mihca k svojemu licu, da je bil še Mihec moker od vojakovih solza. ,,Kako bi te rad videl, kakšen si! Pa te ne vidim revež slepi." 87 ,,AIi si slep?" je vprašal Gašpar. Strmel je v vojaka, in od neznane groze mu je zastajala sapa. ,,Slep! Neusmiljena krogla mi je vzela vid. Ne ločim dineva od noči. In vas, preljubi moji fantički, ne vidim, le roka mi malo pravi, kakšni ste. Strašna je vojna!" • ,,Veš kaj," je rekel Mihec, ,,mi ghemo v vojno." ,,Jaz že ne," ga je zavrnil Gašpar. ,,Jaz tudi ne," je odtneval Mihec. „0, vojna je strašna!" je ponovil vojak in bridko je ihtel. Baltazar mali se rau je pritisnil h kolenu. ,,Kaj moj?" je vprašal ihte-čega vojaka. ,,Na dudo!" 10. Begunka. Mimo je prihajala stara ženica. V naročju ji je vekala drobna deklica, v roki je nesla majhno stekleničico, do polovice napolnjeno z mlekom. Vštric vojaka ia treh fantičev je postala. ,,Ti pobič mali," je dejala, ,,vojaku daj klobaso, ne dudek! Dudek po-sodi meni! To-le lužico mleka so mi dali dobri ljudje. Pa nimam ne sko-delice ne žličke. da napasem lačno svojo sirotico. Dai mi dudek! Na-taknera ga na stekleničico. pa bo pilo revišče; kar trese se, ko vidi mlekec." 88 Vzela je dudek, par korakov za klopjo je bil vodn;'ak, tam je dudek splaknila, že ga je nateknila na stekleničico, in punčka je željno požirala sladko pijačico in globoko sopla. Vojak se je umeknil na klopi, žena z detetom je sedla. ,,Pupa," je rekel Baltazar mali in čudeč se gledal punčko. ,,Kako majceno ima nogico!" je izjavil Gašpar. Rad bi bil tudi kaj dal deklici, pa ni imel drugega nego vojaško čako in sabljo. Kaj bo čaka in sablja deklici! ,,Veš kaj —" je rekel Mihec in bi bil sila rad povedal nekaj posebno prijaznega, pa je pozabil, kaj. ,,Nogico ima, nogico," je vzdihnila žena, ,,čreveljčkov pa ne. Bog se te usmili, kiako boš živelo! Mar bi bil še tebe vzel k sebi ljubi Bog!" ,,Kje ste doma, žena?" je vprašal vojak. ,,Doma? Nikjer!" je vzdihnila žena. ,,Naš dom je porušen. Begunka sem. Ta-le deklioa je raoja vnuka. Mater ji je ubil tram podirajoče se 89 hiše. Oče ji je poginil v ujetništvu. Sami sva. Stara sem, pa bi vendar še delala in služila, ali kako naj delam z otrokom?" Gašparju je bi'o tesno pri srcu, pa sam ni vedel zakaj. Vprašal je: ,,Kako ji ie ime, punčki?" ,,JeIica," je povedala žena. ,,Jelica!" je poklical Gašpar. Pa tudi Mihec ni zamudil poklicati je, in še Baltazarju malemu ni to ime delalo težave, in so vsi trije prežali,. a!i se jim punčka oglasi. / ~ \ \_---/j ,,Ali že govorrri?" je vprašal Gašpar. ,,Baš pričenjala je," je odgovorila žena. ,,Mamo je že klicala: Ma-ma! — kakor bi zapojčkala. Še zdaj jo kdaj zakliče. Pa ni, ni mamice, ni, ni atka. — 0, otroci, kako ste srečni, ki še imate ljubo mamico in ljubega atka!" Tako je pravila žena in je srčkala svojo vnuko. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. 90 Gašparju se je pričel gubančiti nosek, zatrepala so mu ustna, potem pa je na mah izbruhnil v glasen jok: ,,E-hehehe, e-hehehe, mamica, ma-mica, e-hehehehiohoho!" Mihec mu je gleda! kratek hip na usta in že je odprl tudi svoja: ,,E-aa-beee, mamioa, mamica, e-aa-beee!" Brez odloga je sledil njunemu zgledu še Baltazar mali: ,,Eee-ooo-uuu!" In ie sedel na tla, zakaj sedee je laže jokal in temeljiteje nego stoječ. (Konec prihodnjič.)