UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUCONUBVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-2« — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 11.— lir, za inozemstvo 15.20 hr m IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije in inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itallana ed UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A„ MILANO Ljubljana Štev. 10-351 cstera: UNIONE PUBBLICITA rr ALI AN A S. A^ MILANO. Vedno globje v Egipt čete osi prodirajo že onstran Dabe proti osrčju Egipta — Angleži ne morejo priti do sape — Malta je bila ponovno bombardirana — Potopljena sovražna tovorna ladja Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil L julija naslednje 764. vojno porodilo: V Egiptu se nadaljujejo operacije italijanskih in nem&kih motoriziranih oklopnih sil, Id so prodrle skozi področje Dabe. Skupine osnih letal so ponovno napadle in bombardirale vojaške naprave na Malti. Dva Spitflra sta bila sestreljena. Iz teh operacij se včeraj eno letalo ni vrnilo. Pri oskrbovanju Cirenaike je bila torpedirana ena naša spremljevalna Uvidniska ladja. Večji del posadke je bil resen. Na vzhodnem Sredozemskem morju so na&a torpedna letala potopila jnžnozapad-no od Jafe sovražno 5000 tonsko tovorno ladjo, ki jc bila v zaščitenem konvoju. Nezadržno naprej proti vzhodu Operacijsko področje, 2. jul. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Po padcu Marsa Matruha so naše edinice nadaljevale pohod proti vzhodu in prekoračile TA Da bo ter se bojevale s sovražnimi salami v področju vzhodno od tega kraja, Sovraž-tt3c je v borbi uporabil vse. kar mu je še ostalo, in je skušal s skrajnim naporom dovajati z drujT-h bojišč nove čete, ki jih j« x znano razsipnostjo uporabil v bitki. Nasprotnik ni štedil z nobenim sredstvom io naporom, da bi zaustavH napredovanje, s katerim so ogrožena njegova glavna oporišča v Egiptu. Podrobnosti o borbah, ki so v teku, še niso mane. Vendar sile osi. ki jih jc navdušila zmaga, uporabljajo v tej bitki čedalje bolj odločno vso svoje energije, da bi sovražnik ne prišel do sape. Do- movina mora biti hvaležna spričo naporov, ki so jih naše čete in naša poveljništva storili v zadnjih dneh. Vedno nove kolone u j etnik ov prihajajo v zaledje in kažejo borcem v drugi črti ogromne uspehe, ki so bili doseženi. V svojem napredovanju proti vzhodu se naše edinice poslužuje;o večjega dela ogromnega zaplenjenega materuaJa. General CavaUero povišan v maršala Rim, 2. julija, s. Z dekretom, ki bo objavljen, je armadni general Ugo Cavallero, šef glavnega stana, napredoval v maršala Italije. Maršal Cavallero se nahaja v Libiji. Podrobnosti o zavzetju Marsa Matruha Operacijsko področje, 2. julija, s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Za zmago pri Marsa Mat ruhu je značilna kakor za prejšnje zmage dinamičnost manevra. Od prodora utrjene črte pri An el Gazali naše kolone niso dale počitka sovražniku, ki je bil prepričan, da si bo opomogel za naslednjimi obrambnimi sistemi in da bo zadržal naš pohod proti vzhodu. Prve dni je sovražnik vrgel proti našim sirarn ogromno množino bojnih sredstev. Prišel pa je v težkoče zaradi našega naglega manevra in potolkla ga je hrabrost naših čet nakar se je pričel umikati. Ta umik je bil po mnenju angleškega vrhovnega povelj ništva samo začasen in sledila naj bi mu ofenzivna akcija. Med tem naj bi se naše sile izrabljale po utrjenih črtah. Dinamičnost manevra, ki so ga izvedla naša povelj ništva, ni dala počitka sovražniku, katerega smo stalno zasledovali od zmage pri Ain el Gazali. Inicijativa je bila na naši strani in zaradi žilave napadalnosti naših čet sovražnik ni mogel primerno izrabiti obrambnih sistemov, ki bi morali biti glede na svoj obseg in svoj značaj nepremagljive utrjene postojanke. Prvi primer takega manevra je bil že pri Tobruku, ko so sile osi prodrle že v notranjost trdnjave, preden so se s črte Ain el Gazala umikajoče angleške edinice v bližini trdnjave popolnoma razporedile. Z našim naglim manevrom proti severu, so bile sovražne sile razdvojene in 8. armada, ki je ostala na vzhodu, se je umaknila na obmejne črte, kjer se. je pripravila za obrambo. Med tem, ko so se klešče okrog obleganega mesta čedalje bolj stiskale in je bilo mesto prisiljeno k predaji, so čete osi zopet prišle v stik s silami na meji in jih skušale obkoliti od juga na področju Se-perzena (Omar). Ko se je pričel ta manever, je skušal sovražnik z najhitrejšimi če- tami odstraniti stik in se pognati na področje Marsa Matruha ter se je postrojil najprvo na črti Marsa Matruh — Bir Ke-nias. Toda naše edinice, ki jih sovražne prednje straže niso mogle zadržati, so preprečile angleškim silam, da se niso mogle razporediti na v naprej določenih postojankah in so jih prisilile k nadaljnjemu umiku proti vzhodu Dne 26. junija je bil sovražnik prisiljen umakniti desno krilo svoje postrojitve pred trdnjavo Marsa Matruh. Te sovražne čete so ostale južnovzhodno od Marsa Matruha. Toda tudi na teh položajih sovražnik ni imel miru. Med tem, ko je del naših sil z zapada in z juga prodrl v trdnjavo, so druge kolone vdrle v postojanke pri Nadi Nagamise in gmota naših oklopnih sil je zapletla v borbo gmoto sovražnih sil 40 kilometrov južno od Tobruka. Rezultat teh treh različnih borbenih akcij, v katerih je bilo 27. junija in v noči na 28. junija zajetih mnogo ujetnikov ter uničenih mnogo tankov in sovražnih baterij, je bil tak, da so se morali Angleži rešiti proti vzhodu. Ne samo kopne edinice, temveč tudi letalstvo se je moralo umakniti prot vzhodu in zapustiti izredno številna oporišča med Fuko in Ferraulo, vozeč s seboj samo skromen del lahkega materijala. Zadnja letala, ki so odletela z letališč, so že videle sile osi, ko so se približevale. Med tem je bil na trdnjavo izveden napad, kateremu je moral neizprosno slediti padec. Valovi bombnikov in str-moglavcev so si sledili na nebu in streljanje topništva je bilo čedalje bolj silno. Marsa Matruh je močna trdnjava, toda morala je pasti in ob 9.30, dne 29. junija je pehota osi in sicer tista pehota, ki je prekoračila črto pri Ain el Gazali, vkorakala med uničenimi bunkerji v Marsa Matruh. Vkorakala je zmagovito v trdnjavo, ki jo je Anglija že od leta 1935. zgradila in pripravila proti Italiji. Zaprepaščenje v Londona Ves angleški tisk opozarja na resnost položaja, Id se lahko spretnem v obsežno katastrofo BerBn, 2. julija, s. Berlinski tisk ugotavlja, da so Angleži reagirali na zmagovit pohod čet osi v Egiptu z globokim za*-prepaščenjem. Najbolj razširjeni londonski ist >Daily Mirror« je včeraj poročal, da bodo Čete osi, Če se ne bo kaj storilo, prodrle nekega lepega dne do srca Srednjega vzhoda. Tudi razni ameriški listi priznavajo resnost položaja.. Nesreča, ki je zadela zaveznike v Severni Afriki, piše neki dnevnik v New Yorku, lahko postane obsežna katastrofa. Berlinski tisk objavlja obširno take in podobne komentarje, toda jadiko-vanje anglosaškega, sveta, piše >Nacht-ausgabe*:, nas le deloma zanima. Kar odločuje in kar je važno, je to, da so italijanske in nemške čete z vrsto zmag', kakršnih še ni bilo, uničile angleško 8. armado in zdaj to zmago kar najbolj izkoriščajo. Rim. 2. jul. s. General Auchmleck je na-skrdd na. svoje čete dramatičen proglas, s katerrm poziva čete k skrajnemu odporu t vehki bitki, ki j« sedaj v teku med Cat-fcaro in morjem na črti El Al a men. Izredna seja egiptske vlade Bero, 2. julija, s. Iz Kaira poročajo, da se pripisuje velik pomen dolgemu razgovoru, Id ga je imel kralj z ministrskim predsednikom Nahas pašo. Razgovor se *di vezen zaradi tega, ker je bilo takoj po njem sklicano izredno zasedanje vlade. Po poročilu lista »Basler Nachrichten« iz Londona povzroča resna situacija v Egiptu nemir zlasti v finančnih krogih, ki imajo akcije Sueškega prekopa. Ogromen delež Italije Zagreb, 2. julija s. List »Nova Hrvatska« je objavil obširen članek o padcu Marsa Matruha. V članku se opozarja na izredno važnost močnt angleške trdnjave, ki je v manj kot 48 urah padla. List poveličuje junaštvo italijanskih borcev in lika generalov Baldassarre in Piacenze, ki sta padla v Egiptu. S tako prekaljenimi ljudmi se kuje usoda veličine naroda in Italija, ki je bila vedno na prvem mestu v vojaških vrlinah, nadaljuje svoje stare tradicije junaštva. List navaja nekatere najbolj značilne komentarje angleškega tiska, ki kažejo zmedenost, ki je nastala v Londonu po porazu v Egiptu ter zaključuje z izjavo, da se je s pomorskimi in kopnimi zmagami nad Angleži v Sredozemskem morju in v Afriki dokončno izjalovila nespametna politika, ki jb je London pričel že leta 1935 proti Italiji. Poslanstvo Italije v tej vojni je osvoboditev Sredozemskega morja in pri Izvajanju tega poslanstva Italija veže večji del angleških sil, kar kaže, kako važna je funkcija Italije v sedanji vojni in kako silen je njen delež za stvar trojnega pakta. Nenstvarljive iluzije Rim, 2. julija, s. S tipično severnoameriško nevednostjo glede evropskih, vprašanj komentira >New York Tfeneac strašni po- raz 8. armade m skuša potolažiti Čitalce zatrjujoč, da je vojna, v Severni Afriki kljub njeni srditosti in kljub izredno važnim postojankam, za katere gre, vendarle vojna« v miniaturi. Pisce, ki ima o vojni očitno toliko izkustva, kolikor si ga je pridobil od hoiy-woodskih propagadnih filmov, ne ve, da je en sam tank, ki se bori v puščavi, vreden vsaj tisoč onih tankov, ki jih ameriški industrijalci kopičijo po dvoriščih svojih tovarn v pričakovanju, da se bodo odposlali in brez gotovosti, da bodo prišli tudi v namembni kraj spričo stalnega potapljanja ameriških ladij po osnih podmornicah, pri čemer ti industrijalci seveda ogromno zaslužijo. Churchill bo skušal še naprej trditi, da se bodo velike vojaške rezerve, ki se nahajajo na angleških otokih, lahko uporabile za ustvaritev druge fronte, s čimer bo Camrehlll pomirita nevihto, ki nastaja v spodnji zbornici in v vsej državi. Videli bomo, kako bodo Angleži, ki ne morejo braniti niti obstoječih front, ustvarili drugo fronto, ki je že dolge mesece ne-u«tvarljiva iluzija zaveznikov. Vsi angleški načrti porušeni Budimpešta, 2. julija, s. Naglo ki zmagovito napredovanje čet osi v Egiptu še vedno vzbuja največje zanimanje v javnosti in tisku. Madžarski listi objavljajo razen uradnih poročil tudi poročila posebnih dopisnikov poluradnih agencij držav osi. >Pesty Ujsag« piše med drugim: Ni nobenega dvoma, da so bili z zmagovitim napredovanjem italijanskih in nemških čet v Egiptu dokončno poinšeni vsi nacrti an-geškega poveljništva. Neprecenljive so posledice velike zmage sil osi v državah Bližnjega vzhoda. Angleški ugled je močno iz-podkopan. Odločilna faza Bera, 2. julija, s. »Berner Tageblatt« komentira poročila o italijansko - nemškem napredovanja v Egiptu in piše, da Auchin- heku doslej m uspelo zavreti nagega p redovan ja sil osi in da je bitka kritično in odločilno fazo. List piše, da % izredno huda kriza v Egiptu postala še hujša z naznanitvijo padca Ševastopolja. Odmev v Bolgari]! ■ Sofija, 2. ;u4- s. Vflfl fisri v Sofi H komentirajo z največjim zadoščenj cm poroetta a italijansko-nemškem napu v Egiptu. Po In radni »Večer« pise: Bliskovito napredovanje italijansko - nemških sil proti Aleksandriji odraža ostanke 8. antfloske armade, ki sd gotovo ne bo opomogla od silnih udarcev, katere so ji zadale armado coi. Vtis na Kitajskem Sanghaj. 