LETO XXIX, številka 4, 21 Z G 0 R N J E S A V . februar 1997 I N J S K I Cena 2 3 9,0-0 SIT ČASOPIS z.gom|esavm|canov vse mari| Kakšna bo usoda nove mozirske Komunale? Intervju: Anton Vrhovnik C8mg&t Zadruga mozirje w Približuje se čas pomladanske setve, sajenja in gnojenja, zato se oskrbite z vsem potrebnim v VRTNARSKEM CENTRU: • vrtna semena mata in velika • čebulček, česen, šalotka • semenski krompir • travne mešanice, detelja, lucerna • gomoljnice in čebulice • vzpenjalke, okrasno grmičevje in jagodičevje • sadilni substrati • mineralna, tekoča in organska gnojila. Za presajanje lončnic in balkonskega cvetja so vam že na voljo po ugodnih cenah lončki in korita iz PVC-ja ali gline. • PVC korito s podlogo__60________450,00 • PVC korito s podlogo__80________ 650,00 • lonci s podlogo_______14_________80,00 • lonci s podlogo_______16_________95,00 Za hitrejšo vzgojo zelenjave si priskrbite tkanino URTEKS za pokrivanje ali pa rastlinjake različnih velikosti. Da bodo vaše gredice, vrtovi in balkoni tudi vaš ponos, nas obiščite Na trgu 13 v Mozirju, tel. 063/831 -045! VIL izbira in ugodne cene velikonočnih artiklov fpiščančki, jajčka, aranžmaji J -m TEL: POLZELA 720-592, VELENJE 863-960 mmm ALTO od 12.990 DEM SWIFT od 14.990 DEM BALENO od 19.990 DEM mismšSm mmm s [P000KI0G&3 BALENO 4WD od 24.990 DEM SAMURAI 4WD od 23.990 DEM VITARA 4WD od 31.990 DEM NOVO NOVO VITARA TURBO DIESEL 2.0 PROMOCIJSKA CENA 39.990 DEM UGODNI KREDITI, STARO ZA NOVO servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 TOYOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS 'Joi RAV4 2,0i GX 4WD 5 vrat NOVOST PICNIC MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING Ilf 2 1 2 TRETJA STRAW '■ISSN'• V \\S^ ^:i\\v> Leto XXIX, št. 4, 21. februar 1997 Izhaja vsak drugi petek /Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Saviriiska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon in faks: 063/833-230, žiro račun 52810-685-13016 ' Glavni in odgovorni urednik: Stalni sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kanj ir. Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, /Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija '\v Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za Sg^zdpVk^x, -^^X: X\\ ■- ' X/::x/x:X\\ 'x Barbara Zacirkovnik vV: \\\\ '• . \N \\ \\\\ \\ \.\ \\-\\'\\ \ Računalniška obdelava: , Tomaž Pajk \\/XX \W\ Trženje: ' , , , Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 N/, XXX\ X;-X\ yxx xXvXNXoix '\'\ naslov uredništva: < Savinjske novice >, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje X Telefon:; 063/833-230 '\Paks;;063/833-230 ' \ E-pošta: ;\\ '\/,\ ^'N\\ 'N Savinjske.novice siol.net \\ \\' x-\\\; \\'\\ XXX\ XXX\ \xX\ ^vXX'X xftite^eUxxx^^ Xw\\ XXX http//:www.inetia.eunet.si/savinjskanovioe' X>> X\ \\ VNN' ' x Cena za izvod: 239,00 SIT, X\NX X>, za naročnike: 203.00 SIT • • , x \£i^\\\ \\''\xXNx X\X'\."\VsN x\ IGEA d.o.o. Nazarje yvx Rokopise, objave, razpise in oglase je X , potrebno dostavit; v uredništvo xX'/\\ najkasneje osem dni pred izidom - Po mnenju Ministrstva za jfi\, N\;\\-informiranje RS št. 23/130-92 z dne 'X\ 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od premeta proizvodov ; po stopnji 5%. ; \XX\ XV\j\ x\\X\ Objavljenih rokopisov in fotografij ne -vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja X besedil. Pisem bralcev.in oglasby’neX' lektoriramo. \\\N \ \\\\ \\\\ \ \ '. \ \\\ \ \\ \\ \\ \\ s \\S\ Sv\\\ VVV\ aSSn; \n-S\ \\NX Odpovedi sprejemamo za nasledile polletje. - Kako bogat je letošnji mesec kulture! Veliko število prireditev vabi gledalce in poslušalce v dvorane kulturnih domov, kjer tako izvajalci kot občinstvo čutijo predvsem eno - pripadnost isti kulturi, istemu narodu. Igra Bosa v parku novaš-tiftnih gledališčnikov, koncert oktetov Savinjski Ave in Rožmarin, igra Dan oddiha gledališča slepih in slabovidnih, radijski kviz Quo vadiš, literarni večer s Tomom Križnarjem, igra Dve nevesti lep-anjivskih mladih kulturnikov so le nekateri izmed kulturnih dogodkov, ki so se zgodili v minulih štirinajstih dneh. Žal pa poročil o vseh ni bilo mogoče uvrstiti že v to številko, kar pomeni, da boste zapise brali čez dva tedna. Žal. Poleg kulture so bile v tem obdobju v ospredju predvsem pustne norčije, o katerih smo pripravili fotoreportažo. Med resnejšemi zadevami pa je najbolj “vroč" problem Prihove, ob katerem je zastal projekt skupnega komunalnega podjetja nazarske in mozirske občine. Ni dobro, da se omenjeni problem ponekod predstavlja kot konflikt med občinama, saj je obema županoma in občinskima svetoma jasno, da je rešitev v dialogu in prav v tem smislu so zadevo na zadnji seji obravnavali tudi mozirski svetniki. Navkljub morda nekoliko provokativno zastavljenemu vprašanju, kakšna bo usoda nove Komunale, se zanjo verjetno ni treba posebej bati. Kaj se dogaja na državni ravni, ste, cenjeni bralci in bralke, seznanjeni iz nacionalnih medijev. Zaenkrat kaže, da bosta poslej dva zgornjesavinjska poslanca v vladi, dva pa v opoziciji. Ko se bo (če se boj procedura v parlamentu končala, bomo opravili tudi načrtovane razgovore z našimi predstavniki v Državnem zboru. Do prihodnje številke, v kateri bomo razpisali osem brezplačnih sedežev na avtobusu v Planico, vas prisrčno pozdravljam! IZ VSEBINE: Anton Vrhovnik: Povprečno leto ‘96 in boljši letošnji obeti..........4 Zgornjesavinjski podjetniški center: Prvi sestanek delovne skupine.................5 Iskra Feriti Ljubno: Ročno delo bo postalo predrago............. 7 Občinski svet Mozirje: Imenovali podžupana, ' taj nika in sekretarko.... 10 Komentiramo: Kakšna bo usoda novega komunalnega podjetja ..10 Upravna enota Mozirje: Zgornjesavinjčanov vse Jože Kramer: Prihodnost je v dogovarj anju X.^>.>;^.x...... 13: Srečanje županov in duhovnikov: Skupaj za dobrobit občanov....,.... :i ..... . ............. 14 Reportaža: Pust - znanilec pomladi in sprememb.............16 Narodopisje: S trebuhom za kruhom 20 Zeleni Franček: Omejitve pri gnojenju kmetijskih zemljišč..23 Šport: Veleslalom za “svinjsko glavo” in “opuleno kuro”................27 Kronika: Mozirjanka kljub protestu NASLOVNICA \\ \\ \\ \\\\ \\\\ . \'\\\ \ Pust mozirski podeljuje trške pravice Foto: Ciril Sem Pogovor z Antonom Vrhovnikom o aktualnem trenutku v Zadrugi Mozirje Povprečno leto 96 in boljši letošnji obeti Zgornjesavinjski kmetijska zadruga Mozirje sodi med gospodarske subjekte, ki so neposredno odvisni od trenutne kmetijske politike v državi na eni strani in od vremenskih prilik in neprilik na drugi strani. Na zadrugo so tako ali drugače vezani tudi zgornjesavinjski kmetje, zato sc je prvo vprašanje direktorju zadruge Antonu Vrhovniku nanašalo na poslovanje v letu 1996. VRHOVNIK: Poslovanje v lanskem letu je bilo povprečno. Znani so že natančni rezultati, kar se tiče fizičnih količin, medtem ko bodo finančni rezultati znani konec februarja, ko bomo oddali zaključni račun. Seveda pa že sedaj približno vemo, kakšne so številke. SN: Kakšni so torej bili kazalci fizičnega obsega proizvodnje? VRHOVNIK: Kar se fizičnega obsega proizvodnje tiče, lahko povem, da smo pridelali in odkupili za približno tri odstotke manj mleka kot leto poprej, odkupili približno 35 odstotkov več pitancev kot leto pred tern, medtem koje v brojlerski proizvodnji in pri proizvodnji konzumnih jajc ostala količina na enakem nivoju. V enakem obsegu kot leta 95 smo odkupili tudi gozdne Sortimente, torej hlodovino in drva. V trgovini se je promet povečal skladno z rastjo inflacije, v gostinstvu pa malo nad njo. V pomožnih dejavnostih, s katerimi se ukvarja zadruga, to so mehanična delavnica, avtopark in lastna proizvodnja, smo ostali na enakem nivoju kot leto prej. SN: Kakšni so bili razlogi za padec proizvodnje mleka? VRHOVNIK: Razlogi za takšno gibanje so več ali manj jasni. Pogoji odkupa mleka so se lani v primerjavi z letom dni poprej namreč precej poslabšali. Država je prešla na drugačen način subvencioniranja proizvodnje mleka v višinskih in hribovitih predelih; namesto dodatka na liter mleka smo prešli na dodatek na komad privezane živali. Ti dodatki pa so v povprečju 50 odstotkov manjši kot so bili prejšnji dodatki, preračunano na liter mleka tržne proizvodnje. Poleg tega dejstva je lansko leto prišlo še do odbitka za stroške prevoza mleka, zaostrili so se pogoji glede odkupa, tu mislim na somatske celice in suho snov brez maščob, za lansko leto pa je bilo tudi značilno, da je bil pridelek osnovne krme manjši kot leto prej in da so še vse žitarice, ki jih kmetje rabijo za dokrmljevanje, bistveno podražile. Vsega naštetega dvakratno povečanje osnovne cene, aprila za devet odstotkov in konec leta za štiri odstotke, seveda ni pokrilo. SN: Precej bolje je bilo pri odkupu pitancev? VRHOVNIK: Razlog po- večanega odkupa mlade pitane govedi lahko pripišemo posledicam bolezni “norih krav”, ki so bile še posebej prisotne v prvi polovici leta. Izkazalo seje, daje bila zadruga sposobna odkupiti vso takrat ponujeno živino, čeprav se je potrošnja govejega mesa bistveno zmanjšala, v povprečju za 30 odstotkov, ponekod pa celo do 50 odstotkov. Proizvodnja brojlerjev in perutninskega mesa je bila nekje na enakem nivoju kot leto prej, saj so prodajne cene sledile rasti cen osnovne krme, ta pa v perutninarstvu predstavlja največji strošek. Zelo se pozna, da je slovenski trg sorazmerno majhen in smo zaradi tega dostikrat podvrženi večjim oscilacijam prodajnih cen. Narava blaga, predvsem konzumnih jajc, pa je takšna, da se jih ne da brez večjih stroškov dalj časa skladiščiti. SN: Odkup lesa je ostal na