2. julija, s. Z veliki naslovi objavlja tisk vesti o italijanskih vojnih poročilih o zasedbi Marsa Matruha in napredovanju osnih divizij v Egiptu. V komentarjih pišejo zlasti o izredno hudih udarcih, ki jih dobiva angleški imperij. Udarec, ki ga je pripravila fašistična Italija, je danes izveden zaradi žilavosti, s katero so Italijansko legije zadržale angleško ofenzivo proti Tri-polisu. Sevastopolj je padel Po 2$ dnevnih srditih borbah so nemške in romunske čete strle sovražni odpor in zavzele včeraj opoldne celinsko in pomorsko trdnjavo — Ostanki posadke so se umaknili na polotok Kersones, kjer so obkoljeni Vojna na morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. julija, s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje izredno poročilo* Sevastopolj je padel. V mesta, na trdnjavi \n v pristansen vihrajo nemške in rumunske vojne zastave. Pod poveljništvom polkovnega generala von Mannstema so nemške in rumunske čete ob pretežni podpori letalskega zbora generala barona von Richthofena. ki se je odlično izkazal v borbi, po silni, 25 dnevni bitki zavzele opoldne celinsko in pomor- sko trdnjavo, doslej najmočnejšo na sVetu. Z vzglednim sodelovanjem vseh vrst orožja so bili zavzet] močni fortt, utrdbe v skalovju, podzemeljske obrambne naprave, betonske utrdbice in utrdbice, izkopane v zemlji, kakor tudi neštevilne poljske utrjene postojanke. Ni mogoče še preračunati števfla ujetnikov in obseg plena. Poraženi ostankj se-vastopoljske armade s0 pobegni i na polotok Kersones. Utesnjujejo se na čedalje manjši prostor in so pred uničenjem. 1 Dužni 2aUv 2 Zal.v Karabelnaja 3 KaranTcnik- za\v Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V napadih na Sevastopolj je bil vdor v notranji utrjeni pas na več krajih razširjen v prodor. Nemške dete odlično podpira letalstvo. Zavzele so močne obrambne postojanke na vzhodnem robu mesta ter iz krimske vojne znano utrdbo Balaklavo. Z vzhoda prodirajoče divizije so prodrle v Široki fronti na bojišče m se stalno napredujejo. Pri tem so izsilile prehod preko protitankovskega jarka. Zavzele so močne utrjene visinsko postojanke. Rumunske čete so prodrle v naglem prodiranju v Bala-klavo. V južnem in severnem odseku vzhodne fronte »o nemške čete prešle k napadu. Nočni letalski napadi so bili usmerjeni proti sovražnim oskrbovalnim zvezam in so povzročili veliko razdejanje na več važnih železniških križiščih. V odseku pri Voihovu se nadaljuje čiščenje ozemlja razpršenih sovjetskih oddelkov. Topništvo uničuje sovjetske postojanke na tem delu fronte. V leningrajskem odseka je letalstvo Izvršilo hude napade na sovražnikove postojanke in železniške naprave na Valdajskem ozemlju. Na skrajnem severu so bila bombardirana sovražna oporišča in luke. V severni Afriki so italijanske In nemške čete prodrle dalje proti Egiptu proti El Gabaie in proti zadnji obrambni postojanki pred Aleksandri jo. V aleksandrijsld luld so nemške podmornico napadle močno zavarovan konvoj in potopile ladjo za prevoz čet s skupno 13.000 br. rejr. tonami. Na Malti so bojna letala bombardirala letališče Lucco. Zadetki bomb so uničili več letal na tleh In povzročili več požarov na letališču. Borba proti sovražni oskrbovalni plovbi Jo bila tudi v mesecu junija zelo uspešna. Skupno je bilo potopljenih 156 sovražnikovih ladij skupno s 886j000 br. reg. tonami. Nadaljnjih 58 sovražnikovih ladij je bilo po- škodovanih s torpedi ali bombami. Pri teh uspehih so bile odlično udeležene podmornice, ki so potopile 132 ladij s skupno 755.300 br. reg. tonami. Operacije na srednjem in južnem odseku Berlin, 2. jul. s. Glede operacij, ki so v teku v srednjem in južnem odseku, o katerih poroča včerajšnje rxpročilo nemškega vrhovnega poveljništva, izjavljajo v pristojnih vojaških krogih, da vzdržuje zaradi znanih razlogov vrhovno poveljništvo glede teh operacij najstrožjo rezerviran ost. Za zdaj ni pričakovati pojasnil niti spltr^ncci^ značaja. Vendar se nekaj lahko reče. in to jc, da gre za napad na obširni fronti in da ima ta napad lahko izredno važne razloge. Tisk se omejuje za zdaj na poudarjanje izrednega značaja operacij, ki predstavljajo izredno veliko ofenzivo na obširni fronti. S finskega bojišča Helsinki, 2. jul. s. Vojno poročilo javl;a, da so se skupine finskih lovcev spopadle nad Aunuško ožino s skupinami sovjetskih lovcev in bombnikov ter so sestrelile dva sovražna lovca ter pognale celotno nasprotno skupino v beg. Na vseh ostalih frontah ni bilo nič novega. General Mannstein poviiaa v feldmaršala Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. julija, s. Hitler je v priznanje zaslug v zmagovitih borbah na Krimskem polotoku od uničevalne bitke pri Kerču do zavzetja močne trdnjave Sevastopolj, imenoval generala von Mansteina, vrhovnega poveljnika krimske armade, za feldmaršala. Ob tej priliki je Hitler feldmaršalu poslal zahvalno in pohvalno brzojavko. tolerirajte * VSU Narodu44! Beerlin, 2. julija, s. NemSki tisk objavlja z vidnim poudarkom bilanco o potopitvah v mesecu juniju. Potopljenih je bilo samo za 40.000 ton manj sovražnega brodovja kot v prejšnjem mesecu maju, ko ao bale sovražnikove izgube največje v tej vojni. Kljub silni obrambi so nemške podmornice v juniju uničile skoraj toliko ton sovražnega ladjevja kot v preteklem maju. Podčrtava se, da je za sedanji položaj najvažnejše \mrasanje pomorskih tšportov, kakor je bilo izredno rečeno v poročilu po konferenci v Washingtonu. Vsak dan znova se to potrjuje. Veliki parnik, ki je bil predvčerajšnjim potopljen pred Aleksandri jo od nemške podmornice, kakor tudi številne trgovinske ladje, ki so bile pred dnevi potopljene v ameriških vodah, so bile natovorjen« z vojnimi potrebščinami, katere so v strahu pričakovali ostanki 8. angleške armade. Btienos Aires, 2. julija, s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je bila pred severno južnoameriško obalo torpedirana neka trgovinska ladja srednje tonaže. Pred atlantsko obal o pa je bila torpedirana neka panamska ladja majhne tonaže, ki je bila v službi Amerike. Križarka „Liverpool" je Se vedno v popravilu Tetuan, 2. jul. s. Po vesteh iz Gibraltarja še vedno popravljajo an^le^ko kri/arkrj tipa »Liverpool«, ki je v doku tc trdnjavo in ki ;e trla hudo poškodovana v pomorsko-letalski bitki pri Panteleri ji. Popravljalna dela bodo trajala še zelo dodgo. Pet let vojne s Tokio, 2. julija, s. Polkovnik Yusagi, šef tiskovnega urada japonskega glavnega stana, je v radijskem govoru izjavil, da so Kitajci v petih letih vojne izgubili nad 5 milijonov vojakov. Padlo je na bojišču 2.328.800 čungkinških vojakov. Japonci so zajeli plen, ki obsega 4.900 topov raznega kalibra 22.000 strojnic, 600.000 pušk, 1.400 avtomobilov in tankov, 400 vagonov tn 50O parnikov z veliko tonažo. Polkovnik je dodal, da so Japonci v petih letih borbe zasedli ozemlje, ki je trikrat večje od Japonske. Japonske izgube znašajo 106.000 moi. Govoreč nato o doseženih uspehih v petletni borbi, je polkovnik Yusagi rekel, da je Japonski uspelo zadati čungkinskemu režimu strašne udarce. Glede političnega vprašanja je polkovnik znova potrdil, da Japonska noče uničiti Kitajske, temveč ji je do njenega blagostanja. Izjavil je nadalje, da razpolaga Cungking zdaj s 300 milijoni mož. h katerim je treba prišteti 250.000 komunistov in 100 000 ljudi, ki se uporabljajo kot leteče kolone, tcrla bojna sposobnost teh kontigentov« ni učinkovita, ćete so slabo opremljene in jim ni mojjfoče dobavljati vojnega materijala. Cungkinški režim je na robu propada zaradi čimdalje večjih težkoč v notranjosti, ki so politici nega in gospodarskega značaja. Poglavnik med svojimi vojaki Zagreb, 2. julija, s. Listi objavljajo z velikem poudarkom, poročila o Pogi a vnukovem obisku pri četah, ki se bore v Bosni proti ostankom komunističnih in partizanskih elementov. Pogiavnik, ki ga je spremljal tudi maršal Kvaternik, se je z mejaki prisrčno razgovarjal in se zanimal za njih stanje. Izredni krediti za izboljšanje Sofija, 2. julija, s. Kmetijski minister Je predložil Sobranju zakonski načrt za odobritev izrednega kredita 365 milijone* levov, ki je potreben za ijboljšanje kmetijstva. Dre vi se bo zaključilo izredno maru danje parlamenta* \ Stru 3 »SrOVBr*SITI F7TROD«. Četrtek % julija 1942-XX Tudi julijsko vreme mora bili ugodno če naj bo letina dobra — Najtoplejši mesec Ljubljana, 2. julija Letos pripisujemo vremenu pomen, kakršnega v resnici zasluži. Dobro se zavedamo, cta ne moremo pričakovati dobre letine, če ne bo vreme ugodno. Zato nas je tudi prejžnji mesec zelo skrbela suša. Junij je bil letos mnogo manj deževen kakor navadno. To bi ne bila nesreča, ko bi ne bil izredno suh že maj, zato je tu in tam nastopila tako huda suša, da je Skoda neizogibna. Ob koncu junija smo dobili Se malo dežja, tako da suša vsaj ni mogla pritisniti takoj drugič po dežju v tretjem tednu v mesecu. Kmetje pravijo, da je bil® junija v splošnem premalo dežja, zlasti še, ker je bilo več dni vetrovnih in vročih. Mnogo je odvisno, kakršna bo letina, od julijskega vremena. Sicer je bilo za mnoge pridelke ođločilnejše junijsko vreme, v splošnem pa mora biti tudi julij ugoden, če naj bo letina dobra. Hladno in preveč deževno vreme bi bilo Škodljivo. Prejšnja leta so se vTStila sama hladna in deževna poletja. Tudi lani je bil julij so2*azmerno hladen in precej deževen, kar je zelo škodovalo krompirju. Letos pričakujemo, da bo tudi julij toplejši, ker je >slor;« letošnjega vremena v splošnem drugačen. Doslej smo se lahko že dovolj prepričali o tem v posameznih mesecih. Sprevideli smo, da je vreme letos toplejše in bolj suho. Zato tu 1 i domnevamo, da bo topel in suh julij. Skoraj samo po sebi se razume, da je julij v Ljubljani najtoplejši mesec. To je sicer pravilo, ker je povprečna mesečna temperatura julija najvišja, vendar se pa lahko zgodi, da je julij včasih malo hladnejši kakor avgust, a le redko. Zgodilo se je že, da je imel junij več vročih dni kakor julij. Vroči dnevi so po vreme nos lovnem izrazoslovju tisti, ko maksimalna dnevna temperaturi doseže najmanj 30". Vročih dni je v Ljubljani sorazmerno malo na leto, le 9. Nad polovico vročih dni o 1 pade v splošnem na julij, in sicer 5. Avgust ima povprečno po 3 vroče dni, junija pa doseže Tti&siniaJria. dnevna temperatura navadno le enkrat 300. Junija se v normalnih letih vrste hudi nalivi In po nj:h se ozračje vselej precej ohladi. Junij je v normalnih letih čLmsri najbolj deževni mesec v Ljubljani, zato je tudi razumljivo, da ni posebno vroč, zlasti še. ker sta prva tedna pogosto še precc. lladna. Letos je pa bil junij nena- vadno topel in če bo ostalo razmerje me i vročimi dnevi junija in julija nespremenjeno, bo v tem mesecu najbrž več kakor 5 dni vročih. Vsekakor pa bodo dnevi vmj topli, če ne vroči. Julij ima povprečno največ toplih dni, in sicer 20. Sledi avgust, ki ima povprečno po 18 