enakem nivoju kot predlansko leto... VRHOVNIK: Kot sem dejal prej, je odkup lesa ostal na enaki ravni, vendar je treba resnici na ljubo povedati, da je preteklo leto veliko škode naredil žled, zaradi česar je bila povprečna kvaliteta lesa nekaj slabša, sorazmerno veliko pa je bilo drv, ki smo jih prodali tovarni ivernih plošč in papirni industriji. SN: Kakšni so glede na gibanja v letu 1996 obeti za letošnje leto? VRHOVNIK: Za letošnje leto upamo, da se bo položaj izboljšal. Pri mleku beležimo januarja približno enak nivo in če bomo uspeli izboljšati prodajno ceno ter stimulacije za hribovite predele, bi moralo priti do povečanja te proizvodnje. Pri pitancih bi bili izredno zadovoljni, če bi uspeli obdržati lanske količine ali jih celo malo povečati. Nekaj je namreč povsem jasno: Zgornja Savinjska dolina ni pravo rejsko središče za pitano živino, ker ima krmna osnova v travnatem svetu več beljakovin in manj škroba, ki ga je največ v koruzi in je najbolj primeren za pitanje. Za pašo in za koriščenje travnatega sveta je bolj primerna plemenska živina in pridobivanje mleka. Pri lesu predvidevamo, naj bi odkup ostal v enakem obsegu kot lani, čeprav januarske in februarske količine kažejo na to, da kmetje letos verjetno ne bodo toliko sekali kot lani, ko so bile razmere zaradi naravne ujme specifične. Tudi pri perutninarstvu načrtujemo enak obseg kot lani. SN: Kaj pa finančni rezultat? VRHOVNIK: Glede finančnih rezultatov v kmetijskem delu lahko z gotovostjo rečem, da dobička ne bo in da bo Zadruga zaključila poslovno leto 96 s pozitivno ničlo. Res pa je tudi, da naša marža oziroma prihodek zadruge iz naslova odkupa kmetijskih pridelkov ni velik in je konkurenčen vsem ostalim odkupovalcem. SN: Kdaj načrtujete sklic občnega zbora zadruge? VRHOVNIK: Letošnje leto poteče mandat upravnemu odboru in vsem predstavniškim organom v Zadrugi Mozirje. Zaradi tega dejstva bomo imeli zbore po zadružnih enotah že do sredine marca, kajti občni zbor, na katerem bomo volili nove organe, moramo izpeljati do 25. marca, ko poteče mandat sedan-jim organom. Zato bo tudi letošnji občni zbor prej kot prejšnja leta. Prepričan sem, da bomo po vseh zadružnih enotah izbrali ustrezne predstavnike, ki bodo s svojo kreativnostjo pomagali krmariti našo kmetijsko politiko in njeno realizacijo. Volitve pa ne bodo samo v zadružne organe, ampak tudi v organe Hranilno kreditne službe, katere bomo prav tako opravili na omenjenih zborih. Franci Kotnik ; Savinjske novice I tudi NA INTERNETU: J http://www.inetia.eunet.si/savinjske-novice Anton Vrhovnik: “Zadruga bo zaključila leto 96 s pozitivno ničlo.” (foto: F. Kotnik) /gor n j e s a vi n j ski podjetniški center Prvi sestanek delovne skupine O ustanovitvi Zgornjesavinjskega podjetniškega centra smo v Savinjskih novicah že večkrat poročali. Gre za lokalni podjetniški center v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, ki ga na pobudo Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice soustanavljajo občine, območna obrtna zbornica, podjetji EPSI Nazarje in Vising Mozirje ter samostojni podjetnik Rudi Hramec. Dejavnost centra bo v skladu z razpisom za ustanovitev lokalnih podjetniških centrov in sklepi Vlade RS predvsem nudenje vseh poslovnih storitev podjetnikom na enem mestu, vključno z infonuacijsko bazo podatkov Pospeševalne mreže malega gospodarstva RS, skupna priprava in nastop na javnih razpisih za malo gospodarstvo in podjetništvo, razvojno načrtovanje ter druge aktivnosti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in podjetništva in odpiranje novih delovnih mest v skladu s sprejeto strategijo Vlade RS. Sedež centra bo na sedežu Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice v Mozirju, podjetniške pisarne pa bodo tudi na sedežih občin Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče. V delo centra bodo vključene tudi svetovalne in strokovne institucije, kot so Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica, Upravna enota Mozirje, velenjska območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje in kmetijska svetovalna služba. Pred nedavnim seje prvič sestala delovna skupina ZPC-ja, kjer je koordinator Rudi Hramec predstavil dosedanje aktivnosti pri ustanavljanju centra, pri čemer je ključnega pomena podpora županov zgomjesavinjskih občin. Ustanovitelji ZPC-ja bodo skupaj prispevali dva milijona tolarjev ustanovnega kapitala, za letošnje delovanje centra pa bodo občine prispevale štiri milijone in pol po ključu zagotovljene porabe, EPSI, Vising in Hramec s.p. pa po 200 tisoč tolarjev. To je bil tudi pogoj, da bo država za letošnje delovanje prispevala drugo polovico potrebnih sredstev. Na sestanku delovne skupine so bili predstavljeni prvi konkretni projekti, ki se jih bo lotil center. Projekt strategije gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti je financiran regijsko (na nivoju celjske regije je ustanovljen regionalni podjetniški center s sedežem v Celju), pri čemer bo šlo v prvi fazi predvsem za posnetek sedanjega stanja, na podla- gi katerega bodo pripravljene rešitve za nadaljnji razvoj. Drugi projekt je program finančne pomoči za podjetnike začetnike in odpiranje novih delovnih mest, projekt izgradnje obrtno podjetniških con v Zgornji Savinjski dolini pa ima celo status osrednjega regijskega projekta. Zgomjesav-injski podjetniški center se bo ukvarjal tudi z razvojnimi načrti občin, sodeloval bo v projektu Alpskih cest, poseben poudarek pa bo namenjen področju razvoja turizma. Prav glede slednjega je bilo v zadnjem času nekaj nejasnosti, kajti skupina zasebnih gostincev se je odločila, da ustanovi skupno podjetje za promocijo jn trženje turizma. Predlog je bil posredovan tudi zgomjesavinjskim županom, ki pa so bili mnenja, naj se razvoj turizma v dolini vključi v kontekst podjetniškega centra. Po mnenju predsednika območne obrtne zbornice Franca Benda v tem primeru ne gre za konkurenco med obema oblikama povezovanja, pač pa je potrebno zadeve uskladiti. Razvoj turizma vsekakor mora biti v sklopu centra, saj je to del celovitega razvoja doline, pri tem pa lahko podjetje EPSI, kije doslej na turističnem področju veliko postorilo, vrši povezovalno funkcijo. Pomembno vlogo pri tem bo imela tudi sekcija zasebnih gostincev pri obrtni zbornici, ki jo vodi Jakob Filač. Koordinator LPC-ja Rudi Hramec je na sestanku delovne skupine opozoril, da se hitro bliža čas, ko bo država začela objavljati različne natečaje, na katere pa seje mogoče pravočasno prijaviti le, če so projekti pripravljeni. Država nudi proračunska sredstva le do porabe določenih kvot, zato je tudi faktor čas zelo pomemben. V ta namen morajo v okviru centra čimprej zaživeti posamezne projektne skupine. Svečan podpis notarskega zapisa o ustanovitvi LPC-ja je predviden 4. marca. Franci Kotnik Vsebino in način delovanja Zgornjesavinjskega podjetniškega centra je pojasnil koordinator projekta Rudi Hramec (foto: F. Kotnik) Banka Celje in Hmezad banka Žalec Ustanovitev bančne skupine V začetku leta 1996 sta se Banka Celje in Hmezad banka, ki ima sedež v Žalcu, pričeli dogovarjati o tesnejšem medsebojnem sodelovanju in povezovanju. Pri teh pogovorih je banki vodilo načelo, da imata podobno dejavnost, kljub temu pa zadovoljujeta različne potrebe komitentov. Hmezad banka d.d. Žalec posluje od 1. julija 1992 dalje. Poslovno leto 1995 je zaključila z bilančno vsoto 8.591 milijonov tolarjev in dobičkom 122 milijonov. V lanskem letu je bilančno vsoto povečala še za 18,3 odstotke, večji pa je bil tudi dobiček. Hmezad banka je doslej uspešno zaključila dve emisiji delnic in ima tako 811 milijonov osnovnega kapitala. Da bi pridobila vsa pooblastila za poslovanje na tolarskem področju - ustanavljanje agencij tudi zunaj regije -mora povečati jamstveni kapital, to pa bo dosegla z novo emisijo delnic v višini 938 milijonov. Večji del delnic v višini 581 milijonov je po predhodnem soglasju Banke Slovenije kupila Banka Celje, ki bo s tem pridobila lastniški delež v Hmezad banki v višini 40 odstotkov. To je bil tudi eden od pogojev za ustanovitev bančne skupine Banke Celje, v katero sc vključuje Hmezad banka. Bančna skupina bo zaživela po zaključeni 3. emisiji delnic, kar naj bi sc zgodilo še pred koncem marca. Banki bosta v obliki bančne skupine zagotavljali komitentom večjo varnost, boljše storitve in raznolikost ponudbe. Vodilna banka skupine bo Banka Celje, ki bo usklajevala strokovno, tehnično in kadrovsko podporo za delo bančne skupine. Banki bosta med seboj usklajevali tekočo in razvojno politiko, predvsem kar zadeva kapitalske naložbe, emisije vrednostnih papirjev, politiko izplačevanja dividend, širjenje poslovne mreže, informacijsko tehnologijo, izdajanje plastičnega denarja, razvoj bankomatske mreže in marketinške akcije. Hmezad banka bo tudi po tej dokapitalizaciji povsem samostojna pravna oseba in bo samostojno komunicirala s centralno banko. Imela bo možnost poslovanja po vsej Sloveniji in bo samostojno oblikovala svojo ponudbo. Še naprej sc bo ukvarjala s tolarskim poslovanjem, z deviznim poslovanjem pa sc bo ukvarjala nosilka bančne skupine - Banka Celje. Dosedanji direktor Hmezad banke Mihael Goličnik odhaja na funkcijo pomočnika direktorja Glavne podružnice Banke Celje v Ljubljani, za v.d. direktorja Hmezad banke pa je bil imenovan dosedanji pomočnik generalnega direktorja Banke Celje Jože Veber. Franci Kotnik pofij trn nut KQTtš$K Temperatura se nestrpno dviga, natančno teden dni je še do roka za oddajo letnih poročil. Družbe bodo oddale letna poročila Agenciji za plačilni promet, samostojni podjetniki