toplih dni. Topil dnevi so tisti, ko doseže maksimalna dnevna temperatura vsaj 25°. Vseh toplih dni je v Ljubljani povprečno 6q, to se pravi, precej manj kakor hladnih, ki jih je povprečno 85. (Hladni dnevi so tisti ko je vsaj minimalna dnevna temperatura pod OM Julij ima pri nas povprečno največ jasnih dni, in sicer 9. avgust, ki je tudi sorazmerno precej lep, ima povprečno po 8 jaunih dni. Julij in avgust sta torej najlepša meseca, glede na oblačnost, saj imata povprečno najmanj oblačilnih in največ jasnih dni. Jasni dnevi so, ko je nebo pokrito samo do 25r,o z oblaki, oblačno pa, ko ga je pooblačenega nad 75%. V Ljubljani je nad tretjino vseh dni v letu oblačnih, skupaj 150, med tem ko je jasnih le 63. Letos pa bo najbi-ž precej več jasnih dni in manj oblačnih, če ne bodo prihodnji meseci tem slabši, narnestu dosedanjega lepega vremena aprila, maja in junija. Ljubljana je razkričana zaradi svoje megle. V resnici ni pri nas nobenega meseca brez megle. Tudi julij ima nekaj meglenih dni. Zanimivo je, da imajo maj, junij in julij povprečno enako število meglenih dni, in sicer vsak po 4. Avgusta nam pa pogosta megla že naznanja, da se bliža jesen, kajti meglenih dni je tedaj povprečno že 10. Julija je povprečno precej dežja, čeprav je najmanj oblačnih dni. To je treba pripisovati poletnim nalivom, ko pade v sorazmerno kratkem času mnogo dežja. Doslej še ni bilo pravih poletnih nalivov. Junija smo dobili nekajkrat pohleven dežek. Tuli neviht doslej še ni bilo mnogo, kar se zdi še tem bolj nenavadno, ker je bilo tako vroče. Povprečno ima julij 132 mm padavin, 20 mm manj kakor junij. Avgust ima nekaj več dežja kakor julij, in sicer 144 mm, med tem ko je september v tem pogledu lepši (138 mm). Vse to so seveda povprečja, ki so pa Izračunana za daljšo dobo in nam dobro služijo za presojo in po njih lahko tudi sklepamo s precejšnjo zanesljivostjo, kakšno bo vreme. Visoki komisar vrnil obisk gauleiterju Reinerju Ljubljana, t. julija t dil se je pri nJem v prisrčnem razgovoru Ponoči 1. Julija Je Ekscelenca Visoki ko- j in se vrnil v LJubljano. 8 tem je Ekse. VI-misar EmUlo GrazloII odpotoval v Celovec, I »oki komisar Eniilio Grazloli vrnil obisk kjer Je poaetll Gauleiterja Reinerja. Pomu- Gaulelterju Reinerju. Sportu posvečena umetnostna razstava 15- julija bodo zaključene prijave —■ Razdeljene bodo lepe nagrade Ljubljana, 2. julija. Vprašanje prenosa nekega določnega športnega prizora ali kretnje atleta v umetniško kakovostni obliki na platno je posebno težavno za tiste umetnike, ki se sportu niso nikoli približali niti kot aktivni sodelavci niti kot preprosti privrženci \n gledalci. Ustvarja se. kar se čuti in z večjim navdušenjem se obdeluje običajni predmet, kakor nekaj, kar je popolnoma novo. Kriterij, ki je inspiriral organizatorje umetnostne razstave posvečene sportu, pa je bila predvsem želja pritegniti umetnike k športnemu življenju. Ni se to želelo samo zato, da bi sport dobil nekaj novih pristašev ali da bi se našlo nekaj ilustratorjev športnega dinamizma. temveč pred-vrfrm zato, da bi se udejstvilo neko prak-tifno in estetično sodelovanje med dvema življenjskima silama našega modernega, intelektualnega in energetičnega življenja. Ljubljanski umetniki naj razumejo, da se morajo približati k novim virom umetnostnega živlienja, k novim virom za inspiracije. Rečeno je bilo, da to ni lahka naloga, prav zato pa je najlepša in najzanimivejša za može, ki imajo talent in dobro voljo. Čakamo na poizkus zaupajoč seveda v umetniški in človeški smisel naših umetnikov, ki so ustvarili zelo lepa dela. Tiste, ki se zanimajo, opozarjamo da 15. t m. poteče rok za pošiljanje prijav za sodelovanje na razstavi. Prijave naj se pošljejo organizacijskemu odboru na začasnem sedežu Združenja umetnikov in pripadnikov svobodnih poklicev (Inženi-jerska zbornica. Beethovnova ul. 2). Razstava bo razdeljena na dva dela s pododdelki- I. Slikarstvo: a) oljnate slike, akvareli, tempere, b) grafika, lesorezi, bakrorezi in ilustracije. II. Kiparstvo. Opozarja se, da se pod športno inspiracijo razume slikarska ali kiparska interpretacija športne vaje aH dogodka v trenutku viska ali tipičnem za tekmovalni izraz. Zato bodo izključena dela, ki se bodo omejila na reprodukejo človeškega telesa v stanju mirovanja tujega športnemu dinamizmu. prav tako pa tudj portreti znanih športnikov, če ne bodo v zvezi s sportom, ki so ga gojili. Vsak umetnik bo lahko sodeloval z enim ali več deli, za vsako pa bo moral izpolniti posebno vpisno in naznanilno prijavo. Za razstavo so razpisane naslednje nagrade: Slikarstvo: dve nagradi po 1000 lir in dve po 500 lir. Kiparstvo: dve nagradi po 1000 lir in dve po 500 lir. Razen razpisanih na-rad je zagotovljen odkup številnih del po državnih in ljubljanskih oblasteh in društvih. Vse torej tekmuje za polni uspeh prireditve. Videli bomo če in kako bodo povabilo sprejeli umetniki. To bo tudi kazalec za bodočnost. Otvoritev nove razstave Ljubljana, 2. julija V nedeljo dopoldne je bila v Obersnelovi galeriji, kjer so kakovostne umetnostne razstave na dnevnem redu, otvarjena nova razstava dveh priznanih likovnikov, ki res- Čuden kavalir Angela je stala pred krčmo »Pri zlati lopati« in prebirala na steni viseći jedilni list Pri »Karpu v omaki« ... so se ji začele cediti sline, kajti ribe so bile njena najljubša jed. V nasprotju s to strastjo je bila pa kača v njenem žepu. Imela je komaj toliko drobiža, da bi si mogla privoščiti kos kruha. — Zrezek s praženim krompirjem, — je zamrmral nekdo za njenim hrbtom. Angela se je naglo ozrla in zagledala gospoda, ki je tudi z velikim zanimanjem prebiral jedilni list. Nasmehnil se je zelo prijazno, rekoč: — Ali tudi vi radi jeste zrezke? — Jem jih že, toda mnogo bolj ml gredo v slast ribe, — je odgovorila stvarno. — Ali imate mesno nakaznico? — Je vprašal gospod in se nasmehnil še prijazne je. — Imam. — je odgovorila Angela in ga začudeno pogledala. — Ali vas smem povabiti na večerjo? — je vprašal gospod. Ker je pa takoj opazil v njenih očeh odklonilni odgovor, je brž pripomnil: — Ne smete me razumeti napačno, draga gospodična. Častna beseda, da nimam nobenih drugih namenov. Veselilo bi me samo. če bi mogel v vaši prijetni družbi večerjati. Angela je nehote pomislila na pustolovščino. Seveda ga je mikala pustolovščina, toda če bi ji predlagal, kaj podobnega, bi mu že povedala, kar mu gre. Vendar bi pa bilo to zelo zanimivo. Večerjati z neznanim moškim — hm, to je dogodivščina, ki ae ne pripeti človeku vsak dan. In lačna je bila tudi _Gospod, — je dejala skoraj prijazno, t_ saj vas niti ne poznam. _ To nič ne de, — je menil neznanec, ,_večerja bo nama vseeno dobro teknila. Sicer pa dovolite, da se vam predstavim*, pišem se Počivavnik. _ In Angela je nekoliko težkega srca odšla z njim. — Zal, — je dejal pozneje post reži j ivi mož. — žal moram tudi jaz jesti ribo. Nimam namreč pri sebi mesne nakaznee. — Ce ni nič hujšega, vam pa rada pomagam. Sama itak ne rabim mesne nakaznice in lahko jo vam odstopim. — Zelo prijazni ste, — je dejal ter naročil en zrezek, enkrat ribo in steklenico vina. Potem sta pa jedla in kramljala. Počivavnik je bil dober družabnik, postrež-ljiv in prijazen, toda pri vsem tem ni kazal prav nobene želje približati se svoji spremljevalki kako drugače. Angela je bila koncem koncev ženska kakor vse druge in ne smemo se torej čuditi, da ji ni bilo po volji, da njen slučajni kavalir s tem dejstvom sploh ne računa. Z nobeno kretnjo in z nobeno besedo ni pokazal, da sedi v ženski družbi in da prijetno kramlja s čednim dekletom. Angela je bila prepričana, da ni na svetu moškega brez namenov. Kaj je torej hotel od nje? Aha. je pomislila Angela, poskusil bo svojo srečo domov grede. Toda on ni storil niti tega niti onega poskusa. Celo tako daleč ni Sel, da bi jo prosil, naj se še sestane z njim. —" Tako, — je dejal, ko sta prispela do veznih vrat, — bil je čudovito lep večer. Tudi večerja je bila imenitna. Lahko noč! No, ali sem držal besedo? — Seveda ste jo, — je odgovorila Angela in mu ogorčeno podala roko, — moje vedenje vam tudi daje to pravico. Toda zdaj bi morali biti vsaj toliko pošteni, da bi mi priznali, da ste si zamišljali najino skupno večerjo drugače. — Ne, prav nič drugače. Častna beseda, da govorim resnico. — Torej se res niste nadejali ničesar drugega? — je vprašala Angela nekoliko razočarano, — Moja častna beseda, da ne, — je odgovoril. — samo vašo mesno nakaznico sem hotel imeti. Vas in zrezka ne bom nikoli -pozabil. nično zasluži vso pozornost. V spodnjem prostoru je postavil na ogled 50 svojih rab akademski kipar Nikolaj Pirnat. To so dela, ki so nastala v aprilu m maju 1942. V »gornjih prostorih pa je akademski slikar Rajko Slapernik prvič samostojno razstavil svoja dela. Na ogled je postavil 33 večjih del novejših umetnin razinCnih motivom. Ot ve iz lastnega nadiha. Tu se po-kažejo vse njegove srrariteljske sposobnosti.« Že otvoritev nove umetnostne razstave I je pokazala, kak-no zanimanje vlada med občinstvom za Slapem 'kove in Pirnatove umetnine. Ni dvoma, da bo ostalo na is:i lifiut, ker je sedanja prireditev v Obersne-* lovi galeriji re» nekaj svojevrstnega, Svečano in blagozvoneče so nam zapele orgle Močan uspeh pete produkcije gojencev GA in SGŠ Ljubljana. 29. junija Peta sklepna produkcija gojencev orgelskega oddelka GA in SGš je privabila v Hubadovo dvorano matičnega poslopja številne ljubitelje orgelske skladbene literature, ki so pozorno sledili točnemu izvajanju ln ki so se oddolžili nastopajočim s toplim aplavzom. Sodelujoči so gojenci gol redn. prof. S. Premrla in prof. P. Rančigaja: tukaj se stopnjema izpopolnjujejo v uporabi čim ustreznejše orgelske tehnike ter se smotrno vzgajajo za bodoče orgelske mojstre. Kot prvi je nastopil gojenec pedagoškega oddelka Glasbene akademije Julije Jake-ševič, ki je dobro in prisrčno izvajal Oda-kov koral >TJ to vrijeme godišta«, zasnovan po narodni nabožni, potem Premrlov živahni Allegretto in Picchijev melodični »Allegro«. Fedor Ražem, gojenec SG5, je vneto in uspešno naštudiral Skerjančevo kratico, toda invenclozno orgelsko skladbo »Pet preludije\*< in Kimovčevo polno, globoko »Maestoso lugubre«. Nadalje so bili na sporedu Tom če v >Adagio«, ki ga odlikuje klena invencija, Bachov dinamični »Mali preludij s fugo v B-duru« ter Baron-chellijeva ubrana »Marcia religiosa«. Vešče in občuteno je interpretiral vse tri skladbe gojenec drugega letnika SGŠ Jože Rupnik. Edina gojenka, ki je preizkusila svoj talent in svoje odlike na orglah, je bila Štefka Kruljčeva, gojenka pedagoškega oddelka GA. Poglobila se je v Ocvirkovo »StelLa maris*, ki je vsa nežna in mehka, v Bachov »Mali preludij s fugo v a-molu« ter v Fugazollov »Scherzo«, in nas prepričala o svoji nadarjenosti. Janez Komar, gojenec SGš, je na pamet in s čustvenim poudarkom izvajal tri orgelske skladbe znamenitega mojstra preludijev, fug in drugih orgelskih kompozicij J. S. Bacha. Zelo močna je Premrlova skladba »Preludij v G-duru«, ki Jo je s fino tehniko ter sigurno dognanostjo podajal skupno z Bachovo »fugo v g-molu« Hevbal p. Pavlin, gojenec IH. letnika SGš. Najprodornc;'še znanje sta izpričnla gojenec IV. letnika pedagoškega oddelka GA štefančič p. Franjo ter gojenec prvega letnika GA. Peregrin Capuder. Prvi je sijajno izvajal Duganov lepo tekoči, melodiozni ■s.Preludij s fugo v G-durus, Springerjev prijetno motivni »Pastovale št. 1« ter Bossi- jevo »fugetcK, drugi pa Premrlov prisrčni ^Preludij iz Božične suite*. Regenjov globoki 2>Kyrio oleisonc ter Bachovo sijajno zgrajeno »Tokato v d-moluRazpolaga z vsemi finesami violinske (ne klavirske) tehnike.« Športni pregled Hrvatsko lahkoatletsko moštveno prvenstvo Sedaj že skoraj pred 10 dnevi so zagrebški lahkoatleti startali na večji prireditvi za hrvatsko moštveno prvenstvo. Lahkoatleti Concordie so istočasno nastopili proti lahkoatletom Železničarja in onim od Zrin-skega iz Osi.'eka, tako da so gledalci gledali dejansko t robo j, v katerem pa so se točke štele ločeno. Rezultati niso nad običajnim nivojem. Pri vseh treh klubih je bilo nekaj boljših atletov odsotnih. Concord^a je imela najboljše moštvo in si je priborila 2848 točk. Železničar 2648 in Zrinski 1516 točk. Skupno je Concordia doslej nabrala 15.237 točk in si s tem zagotovila prvo mesto v svoji skupini pred Železničarjem s 13.309 ročkami in Zrinskim iz Os«!jeka s 13.064 točkami. \ drugi skupini vodi Hašk pred »Zagrebom«. Kakor smo že enkrat zabeležili, v drugi skupini doslej še niso nastopili Varaždinci, ki imajo velike težave 9 klubsko blagajno in igriščem. Računalo se je celo, da bodo morali sodelovanje v prvenstvu odpovedati. Kaže pa. da bo v zadnjem hipu prišlo do preokreta. S skupnim naporom atletov in organizatorjev je vprašanje dozorelo že tako daleč, da se je vodstvo VŠK že odločilo za sodelovanje. Nogometaši se selijo Komaj je zaklHičeno nogometno prvenstvo v Italiji, že se gostijo poročiila o selitvah igralcev Pogajanja med klubi »o se začela že prej. podrobnosti pa postajajo znane šele seda*. Prvi, lei je vseko leto v središču zanimanja, ko nasrtrvpn doba preseljevanja, je slavni srednji krilec Andreolo iz Južne Amerike, ki >e 9 svojim klubom vedno v večjem ali manjšem sporu. Doslej pa se je dal vedno »pomiriti« z raznimi priboljški in ostal je zvest Bologni. Letos trdijo, da se zanima zanj rimski klub Lazio. ki mu splošno prerokujejo prihodnjo sezono odločilno viogo v prvenstvu. Da se pa Lazio zanima za Andreola, pa je toliko presenetljivo, ker ima seda; izvrstnega srednjega krilca v Ra-meftli in dobro rezervo v Rorrva-gnoli j u. Pravijo pa. da se hoče Rame£la umakniti iz aktrmih vrst. V tem primeru bi bilo zanimanje Lazi« za Andreola razumljivo. S precejšnjo gotiovoartjo računajo rudi. da se bosta dokončno *<4oč$a« Jurentas io J Olmi. Praktično je bfla ta loč'tcv že izvedena, ker Olmi ni več nastopal v Juven-tusovi krilski vrsti in ga ;e nadome."ča! Parola. Za Olmija se zopet zanima Ambro-siana, v kateri je Olmi ijjral /e več let. Zanimanje za srednje krilce je splošno. Tako Vicenza kakor Pešcara sta dobili po nudbe za svoja srednja kiilca. Dokler n1 rešeno vprašanje prestopa v div z''io A pa nista dostopni za še tako visoke vsote. Z debelimi črkami ob;avliajo nekater časopisi vest. da se med Ton-inr»m in Vene zio vodijo podajanja za prepustitev obeh reprezentančnih zvez Loicha in Mazzole Pravijo, da so pogajanja že zelo napredo vala in da je zelo verjetno, da ho pnšlo do sporazuma. Vsekakor bo moral Torino štet: visoke denarje. K stvari pa ;e treba pri-pomniri. da poročajo iz družeča vira o zadevi drugače. Lo^ch m Mazzoia naj bi se v bodoče ostala stebra Veneziiineea nam da. klub se bo pa potrudil da pma najde primerno dopolnilo v dobrih strelcih. Obe vesti sta najbrže le plod senzacije željnih športnih reporterjev. medtem ko se bo pravo jedro pokazalo Sele kasneje. Podobne vesti se š:nio tudi o nekaterih vidnejših iirralcih Tric-^tine. Včerajšnja »Gazzetta dello Sport«- ve povedati, da so objekti raznih kombinacij predvsem Grc-zar. Ballarin. Ranci Ho. De Filippis in Toso-lini. Triesrina sri je nabavila dva mlada igralca iz vrst klubov serije C. Kratke vesti Drugi dan itali jan^akeea lahkoarlettcr Srrrarjcvih. 12.30: Koncert pianistke Lidije Proictt-. 12.40: Orkester, vodi dirigent Angelo de An^Jis. 13.(M>: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Po«ro-:!o Vrhm-neca Poveljstva Orv.r*>/en;h S;l v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega «i«r-kestra, vodi dir:^ent D. M. S 'amc Glr.>ba za godalni orkester. 14.00: Poročia v it .!:-janSčini. 14.15: Klasični orkester, vodi dirigent iManno. 14.45: Poroctia v •Jovdtiij 17.15: Moderne pesmi, izvaja orke^t-p- p* d vodstvom dirigenta Zeme. 17..VS Koncert pianista Marijana Lipovška. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa; pore čila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert rimskega kvarteta. 21.20: Predavanje v sloa-eniCini. 2135: Orkester pesmi,-vodi dirigent Angelini. 22.05: Koncert, vodi dirigent Gaudioot. 22.45: ToiaoCila v Mafijaivščiai. »SLOVENSKI N A R O D«, Četrtek, X julija 1942-XX Suan 3 Vpliv osušitve Cerkniškega jezera na Barje Dosedanja melioracijska dela na CerknUkem polju — StarejSi in nove]il načrti Ljubljana. 2. julija Dotaknili smo se vprašanja izboljšanja, odnosno pridobitve rodovitne zemlje na Notranjskem; posebej smo govorih" o melioracijskih delih na Loškem polju. Med najpomembnejšimi melioracijskimi deli na Notranjskem je pa osušitev Cerkniškega jezera. Se preden je bil znan in zamišljen načrt delne zajezitve jezera, je strokovnjak proučil, kako bi jezero osušili. Najprej pa moramo omeniti še prve načrte melioracije Cerkniškega polja. Prvi načrti Ko smo pisali o melioraciji Loškega polja, smo omenili, da je prvi proučil posebnosti kratkih notranjskih polj inž. Vicen-tini iz Triesta. Razen tega strokovnjaka so ae pečali z vprašanji izboljšanja kraških polj in pridobitve za kmetijstvo še nekateri drugi strokovnjaki, n. pr Putick in Hraskv. Vicentini je moral še zbirati najpotrebnejše podatke o hidrografskih razmerah in razumljivo, da ni mogel zbrati dovolj popolnih sam, zato pa tudi njegov načrt tehničnih del ni bil takšen, kakršnega so izdelali strokovnjaki pozneje. Vsekakor je pa njegov načrt zanimiv in vsebuje nekatere zamisli, ki so bile uporabljive tudi v poznejših načrtih. 2e po Vicentir.ije-vem načrtu je bila zamišljena delna zajezitev jezera, ln sicer Zadnjega kraja. Načrt je določal regulacijo glavne struge Strže-na. Ob poni k vi Rešetu bi nasuli nasip in naredili odtočne kanale do glavnih ponorov. Očistili bi tudi ponikve. Teh del je bilo mnogo in skupni proračunani stroški so bili zelo visoki, znašali so 2S3.000 gld. Načrt ni bi! uresničen. — 2e 1. 1886 se je sestala v Cerknici posebna kom'slja, kl je sklepala o posameznih delih. Toda sklenili so očistiti le površinske odtoke, ne pa tudi podzemskih. Dela bi pa kljub temu naj ne bila le zasilna. Sklenili so tudi, da je treba Izdelati načrt samo tistih del, ki bi ne vplivala Škodljivo na nižje ležeča polja. Naloga je bila poverjena strokovnjaku Pu-ticku. Njegova zamisel melioracije Cerkniškega polja se je precej razlikovala od prvotnega načrta. Po njegovem načrtu je bila zamišljena ureditev glavnega ponora, Velike Karlovice, dalje postavitev jezu z zapornicami, da bi uravnavali odtok, čiščenje in poglobitev struge, odstreli te v dveh sifonov in zveza v ponorih Narte z notranjimi prostori. Stroški so bili proračunani na 30.360 gld. Pozneje je bil program del zmanjšan tako, da so bili stroški proračunani na 23.500 L. Tudi a načrt je ostal le na papirju. Barje ogroženo? Ko so Barjani zvedeli za načrt osušitve Cerkniškega jezera, so se začeli bati, da bodo ta dela vplivala usodno na Bar j«. Mislili so, da bodo zaradi osušitve Cerkniškega jezera znatno narasle vode na Barju. Barje je tedaj zelo trpelo zaradi poplav, ki so bile skoraj redne ob večjih nalivih. Posestnik Martin Peruzzi z Lip — iz kraja, ki, je zelo pogosto poplavljen — se je pritožil proti zamisli < sušitve Cerkniškega jezera in ministrstvo je zahtevalo, naj mu predlože račun o vodnih množinah (ki se zaradi uresničenja načrta povečale na Barju) in da je treba proučiti vodne razmere na kraju samem. Putick je ugovarjal pritožbi Barjanov 1. 1S8S; po njegovi sodbi bi Barje ni kakor ne bilo ogroženo po uresničenju njegovega načrta. Kljub temu je pa svoji utemeljitvi priložil načrt, ki ni določal tako velikih osuševalnih del, vendar baje ne zaradi tega, ker bi se bal, da bo osušitev Cerkniškega jezera škodovala Barju; hotel je le pomiriti nasprotnike svojega načrta. Toda načrt je kljub vsemu splaval po vodi. Dela po svetovni vojni Melioracija Cerkniškega polja je bila seveda zelo aktualna tudi v novejšem času. Sestavljenih je bilo mnogo komisij, ki so proučevale, kaj bi bilo treba ukreniti, toda nikdar ni bilo dovolj denarja, razen tega so se pa še bali, da bi se investirani kapital primerno ne obrestoval. 2e i. 1920 so posestniki Cerkniškega polja zaprosili poverjeništvo za kmetijstvo za podporo k melioraciji Cerkniškega polja. Istega leta si je komisija strokovnjakov ogledala Cerkniško polje in se izrekla za melioracijska dela. L. 1921 je bila ustanovljena vodna zadruga v Cerknici in kmalu potem so že začeli delati. Povedati je treba, da je bil glavni namen melioracijskih del preprečiti povodnji ali vsaj skrajšati dobo poplav ter da bi voda ne zastajala na poljih. Voda je zastajala na poljih, ker so ležali glavni ponori previsoko nad dnom polja. Ko odteče jo visoke vode, ostanejo še srednje in nižje, ki odtekajo počasi v male ponikva na dnu polja. Vqda odteka tako počasi, da zastaja dolgo na poljih, zlasti v nižjih legah. Zaradi tega je nastala velika škoda in zamočvirjena so bila velika polja. Najprej so izdelali načrt, ki je vseboval pripravo glavnih melioracijskih del, in sicer znižanje ponorov. Za prvotna dela so bili stroški proračunani na 670.000 din. Najprej so poglobili in očistili vse glavne ponore: Veliko in Maio Karlovico, Rakovski mostek. Svinjsko jamo in Narte. Izkopali so tudi njih odvodnike v skupni dolžini 1010 m. Pozneje so opravili še nekatera melioracijska dela v zgornjem delu Cerkniškega polja na prošnjo posestnikov. Delno so regulirali potoke Lipsenjščico, Zirovniščico, Goriški potok. Tresenec in Stržen v skupni dolžini 6600 m. Skupni stroški teh del so znašali 953.78S din. Vendar je bil to prav za prav šele začetek del. V načrtu so bila še številna melioracijska dela, ki so bila preračunana na 4.657.000 din. Načrt je določal regulacijo glavnega odvodnika v dolžini 3000 m, regulacijo Cerkniščice v dolžini 3800 m, napravo razbremenilnega kanala z odvodniki, regulacijo petih potokov v dolžini 6000 m in napravo osuševalnih jarkov v dolžini 27 km. Stroški melioracijskih del so veljali po tedanjih cenah okrog 2000 din na hektar zemlje, kar pomeni, da so bili sorazmerno zelo nizki glede na težavna dela na kraških tleh. Melioracija škodljiva Barju? Med prebivalstvom še vedno ni prave jasnosti, kako bodo vplivala velika melioracijska dela na nižje ležeča polja, predvsem na Barje. Se vedno nekateri mislijo, da bodo zaradi hitrejšega odtekanja ved na notranjskih poljih znatno narasle vode na Barju. Zato se naj ob tej priliki dotaknemo Se tega, vsekakor pomembnega vprašanja. Razumljivo je, da so se strokovnjaki dobro zavedali odvisnosti posameznih kraških polj ter da ne ostane brez vpliva na nižja polja, če se vodne razmere spremene na višjih. Zavedali so se, da ne gre le za odtok vode, temveč da morajo tudi računati, kam bo ta voda odtekla. 