Davčni upravi Republike Slovenije. Po vseh naporih za pripravo poslovnih rezultatov v skladu s predpisi nas čaka, vsaj pri pripravi obrazcev za zasebnike, pravi trening lepopisja, saj je potrebno izpisati kar 17 obrazcev. Se sreča, da smo tega vajeni, bi si pa resnično zaslužili tudi že kako novo pogruntavščino države na tem področju. Samo letno poročilo se praktično ne razlikuje od lanskoletnega, zato se ob njem ne bomo posebej ustavljali. Pazite predvsem na razliko med bilanco uspeha in napovedjo davka iz dejavnosti, ki se za samostojne podjetnike predlaga letos prvič. Bilanca uspeha zajema vse podatke, ki se nanašajo na uspešnost predlagatelja letnega poročila, napoved davka iz dejavnosti pa je dejansko davčna bilanca, v kateri moramo izločiti vse stroške, ki jih državj ne priznava kot odhodek in upoštevati ostala pravila, ki jih pri ugotavljanju obveznosti postavlja država. Posebej je potrebno poudariti, da izpolnite rubrike za uveljavljanje davčnih olajšav, saj davčnih olajšav po zakonu o davčnem postopku po oddaji napovedi ne bo možno uveljavljati. Tudi, če trenutno, glede na izkazane rezultate poslovanja, olajšav ne potrebujete, ali celo izkazujete izgubo, vpišite podatke v omenjene rubrike, saj vam lahko davčni organ pri pregledu izloči določene stroške in vam bodo olajšave prišle še kako prav. Bilanco stanja smo pripravljali že lani, opozarjamo pa na “druge obveznosti” v bilanci stanja, kjer prikažite obveznosti, ki so bile odprte po stanju 31.12. Taka obveznost je obveznost do države za prometni davek, ki ste ga za lansko leto plačali v januarju kot akontacijo ali kako razliko po dokončnem obračunu prometnega davka. Ravno tako spadajo odprte obveznosti po stanju 31.12. obveznosti za plače delavcev in prispevke zavezanca za mesec december, ki so bile izplačane v januarju ipd. Medtem ko samostojni podjetniki praktično opravijo svojo obveznost iz naslova dejavnosti do države do konca februarja, se del obveznosti pravnih oseb rokovno podaljšuje v marec. Pravne osebe so dolžne oddati obračun davka od dobička do 31.3., razliko med obračunanim in med letom že plačanim davkom od dobička pa plačati v 30. dneh po tem datumu. Zakon o davčnem postopku nam torej podaljšuje rok za poravnavo obveznosti morebitne razlike davka od dobička, nič pa s tem ne prihranimo na času, saj morajo biti vsi podatki, če želimo ustrezno sestaviti letno poročilo, znani in sknjiženi do priprave letnega poročila, to je do konca februarja. Vsekakor je to še vedno nesporazum zakonodajalca in prakse, saj predlagatelji zakona s takim postopkom ne kažejo razumevanja in izražajo nepoznavanje praktičnega pristopa k ugotavljanju rezultatov poslovanja. Zasebniki ste v preteklih štirinajstih dneh prejeli kar nekaj dopisov s strani Davčne uprave Republike Slovenije, s katerimi vas je le-ta seznanila s številkami, na katere se morate sklicevati pri morebitnih nakazilih posameznih zneskov, ki ste jih dolžni obračunati po davčnih predpisih, seznanila pa vas je tudi z obveznostjo za plačilo davka iz dejavnosti za leto 1997, na podlagi odmere odločbe za leto 1995, povečane za rast cen v letu 1996. Količnik povečanja znaša za leto 1996 1,097. Čeprav pri teh postavkah po navadi ne prihaja do napak, vseeno preverite, če se podatki ujemajo z vašo odmerno odločbo za leto 1995. Davčna uprava torej ne bo več pošiljala položnic za plačilo posameznih obveznosti, pač pa morate za plačilo obveznosti poskrbeti sami. Vida Skok Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Zamenjava predstavnika v skladu za izobraževanje Osrednja točka dnevnega reda šeste redne seje izvršilnega in nadzornega odbora Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice se je nanašala na zamenjavo predstavnika zbornice v Skladu za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje. Zahteva za takšno potezo je prišla s strani vodstva omenjenega sklada, ki ima svoj sedež v Žalcu. Svet sklada za izobraževanje obtožuje Viktorja Kovača, ki je kot predstavnik zgornjesavinjske obrtne zbornice drugi mandat predsedoval upravnemu odboru sklada, da je v času odsotnosti sekretarja sklada Emila Jančarja (bil je v bolniškem staležu) brez potrebnih pooblastil odobril posojilo dvema gospodarskima subjektoma, ki denarja do sedaj še nista vrnila. Milijon tolarjev je bilo posojenih firmi. Fit Media iz Celja (ta naj bi enak znesek posodila Viktorju Kovaču), 3,4 milijona tolarjev pa je bilo posojenih firmi Bost iz Žalca, katere lastnica jc Jana Strojin, bivša začasna sekretarka sklada. Sklad je preko odvetnika sprožil pravni postopekza vračilo obeh posojil, zoper Viktorja Kovača in Jano Strojin pa tudi postopek kazenskega pregona zaradi podpisovanja virmanskih nalogov brez ustreznih pooblastil. Svet sklada je 16. decembra lani zaradi navedenih zadev