2e. ko so izdelovali prve načrte, so zbirali hidrografske podatke. Putick je pa v letih 1S86 in 18S7 opravil velika raziskovalna in merilna dela za svoj ^generalni projekt za neškodljivo odvajanje voda z Loškega, s Cerkniškega in Planinskega polja«. Projektant je upošteval posebne kraške hidrografske razmere in raziskal je vse povodje Ljubljanice. Stremel je, da bi bile opravljene ali vsaj zmanjšane periodične poplave. V ugovoru proti pritožbi Barjanov je trdi!, da so za dela na kraških po!jih odločilni samo vodostaji pri izvirih Ljubljanice, ne pa kje drugje ob njeni strugi, kajti na v šino vode drugje vplivajo drugi dotoki, ki nimajo s kraškim ozemljem nobene zveze. Podatki o povodju Ljubljanice Naj navedemo še podatne o povodju Ljubljanice iz razprave inž. A. Hočevarja v knjigi »Za izboi sanje življenjskih pogojev našega kmetijstva c. Ta strokovnjak je predložil račun, ki kaže. da dovajajo vsi pritoki Ljubljanice s nekraškega ozemlja okrog 70° o vseh visokih voda, tako da dobiva Ljubljanica samo 30° '9 vode od notranjske strani. To se zgodi na prvi pogled neverjetrso. kajti od* skupnega povodja Ljubljanice v izmeri 1960 krn= odpade na j kraško ozemrje celo 1330 km:. Pritok s kra- | škega ozemlja je pa v^primeri s pritokom na nekraškem ozemlju v nepesredni bližini Barja, malenkosten, to se pravi v primeri s pritokom Gradaščfee s Hcrjulko, Iško, Iščico z želirneljščico, Borovnlščico in Pod-lipščico. Razen tega je treba upoštevati, da so povprečne letne padavine na porečju teh pritokov Ljubljanice znatno večje kakor v Ljubljani. Povprečno znašajo padavine v Ljubljani na leto 1410 mm, na Vrhniki 1690. pri Sv. Joštu 1880 pri Logatcu in Rovtah 2000 mm in na krimskem pogorju tudi približno toliko. Na Earje pritekajo tudi hudourniki z ozemlja v neposredni bližini, kjer so odtočne razmere povsem drugačne kakor na krašk h tleh. Prav ti hudourniki v glavnem povzročalo povodnji, zlasti še, ker zajezujejo odtok vode s kraškega ozemlja ob izviru Ljubljanice. Kako velike množine vode sprejema Barje od pritokov in hudournikov z nekra-škega sveta, spre vidimo iz naslednjih številk: Gradaščica s Horjulko ima povodje v izmeri 183 kmJ," odtok pa znaša. 182 m3 na sekundo. Povodje Iške meri 87 km*, odtok 93 m3 na sekundo. Iščice z želimeljščico povodje 109 km5, odtok 111 m3 na sekundo. Borovniščice 61 km2 in 61 ms na sekundo ter kenčne PodlipSčice s Tunjioo 30 km= z odtokom 40 m-1 na. sekundo. Skupno meri to povodje 470 km*, odtok pa znaša 487 m3 na sekundo. Med tem pa znaša odtok z vsega ostalega ozemlja na Barju na površini 160 km! le 67 m* na sekundo pri povprečnih letnih, padavinah 1500 mm. Skupen dotok visoke vode z nekraškega ozemlja j znaša 554 m3 na sekundo. Računati je pa j treba še s katastrofalnimi padavinami, ko i je vsaj še 20°'« večji odtok, tako da bi bil j maksimalni odtok 655 m3 na sekundo. Z vsega notranjskega kraškega ozemlja pa doteka maksimalno v izvirke Ljubljanice, { Lunije in Bistre po približni cenitvi skupaj j L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16, tn 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Globoka socialna drama iz sodobnega življenja Luči v megli Foaeo Glaehetti, Lulsa Fcrida, Mariella Lotti KINO UNION — TELEFON 22-21 Sijajna družabna komedija Iz pariškega življenja Glas srca V glavnih vlogah: Armando Falconi, Paola Barbara KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Na blenalu v Venezijl s prvo nagrado nagrajeni velefilm Obleganje Alcazarja V glavnih vlogah: Fosco Glaehetti, 225 m3 vode na sekundo: pri Ljubljanici na Vrhniki 150 m3, pri Lubiji na Verdu 30 m3 in pri izviru Bistre 55 m3. Po teh računih torej priteka na Barje pri normalni vodni višini 78H m3 vode na sekundo, maksimalno pa 900 m3. Do±ok vode na Barje s kraških polj Po novejših računih sprejema Barje s Planinskega polja ob poplavah največ 110 m3 vode na sekundo, ali petino vseh odtočnih voda. Cerkniško polje sprejema vode Lcškega pol-a in Bloške planote ter povodja Cerkniščice. Vse povodje meri 5LS km njostl hiše. ki stoji na oglu Cankarjevega I nabrežja in Jurčičevega trga., na dru £ i i strani pa je vstopna hiša za židovsko u!l-| co. Tam so lani prenovili že*scsedno več-I nadstropno stavbo, ki kaže sedaj prijetno J in svetlo lice. Skladno z njo bo prcnovlje-! na tudi hj^a, ki so jo prejšnje dni obda'i z I zidarskim odrom. Kakor lani so tudi let * s • morali zaščititi pešce v Židovski ulici ta-I ko, da so zgradili nad hodnikom ob hiši i' streho, ki sega skoro do nasprotne hiše. t Prenavlja se tudi trnovsko župnišče, katerega omet je skoro povsod vlaga inočno ■ okrušila. Delavci so postavili oder najprej I na vitni strani, kjer se prenavljanje že ali približno 39^f kraškega povodja Ljub- i bliža koncu. Ijanice. Maksimalni odtok vode Cerkniškega jezera znaša SS m3 na sekundo* Večji del vode odteka na Planinsko pelje, manjši pa v Pivško kotlino in E:stro. Odtok LogaSfeega polja cenijo na 10 m3 na sekundo. Skupno deteka na Barje s kraških pc'j, ki prihajajo v poštev za melioracijo, 140 m3 vode na sekundo. Po melioracijskih delih bi se množina vede dvigni'a približno na 250 m3 na sekundo, časovno bi odtok vode Eastal približno za 2 do tri dni za maksimumom drugih dotokov Ljubljanice in bi ne vplival na Barje tako, da bi nastajale zaradi tega poplave, kakor sodi inž Hočevar. — Novinar Franc Strah žrtev aterfata. Na praznik popoldne je postal žrtev atentata bivši član uredništva »Slovenca« g. Franc Strah. Vest o njegovi tragični smrti je globoko pretresla vse, ki so pokojnega poznali. Najbolj je seveda prizadeta njegova družina. Franc Strah je bil doma z Jezice. Ker so bili njegovi starši siromašni, si je moral pomagat; na poti v življenje večinoma sam. Zelo rad ie čit-al knjige in izobraževal se je sam. Sodeloval je najprej pri »Slovencu« in »Domoljubu«, potem pa tudi pri »Slovenskem domu«. Bil je član Novinarrkesa društva, ki mu je bilo vedno zelo pri srcu. V zadrugi »Nc-:-narski dom« je zavzemal o d borni* k o mesto. Pred leti je dobil službo pri Vzajemni zavarovalnici in bil je njen glavni zastopnik na Jezici. Na Jožici s- ie zgradil hišico, kjer je živel s svojo družinico ženo Marjeto in tremi otročiči. K večnemu počitku so ga položili danes dopoldne. B:di mu lahka zemlja, tržko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Sarajevo dob j oddajno radijsko pr.sta- io. Sredi julija začne oddajati nova radijska postaja v Sarajevu. Oddajala bo trikrat dnevno in sicer na valu 2S8. — Hrvatski študentje na Slovaškem. Večje Število slušateljev kmeti j.-ke visoke šole v Zagrebu je odpotovalo te dni na študijsko potovanje po Slovaškem. Hrvatski študentje se bodo na Slovaškem seznanili s poljedelsko strukturo dežele. Slovaški študentje pa obiščejo Hrvatsko. — Zaposlenost italijanskih ladjedelnic. Za razvoj in napredek, ki ga je doživela italijanska mehanična industrija v dobi med obemi svetovnimi vojnami, je zlasti značilen napredek ladjedelnic. Kon^c prejšnje svetovne vojne je v Italiji obratovalo 10 ladjedelnic večje važnosti. Imele so 33 dokov in zaposljevale 10.000 delavcev. Lani pa je delalo 27 ladjedelnic, ki so imele 104 doke in zaposljevale 30 000 delavcev. L. 1915 so italijanske ladjedelnice zgradile ladij za 17.000 bruto registrskih ton. 1. 1926 pa že za 250.0C0. Gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja je škodovala tudi ladjedelnicam, ki so morale svoje obrate skrčiti in znatno število delavcev odpustiti. Počasi pa so se razn|cre boljšale in 1. 1940 so ladjedelnice kljub znatni obremenitvi z deli v vojaške svrhe dovršile ladij za 90.000 bruto registrskih t^n in imele ob koncu leta v delu ledij za 280.000 ton. Proizvodnja je nasledn'e leto kljub znatmm težkočam znova porasla. V poročilu k proračunu Ministrstva za promet se obravnava tudi vprašanje, ali bodo italijanske ladjedelnice v določeni povojni dobi sposobne. da zgrade ladjevje za 9 milronov bruto registrskih ton. To bi bilo mogoče, če bi se dosegla letna proizvodnja višja od 600.000 ton. V ta namen bi bilo potrebno zvišati Število dokov in izboljšati nekatere obratno tehnične naprave. Vprašanje ladjedelnic je važno in nudi vsem, ki se zanj zanimajo, mnogo možnosti za dosego uspehov. — Financiranje italijanskega vo'nega gospodarstva. Finaneiranje vojne proizvodnje je dalo doslej zadovoljive uspehe. To potrju-'ejo tudi odnosi med podjetji, ki jih kcntrol:ra I. B- I-, in bankami nacionalnega interesa. Konec lanskega leta so znašali krediti teh bank vonim podjetjem samo 1680 milijonov lir ali 6r'<- vseh hranilnih vlog aH 11%-vseh običajnih kreditov ali končno tudi 11°'0 kapitala vloženega v ta podjetja. Druge banke so tem podjetjem dovolile kredite v višini 2200 milijonov lir. ČIST ZRAK Mati o:lpotuje s svojo hčerkico na kmete. Ah mamica, pravi hčerkica, kako lepo je tu in zrak, ta sveži č%sti zrak! Le od kod prihaja? Zrak, je zato tako &st, ker ljudje tu nikoli ne odpirajo oken, ji ppjasi- mati. LJUBLJANE —1; Kdaj smemo začeti kopati krompir? Opozorilo, naj ljudje zdaj še ne kopljejo krompirja, je bilo res zelo potrebno. Nekateri začno kopati krompir vsako leto prezgodaj, ker menda mislijo, da je dober, čim so gomolji debeli vsaj kakor orehi. V resnici je krompir, ki je še nedozorel, od-nosno premalo razvit, strupen in že zaradi tega ni priporočljivo, da bi ga kopali in uživalj prezgodaj. Nekateri sicer pravijo, da za trupi jenja niso tako huda in pogosta, vendar je treba upoštevati, da ljudje njpgosto obo!e. ne da bi vedeli zakaj. Vsekakor je zdaj krompir še nezrel. Sama debelina gomoljev nikakor ni zanes'.jiv znak, ali je krompir dovolj zrel ali ne. Tudi debeli gomolji so pogosto še strupeni. Dokler je lupina gomoljev še tako nežna, da jo posnamete s samim priiiskom prsta, sj gomolj: še nezreli Na njiv} in vrtu pa »poznamo, ne da bi bilo treba gomolje izkopati, aii je krompir dovoli zrel ali ne, že po sami krompirjc\ ki. Dokler še cvete, je nedvomno še nezrel. Ko začno gomolji zoreti, začne tudi rumeneti krompirjevka. Včasih pa tudi krompirjevka rumeni, če so krompir napadli škodljivci in to seveda ne pomeni, da so gomolji že dovolj zreli. V drugi polovici julija so zgodnje vrste krompirja navadno že dovolj zrele, da jih smemo začeti kopati. Kdor pa mora, naj raje potrpi, dokler krompir ne dozori čim boij. kajti čim dalje raste .temveč hranilnih snovi vsebuje, tem okusnejši je in tem debelejši so gomolji. — lj Zunanjost his čistijo. Te dni so nekateri hišni gospodarji začeli s prenavljanjem pročelij svojih hiš. Poziv za odstranitev sledov pisanja in risanja raznih znakov po stenah je bil umesten, t Ta prenavljanja pa so oziroma bodo v nekaj dneh končana. V večjem slogu so se zidarji lotili prenavljanja zuna- Ij— Se vedno spravljajo seno z Iiarjan-skih travnikov. Letos se je košnja na barjanskih travnikih precej zakasnila. Sušenje sena je deloma motilo tudi deževje. Sedaj pa se je vreme že toliko ustalilo, da se je seno dobro osušilo in da tO kmetje pokosili še tiste travnike, kjer košnje niso opravili že prej. Proti Barju se še vedno vsako jutro pomikajo vozovi s kosilniml stroji. **Toti večeru se po Opekarski cesti, skozi Trnovo in po Iranski cesti pomika voz za vozem, zvr-homa naložen s senom. Ker pa je seno slabo in v naglici naloženo, velikokrat tudi slabo povezano, ga med potjo mnogo izgube. Vedno pa se najdejo hvaležni pobiralci, ki si s takimi drobtmami počasi pripravljajo zalogo za zimsko krmljenje kuncev. —lj \a Soli Glasbene Matice ljubljanske se bodo vršili v juliju in avgustu počitniški tečaji v vseh predmetih, razen v splošni glasbeni teoriji in mladinskem petju. Starši, ki žele, da nadaljujejo njihovi otroci tij-di s poukom v počitniški dobi pri njihovih dosedanj h glasbenih učiteljih, naj prijavijo gojence v pisarni Glasbene Matice. Pouk se je že začel in bo po večini v dopoldanskih urah. Pogoji Isti, kakor v mino-lem šolskem letu. Nadaljevanje pouka V počitniških mesecih je dovolil odbor na izrecno željo mnogih staršev. Sprejemajo se tuii novi gojenci, ki se pa morajo obvezno vpisati tudi za prihodnje šolsko leto. Izpričevala za minulo šolsko leto se lahko dvignejo v p'sarni med uradnimi urami, in to dnevno od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. V soboto popoldne zaprto. Pridelovanje tobaka na Hrvatskem Hrvatska obsega tiste pokrajine, k"er se je že v bfvsj Avstro-Ogrski prideloval prvovrsten tobak. To velja zlasti za Hercegovino in Trebinje. V bivši Jugoslaviji so bile te pokrajine v pogledu pridelovanju tobaka močno zapostavljene za Južno Srbijo. Leta 1938. BO imeli v Južni Srbiji posajenih 613.200.000 tobačnih sa r.k. v vsej državi pa S66 8S0000. V Južni Srbiji je kupila drŽava STOo ton tobaka, v Dalmaciji 6491, v bivši zetski banovini, ki ie zdaj deloma tudi pod Hrvatsko, pa samo 966 ton. Hrvatska monopolska uprava je objavila nedavno statistične podatke, iz katerih je razvidno, da se peča s pridelovanjem tobaka v Hercegovini in na Hrvatskem 200.000 prebivalcev. Pridelovanje tobaka jim je skoraj edini zaslužek, še lani je dala država 73. pri lelovanje tobaka na razpolago nova zemljišča tako da so lahko zasa lili prebivalci 247.000.000 tobačmh sadik. Na predujmih je bilo izplačanih lani sadilcem tobaka 84,000.000 kun. Obenem so pa dobili sadiloi tobaka tudi ves denar iz fonda, kamor se stekajo denarne g!->be kršilcev monopolskih predpisov. Odkupne cene za tob.ik so bile določene, tako da je ost;iio ohranjeno ravnotežje. En kilogram tobaka je vrgel kmetovalcem toliko ko 9 kg pšenice ali 12 kg koruzo. Pred prevzemom t baka je pa vlada znova dvignJa cene. Letos so dobili sauilci tobaka na razpolago nova zemljišča, tako da se bo povečala proizvodnja tobaka za lnrr. Zasajenih bo približno 350.000.000 sadik. Spučo tega se je seyeda povečalo tudi zanimanje kmetovalcev za pridelovanje tobaka. Na tem je zantereserana tudi država. V prvem proračunu Hrvatske, ki izkazuje 10.S91.000.0o0 kun reJnih doho'Uov. naj bi vrgl* monopolski dohouki 2.40S.000.000. Pri monopolskih predmetih pa odpa'e 90rt- na tobak. Da bi se ti dohodki povećali, se je tobak ponovno podražil. Zadnja podražitev je bila sredi junija, ko so se podražile ne. katere vrste cigaret za 50' j. Po podatkih ravnateljstva monopolske uprave ae pri dola na Hrvatskem 6.000.C00 kg tobaka, proki se ga pa 4.200.ooo kg. Hrvatska namerava proizvodnjo tobaka v pet'h letih v pri z lanskim letom podvojiti. Ker se pa do-rraJa poraba tobaka v porii letih gotovo ne bo tako povečala, je jasno, da bo izvoz tobaka iz Hrvatske od leta do leta večji, -w- Deseta konjska, dirka bo dnnea ob 17. na hipodromu na triosUnskem Mon^eballu. Na sporedu je šest zelo zaniadvih dirk. nastopijo najboljši dirkat':. Jutri ib 17. uri je pričetek enajste konjske dirke. — Dobrodelna tombola bo jutri ln ponedeljek na trgu Peruglno v Mestu« Tombola prtoese sretniku 1000 lir. cisti dobiček je namen j.-n d -brod« Imm v t?:.i : -i. V Duitouliaim pri .: '.: . » je 401' posestnik Franc Andreaz^ii spri s svojim bratom. Pri spopadu je dobil poškodbe po vsem telesu in se je moral zateči v bolnico Kraljice Helene v TricsLu. — Nočni ribolov. V RnjalU opozori'a Kr. pristaniškega kapitanata v Triestu je dovoljena pri nočnem ribolovu do 30. septembra uporaba petrolejskih al] acet:len?kih svetilk, ki morajo biti v SBUSlu predpisov zatemnjene. — Obsojeni tatovi. Pred pristojnim sodiščem v Triestu so bili obsojeni zaradi raznih tatvin A. Zarnik na 7 let in 4 mesece ječe in tluOO lir globe; I. RtoCfl na 6 let in dva meseca ječe ter 1000 Ur £lobe; F. lfacov na 14 let in 6 mesecev ječe ter 24.500 lir logbe; A. Lupi na dve leti iece fn 2000 lir globo; F. Silili na tri leta jeee in 3000 lir globe; I. Sega znrndi lloparitva na eno leto in 8 mesecev ječe ter 3000 lir globe: F. Trevisan na dve let ječe in 1500 lir globe. — LJuJsko gibanje. V Triestu je bilo 26 junija 9 rojstev, 7 smrtnih primerov in 6 porok, dne 25. junija je bilo 15 rojstev, 10 smrtnih primerov in 5 porok. — Poročili so se v Triestu u govec Oskar Gecele in gospodinja J\Jarta Vodopivec; trgovac Karol Vlach in gospodinja Ljudmila Požar; zasebnik Nazarij Carboni in zaseb-nica Ivana Košuta. — Dražba umetnin. V umetniški poslovalnici Bottega d' arte« na trgu C. Ciano št. 15 bo v torek 30. junija dražbena prodaja sodobnih in tudi starejših slik. — Ribolovske tekme pripravlja DopdlS-voro tudi v Triestu. Na tekmah nalovlje— ne ribe bodo prodajali po nizkih cenah in je čisti dobiček namenjen gradnje »Vojaške vasi« v Triestu. — Tri prodajalne zaprte. Prefekt Tam-burini je odredil, da se zaradi živilskih prestopkov zapre trgovino Rose Serrivnllo v Scorcoli 3, trgovina Ce-nme Saccari v ^ulic; Muratti 3, pekama Marije Carra v ulici Gitilia 12 ter gostilna Ide Tonon v ulici Naznrio Snuro 18. Bernard Shavv je nekoč v mladih uho*nih letih resno zbolel. Neki njegov prijatelj se je pobrigal zanj in mu na lastne stroške naročil zdravnika. Ko je gospodinja Shavvu zdravnika, prijavila, ga je Irec odločno odklonil. 6eS: »Pojdite in mu povejte, da nikogar ne sprejmem, ker sem bolan!c Insersraj v „Slov. Naradu" HRIBOI.AZC I IN TURISTI! Alkohol vas ubija. — Medica pa vam poživi mišice in srce in vas ogreva. Pristno Ambroževo medico dobite le v Medarni, Ljubljana, 2idovska ulica 6. Inserirajte v ,Slov. Narodu4 Vsem, ki so ga poznali in eenili, javljamo, da se je za vedno poslovil od nas naš ubogi trpeči možt oče, stari oče in tast r. Fran lleši univerzitetni praSesor v pokoju V božje zavetje ga bomo spremili v petek, dne 3. julija ob 15. uri iz kapelice cv. Nikolaja na Žalah v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Z njim bomo pri sv. maši zadušnici v sredo, dne 8. julija ob 8. uri v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, Šabac, Zagreb, 1. julija 1942. ANA, žena; VANT^A, MILIVOJ, SVETOZAR, otroci; JOVO PEEENCEVIC, META roj. 2U2EK, zet in snaha; MIRJANA, GORD AN A, vnukinji. ♦% ~ a..V, •«;»■ ,y. Strmu 4 >8LOVENSKI NAROD«,če*rte£, 2. JuTrJa 1942 XX 148 Gozd ni le tovarna lesa, temveč tudi podnebni in zdravstveni činitelj ko sekamo gozdno drevje — Misliti maramo tudi na potomce, Ljubljana. 2. julija V dobi industrializacije morda gledajo mnogi na gozd zgolj kot na tovarno lesa; njegov pomen in vrednost se jim zdi le v lesu, ne pa tudi v posebnem gozdnem značaju. Gozd spreminja lice zemlje, odnosno zemlja izgubi svoje najlepše lice, ko nima več gozdov. Vendar ni posebna vrednost gozdov v njih lepoti: šele, ko spoznamo, kaj je prav za prav gozd, kako vpliva na podnebje, vemo, da je v njem zaklad, ki se povsem drugače obrestuje, kakor se da to laraziti s številkami in gospodarskimi računi. Gozd je mnogo tesneje zvezan s človekom kakor le z lesno trgovino. Kaj je torej gozd? Ali je dovolj, če si razložimo, da je gozd zemljišče, kjer raste drevje, da je »kmetijska površina«? Ali je vrednost gozda le v njegovem lesu in drugih >pridelkih« ? Ali je prav, če gozd ocenjujejmo le kakor njive in travnike ? Res je gozd tovarna lesa, toda nikakor ne le to. Gozd lahko primerjamo ■ tovarno, n. pr. s plavžem; plavž nam daje železo, gozd pa les. Seveda je pa razlika med tovarno, delom človeških rok, in »naravno tovarno«. Kemik res lahko vidi v gozdu neke vrste tovarno, toda kemične formule same na sebi vendar ne pokažejo dovolj živo siike življenja gozda. Formule so mrtve, gozd je pa živ; gozd je del narave, njen člen in nanj je treba gledati kot na celoto življenjskih pojavov v naravi. V razpravi >Kaj je gozd« pravi ing. M. 6u-šteršič, da je gozd zadruga živih bitij — od najnižjih enostaničnih do najvišje razvitih rastlin in živali. Gozd v širšem smislu ni le skupina dreves, temveč svet zase z rastlinstvom in živalstvom. Gozd ima svoj družabni red, svoja tla, življenjske pogoje, svojo življenjsko organizacijo. Gozd ni le tovarna lesa, temveč tudi tovarna zraka. Kemik nam ve povedati, kaj sestavlja gozdno drevje in kako rastline dihajo ter predelujejo zrak. Opozarja nas na značilnost, da zeleno drevje vsebuje kakor človeško ali živalsko teio polovice vode. Le polovica je trdnih, netekočih snovi. Trdna snov se sestoji iz 50'^ ogljika, 43% iz kisika, 6.35^ iz vodika, O.Zf/c iz dušika in 0.5% iz nezgorljivih rudninskih snovi (pepela). Ce gozd primerjamo s tovarno, tedaj lahko rečemo, da se gozdno drevje poslužuje kot pogonske snovi solnčne svetlobe in toplote in vode kot prevoznega sredstva. Rekli smo, da se sestoji z 50% ogljika; rastlina pridobiva ogljik iz zraka. Vedeti pa moramo, da je v zraku silno malo ogljika, kajti zrak vsebuje le 0.03 % ogljikovega dvokisa; rastlina je torej izvrsten ustroj«, da tako uspešno producira, ko je surovin tako malo. Rastlina pridobiva dušik iz zemlje, kjer ga je zelo malo. ne pa iz zraka, ki ga vsebuje 78% celotne sestavine. Že iz tega primera je razvidno, da se za ponazoritev življenja rastlin sicer lahko poslužujemo primer, češ, drevo je stroj ali tovarna, toda rastlina se odMkuje od stroja s tem, da je živa, in da zadnjih skrivnosti življenja — ki so povsod enake v vsem svetu živega, pri rastlinah kakor pri živalih in človeku — ni mogoče zadovoljivo pojasniti. Ali se zavedamo, kakšni čudeži se gode v gozdu ? Ali znamo dovolj oceniti to produkcijo« rastlin, ki na skromni zemlji in na mali površini ustvarjajo dragoceno snov — les. Ali ni pravi čudež, da večje gozdno drevje na hektarju zemlje v enem samem letu pridobi iz zraka približno 1-600 kg ogljika? To boste lažje razumeli, če vam povemo, da bi morala tovarna za to produkcijo ogljika predelati 16 milijonov mn zrak«. Gozd Ščiti zemljo Gozdno drevje je v resnici zelo skromno; gnoji si samo in lepa drevesa uspevajo tudi v sorazmerno zelo tanki plasti rodovitne zemlje. Iščejo si hrane tudi v skalnih razpokah. Kjer so kraška tla gozdnata, nikakor niso nerodovitna, kakor nekateri mislijo. Niso pa tudi nerodovitna zaradi tega, ker so skalnata; rodovitne zemlje bi bilo dovolj, če bi jo povsod še vedno ščitil gozd. Gozd jo je ščitil tudi posredno, ne le neposredno; v