dotedanjemu predsedniku upravnega odbora Viktorju Kovaču izrekel nezaupnico in ga razrešil s predsedniške funkcije, zgornjesavinjski zbornici pa predlagal, da Kovača v upravnem odboru nadomesti z drugim članom. Navedbe vodstva žalskega sklada je na seji potrdil tudi Sandi Klemše, član nadzornega odbora sklada, medtem ko je Viktor Kovač skušal prikazati tudi drugo plat zgodbe. Priznal je, da je dobil milijon tolarjev posojila od Fit Medije, posojilo firmi Bost pa je menda odobril na prigovarjanje predsednika nadzornega odbora sklada Vinka Vučajnka, ki jc sicer tudi predsednikžalske obrtne zbornice. Ker v novih razmerah ne more sodelovati pri delu upravnega odbora sklada, se je Kovač s zamenjavo strinjal. Člani izvršilnega odbora so po razpravi, v kateri je bila omenjena bojazen, da lahko zaradi omenjenih zapletov sklad v Žalcu tudi razpade, sprejeli sklep, da Viktorja Kovača razrešijo funkcije člana upravnega odbora sklada, namesto njega pa so imenovali podpredsednika zbornice Janija Kakerja. Izvršilni odbor je razpravljal tudi o sofinanciranju izobraževanja avtoprevoznikov za pridobitev licenc. Zbornica bo v 30-odstotnem deležu sofinancirala udeležbo avtoprevoznikov na seminarjih, medtem ko bodo stroške preizkusa znanja morali v celoti plačati sami. Predsednik izvršilnega odbora Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda je predsedniku športne sekcije Zlatku Vi tancu izročil priznanje za izjemno uspešen nastop na lanskoletnih športnih igrah slovenskih obrtnikov v Celju, nakar je Rudi Hramec, koordinator Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, predstavil zadnje aktivnosti v zvezi z ustanavljanjem centra. Ker se Jaka Matijovc, predstavnik občine Luče, že tretjič zapored ni udeležil seje izvršilnega odbora, ga je odbor soglasno izključil in pozval lučko občino, naj imenuje novega predstavnika. Franci Kotnik »»»' / r \ ■ ffl V prihodnji številki SN: priloga o notranji prenovi ažtasm ffl Iskra Feriti obrat Ljubno Ročno delo bo postalo predrago O Iskrinem obratu na Ljubnem ob Savinji nismo pisali že kar nekaj let. Kaj se je v tem času dogajalo s podjetjem in kakšnem status ima sedaj obrat na Ljubnem, smo se pogovarjali z Rudijem Kokalom, vodjo obrata. KOKAL: Naša firma se imenuje Iskra Ferki in ima sedež v Ljubljani. Organizirana je v dva profitna centra - eden so feriti, drugi pa navite komponente, katerih sestavni del je tudi naša poslovna enota na Ljubnem. Navite komponente so v bistvu izšle iz programa feritov kot nekakšna nadgradnja. SN: Kako dolgo že dela obrat na Ljubnem? KOKAL: Začelo se je leta 1973 z majhno delavnico, ki je potem počasi rasla. Iz zasebne hiše v Savini se je obrat preselil v stari del sedanje lokacije, leta 1986 pa je bila tukaj večja investicija v novo proizvodno halo. Takrat je bilo v obratu zaposlenih okrog 160 ljudi, danes jih je 200. SN: Kakšen je proizvodni program vašega obrata? KOKAL: Proizvodni program zajema navite komponente, to so induktivni elementi na bazi ferita, naviti direktno na ferit ali na plastiko, namenjeni za vgradnjo. Delimo jih na dva osnovna programa: široka poraba in profesional. Široko porabo predstavljajo televizorji, monitorji, napajalniki, profesionalni program pa so telefonske centrale. SN: Kaj je za vašo firmo pomenila izguba jugoslovanskega trga pred šestimi leti? KOKAL: Izguba jugoslovanskega trga in takratna investicija v feritno proizvodnjo sta za firmo pomenili težave, saj proizvodnja zaradi manjšega trga ni imela dovolj dela. Na ta način je firma prišla pod Sklad za razvoj RS. Že leta 93 smo znova začeli povečevati promet in od leta 94 že pozitivno poslovali. Ta trend seje nadaljeval vse do lani, ko smo v obratu na Ljubnem dodatno zaposlili 70 ljudi. Leto 96 je bilo za nas poslovno uspešno in tudi napovedi za letošnje leto so podobne. SN: Omenili ste, da je v najbolj kritičnem času firma prišla pod sklad za razvoj... KOKAL: In še vedno je pod skladom. Sklad za razvoj RS je večinski lastnik, delni lastnik je Iskra Holding, zaposleni pa smo oziroma bomo s certifikati postali 18-odstot-ni lastnik. SN: Se dejstvo, da je sklad večinski lastnik, tudi v vašem primeru odraža negativno kot v nazarskem Glinu? KOKAL: Ne. Ravno nasprotno. Sklad nam je lani in predlani dovolil, da ves dobiček usmerimo v razširjeno reprodukcijo - v nabavo nove tehnologije. Lani smo investirali 8 do 9 milijonov DEM v nabavo novih strojev, od tega približno 4 milijone DEM v navite komponente. Sklad je torej odigral pozitivno vlogo, tako menijo v Ljubljani in tako menimo tudi na Ljubnem. SN: Oddaljenost več kot 70 kilometrov od matične firme in od razvojnega oddelka gotovo pomeni določeno specifiko pri vsakdanjem delu. Kako ste prilagodili organizacijo, da vse poteka v najlepšem redu? Rudi Kokal (foto: F. Kotnik) KOKAL: No, 70 