pokrajinah, bogatih na gozdovih, je podnebje mnogo milejše. Ni tako vetrovno in ni tako močnih nalivov, tako da veter in voda ne odnašata rodovitne prsti. Dež z lepim vremenom se menjavata bolj enakomerno. Pokrajina ne pozna hude suše, tako da je zemlja vedno dovolj vlažna. Na strmih pobočjih gozd ščiti rodovitno zemljo neposredno. Korenine vežejo zemljo, da je ne odplavijo hudourniki. Pod gozdnim drevjem se naselijo tudi druge gozdne rastline, grmičevje, trave, mahovje itd., ki se družno ščitijo zemlje in si pomagajo v življenjskem boju. Drevje zadržuje vlago po dežju, da ne more tako hitro izhlapeti iz tal. Razen tega pa veje zadrže ploho, da ne more neposredno tako močno spirati zemlje. Upoštevati moramo še, da je zrak v gozdovih in njihovi okolici bolj vlažen, kar je tudi pomembno, saj je vlažnost zraka eden važnejših podnebnih činiteljev, ki vpliva tudi na todovtnost zemlje. To velja predvsem za kraška tla, vendar s tem ni rečeno, da gozdovi niso potrebni v pokrajinah, kjer je plast rodovitne zemlje debelejša. Kako silno se maščuje, če opustošijo gozdove, nam kaže najbolj primer zahodne Amerike. Tam so velike površine zemlje preorali in izkrčili mnogo gozdov. Poslej prostrane pokrajine niso bile več tako varne pred vetrom, ki ga ni zadrževal gozd. Razen tega so bili poslej hujši nalivi in zmanjšani gozdovi niso zadrževali toliko vlage, zato so pa tudi začele nastopati velike povodnji ob večjih rekah. Najhujše je pa bilo, da je veter začel odnašati rodovitno zemljo, prinašati pa pesek. Poslej so se začele tudi vrstiti hude suše. Brez pomena tudi ni, da se temperatura mnogo bolj naglo spreminja, da so poletja bolj vroča in zime mrzlejše, odkar ni več velikih gozdov, ki so izravnavali toplotne razlike. Gozdovi na celini igrajo v tem pogledu isto vlogo kakor v obmorskih deželah morje. Toda ljudje navadno začno ceniti bolje gozdove šele, ko so jih že izgubili. Zato pa tudi Američani poslej pogozdujejo pokrajine, kjer so prejšnje čase pustošili gozdove. Blagoslov ljubljanskih gozdov Tudi v Ljubljani bi se morali bolje zavedati, kako velika blagodat so gozdovi. Gozd koristi vsem, les le posameznikom. Umno gozdarstvo ni potrebno le zaradi tega, da bi nam gozdovi dajali Čim več dobrega lesa, temveč zlasti zato, da bi gozdov ne izgubili. Gozd mora ostati gozd, četudi črpamo iz njega les. Zato bi smeli sekati le zrel les in podirati mlado drevje samo, če je pregosto. Lastnik gozda je odgovoren do skupnosti, kako gospodari z drevjem, kajti ni vseeno, ali bo znal gozd ohraniti ali ne. Ljubljana je posebno srečna, da je v njeni okolici mnogo gozdov in da se gozdovi širijo tudi na mestno ozemlje. Malo je večjih mest, ki bi imela tako lepe gozdove in toliko zelene površine, tako da nas mnogi upravičeno zavidajo za to odliko. Ljubljana bi bila mnogo bolj prašna in zadimljena, poleti bi bila vročina neznosnejša in nenadne temperaturne razlike bi bile še pogostejše in večje kakor zdaj. Naši gozdovi so pravi blagoslov za vse mesto in njegovo okolico. Vrednost teh gozdov zaradi samega lesu je malenkostna v primeri s splošno gozdno vrednostjo, če bi posekali ljubljanske gozdove, bi vrednost pridobljenega lesa koristila le posameznikom, a korist bi bila j malenkostna, sicer bi pa vse mesto utrpelo i škodo, ki bi jo težko popravili v dolgih ; desetletjih, če se takšna škoda sploh da J popraviti. Zato moramo tudi poslej varovali ; skrbno ljubljanske gozdove in nikakor ne j smemo malomarno pripuščati divjega pu- I stošenja na Rožniku in Golovcu. V starih časih mnogo več gozdov V starih časih je bilo v ljubljanski okolici in tudi na ozemlju sedanje mestne občine mnogo več gozdov. Mestni log je bil log v pravem pomenu besede. Log se je razpro-prostiral celo na delu sedanjega Mirja. Ko-lezija je bila en sam lep gaj. Mestni log se je spajal z barjanskimi dobravami in gozdovi. Se pred prvo svetovno vojno je raslo na južni strani Ljubljane toliko drevja, da je imel človek vtis pravega gozda, če se je ozrl od Mirja proti Mestnemu logu. V Mestnem logu je bilo tedaj še toliko drevja, da je povsem zapiralo pogled proti mestu s križišča sedanje Ceste v Mestni log in Zelene poti. Zelena pot je bila v resnici zelena, log, ki je bil v lasti mesta in križevniške komende, je bil mestni log v pravem pomenu besede, med tem ko je v novejšem času ime tistega loga postalo krajevno, da ga pišemo z veliko začetnico. Na log nas spominja ime, od pravega loga je pa ostalo le še malo hrastov in jelš. Posekani so skoraj vsi jeseni, ki so zelo dobro uspevali in ki naglo rasto. Debelih hrastov, kakršni so se košatili v Mestnem logu še pred desetletji, ni več nikjer. Drevja seveda nihče ne zasaja, pač pa ga vsak podira Samo se pa drevje ne more razmnoževati tako hitro, da bi nam vsaj ostala iluzija nekdanjega lepega loga. Tudi v nekaterih drugih gozdovih, ki so last zasebnikov, ne opazimo niti najskromnejšega pogozdovanja. Ob večni poti so pred leti na več krajih podrli mnogo smrek, ne da bi jase zopet pogozdili. Na kraju nad znamenjem ob Večni poti so pa podrli vse drevje; posekali so tudi najmanjša drevesa, kakor da so nameravali zemljo obdelovati, vendar so pustili v zemlji štore in nihče se ni več zmenil za pusto golicavo. Človek res ne more razumeti takšnega »gozdarstva«, »britja« kajti les mladega drevja je skoraj brez vrednosti, razen tega je pa škoda mnogo večja od vrednosti tega lesa; v mladem lesu so namreč obresti in kapital bodočega gozda, če mlado drevje podre-mo, pomeni to toliko, kakor če bi dvignili denar iz hranilnice in ga kratkomalo sežgali. Veliko odgovornost pred potomci si nalagamo, če pustošimo gozdove. Zaradi uničevanja gozdov trpe že sodobniki, mnogo bolj pa še potomci. Najbolj pa bodo prizadeti, ne le ker jim bo primanjkovalo lesa, temveč ker se bo zaradi zmanjšanja gozdne površine poslabšalo tudi podnebje. V. V Švici so racionirali sir Zadnje dni maja so se gnetle velike množine curiskega prebivaistva prei mesnicami. Kar je bilo še naprodaj so ljudje pokupili, pa naj je šlo za konzerve, šunko ali saiajne. Po mestu se je bila namreč razširila vest, da Doao mesni izdelki ra^iomrani. Po radiu so razglasili, da je odrejena kontrola nad vsemi mesnimi izdelki in da bodo dobivali odrasli, tudi če so težaki, tedensko po 500 gramov mesa. Ali je bilo j-acijoni-ranje mesa vzrok ali pa so se ljudje razburjali brez pravega vzroka, je težko reči. Ljudi se je naenkrat polastila panika, da so navalili na trgovine z živili in pokupili vse, kar jim je prišlo pod roke. Razen kruha so zdaj v Švici racionirana vsa važnejša živila. Začelo se je s sladkorjem in špageti. To je bilo še pozimi 1939. Toda obroki so bili tako veliki, da večina ljudi svojih nakaznic sploh ni izrabila. Kmalu se je pa našlo nekaj prebrisancev, ki so si brž pripravili zaloge, za primer, če bi se vojna zavlekla. In ker je bilo takih prebrisancev vedno več, so morale oblasti racionirati še druga živila- Ko je bil omejen nakup masla, so začeli Švicarji cesti več sira. Ko je bil racio-nlran tudi sir, so se vrgli ljudje na jajca. Kmalu so racionirali še jajca in ljuije so se vrgli na meso. Zdaj je Švica v pogledu živil dosegla totalno vojno gospodarstvo. Raeionirana je tudi že kava, kakao, čaj, riž. moka, maščobe in mleko. Obroki so deloma manjši kakor v Nemčiji. Tako je vojna zadela tudi nevtralno Švico in ji prinesla omejitve v prehrani. Lju- dje so seveda v začetku godrnjali. Najbolj \ so se jezili na racioniranje masla, kajti Svica je dežela, mleka in mlečnih tzdelkov. Obroki masla so tako majhni, da morajo ljudje varčevati z njim skozi več tednov, če si hočejo v neieljo privoščiti kak pri-boljšek. Iz oficijelnih govorov članov zveznega, sveta je pa razvidno, da so se omejitve v Švici šele prav pričele. Švica ni zapletena v vojno in zato tudi ni organa M rana po načelih vojnega gospodarstva. Civilna proizvodnja sploh še ni bila omejena- V izložbah velikih trgovin je nakupičenega še vse polno blaga. Toda cene so tako poskočile, da v izložbah sploh niso več označene. Toda razen živil in obleke lahko kupiš v Švici vse, kar potrebuješ, seveda če imaš kaj pod palcem. Toda pripravljajo se tudi že omejitve na drugih poljih. Cement so že racionirali in sicer zaradi pomanjkanja premoga. S tem je bila hudo prizadeta gradbena delavnost. Posledica tega je bila pomanjkanje stanovanj v velikih mestih in oblasti so bile primorane seči po stanovanjski zaščiti. V Curihu so bili prisiljeni prepovedati priseljevanje. Kdor se hoče zdaj naseliti v Curihu, mora imeti za to posebno dovoljenje. Oblasti so segle po tem ukrepu zaradi velike nezaposlenosti v mestu. Dočim so višji sloji v Švici še leta 1939. vihali nosove, če so slišali izraz nadomestna snov ali avtarkija, so zdaj temeljito iz-premenali svoje nazore. V razmeroma krat. kem času je dobila Svica lastno industrijo stanične vojne, obenem je pa znatno povečala svojo proizvodnjo umetne svile. Svica si zadnje čase na vse načine prizadeva po- globiti gospodarske stke z jugovzhodno Evropo. S Hrvatsko je sklenila trgovinsko pogodbo in tako je priznala to državo dejansko, če že ne formalno juridično. Svica je bila zastopana na zagrebškem velesej-mu. Mnogi Švicarji računajo tudi z izvozom v zasedene vzhodne pokrajine, od koder bi lahko Svica po potrebi dobivala žito, če bi ga ne mogla uvažati po morju. Pridelek koruze Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je te dni prvič objavil obširnejši pregled g pridelku koruze v letu 1941-42. Na severni poluti je znašal pridelek (v milijonih ton) 99.7, od tega v Združenih državah 68, na južni peluti pa 21, od tega v Argentini 9.2. Na vsem svetu je torej znašal pridelek koruze lani 120.7, v letu 1940-41 pa 116.9. V Rumuniji je bilo v letu 1941-42 zasejanih s koruzo 3.3 milijone ton (brez Besarabije in Bukovine), predlanskim pa 3.6 milijonov. Z Ukrajino, kjer je bilo v letih 1934 do 1938 povprečno zasejanih s koruzo 1,130.500 ha, je prišlo pod nemško kontrolo veliko področje, kjer se prideluje koruza. V Italiji je znašal lani pridelek koruze 2,630.000, predlanskim pa 3,430.000 ton, v Španiji pa lani 700.000, a predlanskim 740.000. V splošnem letos za koruzo v Evropi ni bilo ugodno vreme. Nasprotno je bilo pa v Združenih državah lani vreme za koruzo ugodno tako, da je bil pridelek večji kakor predlanskim, čeprav so bili posevki manjši. V Kanadi je bila površina posevkov znatno povečana, enako tudi v pokrajini Mani-tobi v zvezi s skrčenjem posevkov pšenice. Na južni poluti je morala Argentina skrčiti površino s koruzo zasejanega polja, ker so odpadli evropski kupci. Leta 1939. je imela Argentina s koruzo zasejanega polja 7.2 milj. ha, predlanskim 6.1, lani pa 5 milijonov. Vreme je bilo lani zelo ugodno, tako da je znašal pridelek 9.2, predlanskim pa 10.2 milijona ton. Človek bi lahko živel Zoo let če bi bila njegova prehrana idealna in povsem v reda Sloveči zdravnik in raziskovalec Hufe-land pravi, da bi vsak človek lahko normalno živel 200 let. O vprašanju dolgosti človeškega življenja se mnogo pše in razpravlja tudi v novejši medicinsko naravoslovni vedi. Zanimivo je, da najmodernejša biološka veda potrjuje to, kar je izjavil stari Hufeland. Higijenik Wernar Kollath v Rostoku je doprinesel presenetljive dokaze o tem, da bi lahko vsak človek normalno res živel 200 let. Ce krmimo podgane s kaza In om. škrobom, lojem, oljem, in kalcijem fosfatom, žive samo tri do pet tednov. Ce pa primešamo tej osnovni hrani le nekaj vitamina BI. žive iste podgane dve leti in pol. Ce primešamo osnovni hrani z vitaminom B I. še nekaj rženih klic, se podgane zrede. V rženih klicah so namreč rast pospešujoče snovi. Ce pa v hrani ni teh klic, temveč samo vitamin BI. se telesna teža niti ne poveča, niti ne zmanjša. Med vzdrževanjem in razvojem življenja je obsežna skala. V stanju vegetiranja se celice ne morejo več obnavljati. Neposredna posledica tega je absolutno postaranje. V tem primeru se organizem ne da več presna vi jati oi nosno pomlajevati. Podobno se lahko hrani tudi človek. Mislimo na prehrano samo z mesom, živalski- mi maščobami, belo moko in sladkorjem. To bi približno odgovarjalo hrr»ni. K1 V> fe dajal Kollath podganam, da so živele tri do pet tednov. Človek pa vžAa v normalnih razmerah tudi sočivje, krompir, črn kruh in polobno. V znanstvenem svetu računajo navadno eno leto pod gani nega življenja za 26 let človeškega. Ce bi se torej hranil človek z osnovno iirano dodatka vitamina B I. oi pubertete skozi 25 let, bi bil s 40 letom že postaran. Z dodatki k osnovni hrani se pa lahko ta meja potisne naprej do 50 ali 60 leta. Potem nastopijo za organizem škodljive posledice enostranske hrane, kakor je ugotovil Kollath to pri podganah, in škoda, ki jo u tipi pri tem organizem, se ne da več popraviti. Kollath deli človeško osnovno hrano ▼ živila (živa hrana) in hranila (mrtva hrana). Živa hrana sama ne zadostuje. Na Človeka vpliva močno tudi podnebje, v katerem živi. Crlm hladnejše je podnebje, tem več mrtve hrane potrebuje človek. Za, severne kraje je treba več mesa, za južne po. več sočivja. Ce bi bila naša prehrana res idealna, bi lahko živeli povprečno 200 let. E>rugo vprašanje je. če bi bili s tem zaio-voljni in če bi nam moglo prinesti tako dolgo življenje kaj več sreče. Delo grške vlade Namestnik grškega ministrskega predsednika Logothetopulos je v pogovoru z novinarji izjavil, da je storil od prevzema svojega resora že več važnih ukrepov. Najprej se je lotil notranjega vprašanja duhovščine in dosegel, da bo v bodoče država plačevala duhovnike, potem je pa posvetil svojo pozornost vsemu šolstvu. Zav-vzel se je zlasti za reformo srednjih in ljudskih šol. Delovanje prosvetnega ministrstva, ki je bilo zlasti lani zelo živahno, se nanaša tudi na literaturo, narodno gledališče in upodabljajočo umetnost. Prosvetno ministrstvo je dovolilo vpis v nemške šole v Atenah in Solunu tistim učencem, ki so prej obiskovali nepriznani del nemških šol v Bolgariji. Izpričevala nemških in italijanskih šol v Grčiji so veljavna prav tako kakor spričevala drugih gimnazij. Druga ministrstva so pa posvetila vso pozornost tudi vprašanju prehrane in preskrbe. Kmetijsko ministrstvo je pozvalo vse gozdne uprave, naj dodele poljskim delavcem kruh in stročnice. Sekanje lesa se mora razširiti, da bodo imele Atene še pred pričetkom zime dovolj drv. Vsi sa-dilci tobaka, ki so izpolnili svoje dolžnosti do države, dobe sladkor. Zaloge sladkorja so že pripravljene, in bodo postopoma razdeljene med sadilce tobaka. Pogoj je pa, da je sadilec izročil državni upravi predpisano količino pridelanega tobaka. Nemška uprava v Ukrajini V prisotnosti državnega ministra za zasedanje Vzhodne pokrajine Alfreda Ro-senberga so zborovali nedavno v Rovnu generalni komisarji ter šefi glavnih oddelkov in oddelkov Ukrajine. Državni komisar Gauleiter Erich Koch je najprej toplo pozdravil rninistra Rosenberga, potem, je pa govoril o napornem delu v prvih 7 mesecih, odkar deluje v Ukrajini dr- žavni komisarijat. Iz statističnih podatkov je razvidno koliko dela je bilo storjenega. Največja skrb in pozornost je bila posvečena obdelovanju zemlje. Minister Roscnberg se je dotaknil v svojem govoru važnih vprašanj in problemov. Govoril je o težkočah, ki jih je bilo treba premagati, preden se je moglo pričeti pravo delo nemške uprave v Ukrajini. Jasno je začrtal obsežnost prostora in probleme, ki jih postavljajo sedanje razmere tako pred nemško upravo Ukrajine kakor tudi njeno prebivalstvo. V daljših izvajanjih se je dotaknil tudi raznih vprašanj,zadevajočih v Ukrajini živečih Nemcev. Apeliral je na čut odgovornosti vseh Nemcev. Vsak Nemec, poslan v zasedene Vzhodne pokrajine mora v polni meri storiti svojo dolžnost. Vzhodno vprašanje mora biti rešeno, da bo ta vojna zadnja v Evropi. 50.000 ovac na looo km dolgi poti Pretirana menanizacija kmetijstva v Sovjetski Rusiji je povzročila v južni Ukrajini pomanjkanje živine. V stepi kakršna prevladuje v tem delu Ukrajine, ni mogoča uspešna živinoreja, pač so pa naravni pogoji za ovce ugodni. Ker Nemčija že več let na vse načine pospešuje ovčerejo, kar je velikega pomena v pogledu volne, kakor tudi mesa, so nemške okupacijske oblasti sklenile pritegniti k tej važni panogi narodnega gospodarstva tudi južno Ukrajino. Oddelek za prehrano in kmetijstvo pri državnem komisarju za Ukrajino je zato kupil pri kmetih v severni Ukrajini mnogo ovac, ki so jih že začeli pošiljati na jug. Gre za 100 čred po 500 ovac. Vse te ovce, skupaj 50.000, odženo po cestah v južno Ukrajino. Pot je dolga okrog l.OOo, km. Gonilo jih bo 1.500 gonjačev. PRI ZDRAVNIKU — Gospod doktor, zelo slabo se počutlro, — Kaj vam pa je? — Saj tega baš ne vem. — No, draga gospa, če vi ne veste, kako naj pa vem jaz. 32 D. D« Manrier: Prva Roman To se mi je zdelo zelo tolažilno in vprašala sem se, ali nima tudi hinavščina dobrih strani. »Danes dopoldne imam mnogo opravkov. Misliš, da s* boš mogla sama zabavati?« Maksim je vstal in si prižgal cigareto. Rad bi te peljal na okrog po vrtu, pa moram govoriti s Crawleyem, svojim oprav-nikoriL Kar predolgo sem bil z doma. Saj res, tudi ta pride na kosilo. Menda ti ne bo nevšečno ?« »Kaj še. Veselilo me bo.« Pobral je svoja pisma in odšel, jaz pa sem pomislila, da sem si slikala ta prvi dopoldan vse drugače: videla sem se, kako se za podpazduho vodiva tja do morja; ko sve se trudna in srečna vrnila domov, použijeva mrzel obed, potlej pa sediva pod divjim, kostanjem, ki sem ga videla skozi okno v knjižnici. Pomudila sem se še in sedela za mizo, da bi kar moči podaljšala ta prvi zajtrk; ko je stopil v sobano Frith, sem opazila, da je zdavnaj deset. Hitro sem poskočila, kakor da si štejem to dolgo sedenje v greh, ter se opravičila: dvornik se mi je molče priklonil. Kar predobro je bil naučen, kar od sile spodoben; toda v njegovih očeh sem zalotila hipen izraz presenečenja. Morda sem bila rekla kaj neprimerne- ga. Opravičiti se služabniku gotovo ni bilo znamenje dobrega okusa; v Frithovih očeh me je moralo to ponižati. Kdo ve, ali ni z gospo Danversovo vred tudi on sumil, da mi gosposkost, ljubkost in samozavest niso prirojene lastnosti, temveč stvari, ki se jih moram šele naučiti, in to nemara s težavo in počasi, tako da mi bodo pripravile nekatere grenak trenutek. Zato ni čudo, da pri odhodu nisem pazila, kam postavljam noge, in sem se na pragu spotaknila in mi je moral Frith priskočiti na pomoč, med tem ko se je Robert, mladi sluga, ki je bil za zaslonom, umaknil, da skrije nasmeh. Slišala sem mrmranje njunih glasov, ko sem stopala po veži; eden — menda Robert — se je smejal. Morda sta se norčevala iz mene. Sla sem na vrh, da bi se zatekla v svojo sobo, a ko sem odprla vrata, sem našla hišni pri pospravljanju: ena je pometala, druga je čistila šcetko za lase. Začudeno sta me pogledali, jaz pa sem naglo odšla. Pravilo menda ni dopuščalo, da bi ob tej dopoldanski uri hodila v svojo sobo; motila sem redni potek hišnih del. Potrto in tiho sem se znova odpravila dol; moji današnji čeveljčki hvala Bogu niso ropotali po veznem tlaku. Sla sem v knjižnico, kjer so bila okna na stežaj odprta in ogenj v kaminu pripravljen, a še ne zakurjen, tako da me je stresalo od mraza. Zaprla sem okna in se ozrla po škatlici vžigalic, a jih nisem našla. Kaj naj storim? Pozvoniti se mi ni moglo. Toda okolje, ki je bilo snoči ob prasketa- joči kladi tako domače in toplo, je bilo danes prava ledenica. V moji spalnici so bile vžigalice, toda bala sem se, da ne bi zmotila hišen, če bi šla ponje. Misel, kako bi me gledali s svojima ščipastima obrazoma, se mi je zdela neznosna. Nazadnje sem sklenila, da skočim po vžigalice, ki leže v obednici na jedilni omari, kakor hitro Frith in Robert odideta. Po prstih sem stopila v vežo in prisluhnila, se vedno sta pospravljala z mize. Slišala sem njun razgovor in ropo-tanje s pladnji in podnosi. Nato je vse utihnilo: gotovo sta bila odšla skozi poselska vrata v kuhinjo. Stopila sem v obednico: da, na jedilni omari je bila škatlica vžigalic . .. Naglo sem se približala in jo vzela; tedajci pa se je vrnil Frith. Kakor da bi me bil zalotil na krivem dejanju, sem poskusila skriti škatlico v žep svojega krila; a videla sem, kako je Frith osupnil in skrivaj pogledal na mojo roko. »Ali gospa kaj potrebuje ?« je vprašal. »Oh, Frith, vžigalic nisem mogla najti...« Takoj mi je podal drugo škatlico in mi hkratu ponudil cigarete. To me je spravilo v novo zadrego, ker nisem kadila, »Ne... evo, ▼ knjižnici me je bilo res nekoliko mraz,« sem dejala. »Ta zrak se mi zdi po italijanskem solncu precej hladen, pa sem mislila, da bi prižgala ogenj v kaminu.« »Običajno zakurimo v knjižnici šele popoldne, gospa,« je Frith odvrnil. »Gospa de Winter je bila dopoldne zmerom v sobi. Tam je toplo zakurjeno. Če pa gospa izvoli, da se zakuri v knjižnici, bom naročil, da to store.« »Oh ne! Za nič ne. Pojdem pa še jaz dopoldne v sobo. Hvala, Frith.« »Našli boste papir za pisma, peresa in črnilo, gospa. Gospa de Winter je imela navado, da je v tisti sobi po zajtrku opravljala dopisovanje in telefonske pogovore.. Tudi hišni telefon je tam, če bi katerikrat želeli govoriti z gospo Danversovo.« »Hvala, Frith,« Polglasno pope vaje, da bi bfla videti bolj mirna, sem krenila v vežo. Nisem mu mogla reči, da jutrnje sobe še nisem videla, ker mi je Maksim snoči ni pokazal. Čutila sem, da gleda s praga obednice za menoj; morala sem se torej delati, kakor bi mi bila pot znana. Na desno od stopnic so bila vrata, in pogumno sem namerila korake proti njim, v srcu proseč Boga, da bi bila prava; ko pa sem jih odprla, sem bila v nekakšnem rastlinjaku ali shrambi, kamor so spravljali vsakovrstne malenkosti. Tu je stala mizica, na kateri so devali cvetje v vaze, ob steni so bili nakopičeni slamnati stoli, in na obešalniku je viselo nekaj dežnih plašče v. Umaknila sem se ter pogledala po vežo, Frith je še vedno stal na pragu: niti za hipec ga nisem bila prevarila. »Dohod v jutrnjo sobo je skozi dvorano, gospa,« je dejal. »Skozi vrata ob vaši obednici, bliže pri stopnicah. Pojdite skozi obe zaporedni sobani in zavijte na desno.« »Hvala, Frith,« sem rekla ponižno, videč, da ne kaže vztrajati v hlimbi. Urejuje Josip Zupana* — Za Narodno tiskarno Fran Jermn — Za mseratnl cM Usta: Ljubomir Volčič — Vsi i Ljubljani