kilometrov danes ni prav velika razdalja glede na tehniko, s katero razpolagamo. Stalno smo računalniško povezani z Ljubljano, tu in tam se že pojavijo manjše težave, toda večjih problemov ni. Pri razvoju se določene zadeve pač uskladijo s proizvodnjo in po tej plati res dobro sodelujemo. Nikoli nismo razmišljali, da bi del razvoja locirali tu, na Ljubnem, saj so v tej dolini velike težave s kadri. Dobremu strokovnjaku sicer lahko ponudiš plačo, toda to, da se bo vozil na primer iz Maribora, ni najbolje, saj mora živeti s firmo. Dve leti smo iskali inženirja in ga nismo našli; zdaj se vozi iz Velenja. Tehnolog se vozi iz Šoštanja. SN: V proizvodnji pa so verjetno domači kadri? KOKAL: Da. To po eni strani sicer ni najbolje, ker je včasih malce preveč domačnosti, po drugi strani pa je dobro, saj se ljudje med seboj poznajo. Največje delavk z osnovnošolsko izobrazbo ali z nedokončano osnovno šolo. Nekaj jih je tudi s peto stopnjo s težje zaposlivimi poklici, natakarice, kuharice... Proizvodnja ne zahteva neke izobrazbe, zahteva pa ročne spretnosti, ker gre za navijanje, sestavljanje in montažo. Ob tem ne smem prezreti sposobnih kadrov, ki zasedajo mojstrska in kontrolorska delovna mesta. SN: Dvesto zaposlenih delavcev vas uvršča pravzaprav med večje gospodarske subjekte v dolini. Kako vas glede na to obravnavajo v občini Ljubno? KOKAL: Lansko leto je direktor našega podjetja predlagal sestanek z ljubensko županjo, predvsem zaradi sredstev za demografsko ogrožena območja. Sestanek je sicer bil, kaj več od tega pa ne, saj so se stvari glede omenjenih kreditov spremenile. Občina se z našim obratom zna pohvaliti, kaj več pa si z nami tudi ne more pomagati. Pomembno je, da zaposlujemo občane, ki za svoje delo dobijo plačo, to pa za občino pomeni določen prihodek. SN: Kakšne cilje ste si glede na poslovno uspešno leto 96 zastavili za letošnje leto? KOKAL: V lanskem letu je imela firma Iskra Feriti približno 32 milijonov DEM prodajne realizacije, od tega smo na Ljubnem realizirali več kot polovico tega zneska. V letošnjem letu se na evropskem trgu čuti stagnacija, zato je letošnji plan podoben lanskemu. Izdelani sta sicer dve varianti in druga je nekaj višja. V ta namen smo investirali v avtomatsko linijo, kakršne doslej še nismo imeli in bo sestavljala nekatere dele, in dva navijalna stroja, ki bosta nekaj časa ostala v Ljubljani, saj na Ljubnem zaenkrat ni prostora zanju, imamo pa takšnih strojev že pet. SN: Kaj pa gledano bolj dolgoročno, kakšne so perspektive vašega proizvodnega programa? KOKAL: Ker se tehnologija tako hitro menja, je pomembna predvsem povezava razvoja z našimi kupci. Mi imamo že od leta 1995 certifikat kakovosti ISO 9001 in smo povezani z našimi strateškimi kupci Siemens, Alcatel in Kabellmetal ter Nokia. To so tri največje firme, ki delajo za nemški Telekom. Predvsem je pomembno, da bo naš razvoj znal slediti razvoju omenjenih firm, saj je danes konkurenca tako huda, da če enkrat “padeš ven”, si zamudil. Veliko je evropskih proizvajalcev navitih komponent, da ne omenjam tistih iz Daljnega vzhoda, ki so lahko cenejši. Zato nas, če se ne bomo avtomatizirali, ne čaka nič dobrega. Ročno delo bo enostavno postalo predrago. SN: Hvala za razgovor in še obilo poslovnih uspehov vam želimo! Franci Kolnik Spodnja Rečica Sanacija jezu? Po informaciji, ki jo je na zadnji seji mozirskega občinskega sveta posredoval župan in poslanec v državnem zboru ter predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje, Jakob Presečnik, je jez na Savinji v Spodnji Rečici (Graščinski jez) letos res predviden za sanacijo, in to v absolutni prioriteti. KF GIP Vegrad Velenje Odprt nov nakupovalni center Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je v letu 1995 od Mestne občine Velenje odkupilo zemljišče pred glavno pošto v Velenju z namenom, da tu postavi velik nakupovalni center. Dela na objektu so se pričela marca lani, vendar so bila zaradi pritožb prekinjena za približno mesec dni, nakar se je gradnja nadaljevala do letošnjega februarja. Objekt, katerega gradnja je stala 18 milijonov nemških mark, je troetažna stavba montažne gradnje bruto tlorisnih dimenzij 82 X 46 metrov, kar pomeni bruto 3.760 kvadratnih metrov na etažo. V pritličju sc na naj večji površini razprostira blagovnica Spar, poleg nje pa je restavracija McDonalds tipa “drive in”, kjer so lahko stranke postrežene kar direktno v avtomobil. Poleg teh dveh lokalov je v pritličju še ekspozitura velenjske Ljubljanske banke, prodajalna Drogerie Markt in še nekaj manjših lokalov. Kletna etaža je poleg servisne funkcije v največjem delu namenjena trgovski dejavnosti. Nosilni program predstavlja tehnična blagovnica Kovinotehne iz Celja, ki bo odprta Po podpisu pristopa h koaliciji so koordinatorji projekta ustanovitve pripravili predlog o ustanovitvi, pričeli usposabljanja za pospeševalce lokalnega razvoja in financirali pripravljalne faze. Lokalni center pa so ustanovitelji zastavili širše. Postal naj bi celovit razvojni center lokalnih skupnosti. Koordinator ustanovitve je konce janurja sklical sestanek, na katerem je želel vse zainteresirane seznaniti s potekom aktivnosti. Prisotne je predstavitev pritegnila, pomisleki pa so se pojavili pri kapitalu. Gre za zagonski vložek in sprotno financiranje. Koordinatorji projekta zagovarjajo ustanovitev centra kot javnega zavoda. Javni zavodi se financirajo s sredstvi davkoplačevalcev iz občinskih proračunov. Občinski proračuni pa so tako ali tako že prco- Turbo Schuch in več manjših lokalov vključno s fotokopirnico. V nadstropni etaži bo preko 40 lokalov, ki pa so v tem trenutku večinoma še naprodaj. Objekt kot celota bo po dokončni ureditvi prinesel 250 do 300 novih delovnih mest, kar v Vegradu še posebej poudarjajo. Ob novem nakupovalnem centru so zgradili tudi parkirišče v dveh etažah s skupno površino 5600 kvadratnih metrov, saj takšen objekt ne more delovati brez zadostnega števila parkirnih mest. Parkirišče bo v kletni etaži povezano s podhodom pod Kidričevo cesto, ki ga namerava občina Velenje rekonstruirati z namenom, da v njem zgradi večje število lokalov. brcmcnjcni. Potrditev odloka o ustanovitvi pride na tej točki v slepo ulico, saj se morajo občinski svetniki vseh treh občin, bodočih ustanoviteljic, strinjati in ta odlok tudi sprejeti. Župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun je izrazil dvom v sprejetje takšnega odloka, ki bi predvideval ustanovitev še enega javnega zavoda. Prav tako ostajajo nejasni začetni vložki, ki naj bi jih prispevale posamezne občine. Rešitev nakazujejo sosedje iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ki so zastavili ustanovitev lokalnega podjetniškega centra ne kot javni zavod ampak kot d.o.o., družbo torej, ki se bo preživljala sama. Benjamin Kanjir Unior Turizem Na Rogli klimatsko zdravilišče in olimpijski center Več kot deset let so trajale aktivnosti na medicinskem področju pri proučevanju izkoriščanja klimatskega faktorja na Rogli pri boleznih dihal. Končni rezultat prizadevanj je odločba Ministrstva za zdravstvo RS, s katero se klimatsko zdravilišče Rogla verificira kot naravno zdravilišče, klima pa kot naravno zdravilno sredstvo pri kroničnih pljučnih boleznih. “Epidemiološko to predstavlja največjo skupino pljučnih bolnikov. Glede na izjemno naraščanje nekaterih bolezni iz te skupine (astma, alergije) zlasti med mladimi, je tudi v prihodnje pričakovati veliko število teh bolnikov v naši državi,” meni prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., specialist za pljučne bolezni, ki vodi pulmološko ambulanto na Rogli. So pa možnosti uporabe klime na Rogli še veliko širše (ugoden vpliv na imunski sistem). Na Rogli in v Termah Zreče pa pričakujejo poleg bolnikov tudi druge, ki preventivno skrbijo za svoje zdravje. Unior Turizem je tudi v lanskem letu nadaljeval z uspešnim poslovanjem. Dohodek je porasel za 17 odstotkov, povprečna zasedenost v Termah in na Rogli je bila 60-odstotna, večina gostov je bila domačih. Oba centra sta poslovno leto zaključila z dobičkom. Obnovljen je bil hotel Dobrava in posodobljen ter razširjen savna center v Termah. Zadovoljiti slehernega gosta ostaja tudi poslej osrednji cilj Unior Turizma in v ta namen bodo skušali še izboljšati kakovost storitev. Precej si obetajo od večjega vključevanja okolja, v katerem delujejo, v turistični razvoj, še zlasti od ustanovitve gospodarskega interesnega združenja, skozi katerega naj bi vsi nosilca razvoja v občini sodelovali tudi pri promociji. Na področju investicij so letos že realizirali naložbo v zasneževanje najzahtevnejšega smučišča J urgovo (tako skupaj zasnežujejo že 95 odstotkov smučišč), na vrsti pa je obnova hotela Planja na Rogli. Po besedah Petra Vesenjaka, državnega sekretarja za turizem, imajo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti zelo skromna sredstva za naložbe v turizmu, zato bodo imela prednost podjetja s perspektivnimi, tržno naravnanimi programi. Med temi se Unior Turizem uvršča v sam vrh projektov, ki jih nameravajo podpreti. Še posebej po tem, koje Olimpijski komite Slovenije ugotovil, da center na Rogli izpolnjuje vse pogoje za optimalne višinske priprave športnikov v Sloveniji. Izvršni odbor OKS bo v kratkem obravnaval predlog, da se RTC Rogla imenuje za prvi uradni olimpijski center za pripravo slovenskih športnikov. 28. februarja. V tej etaži bo tudi blagovnica Franci Kotnik Pomisleki glede financiranja Republiški zavod za zaposlovanje in Pospeševalni center za malo gospodarstvo sta marca lani objavila javni razpis za spodbujanje lokalnih iniciativ. Za ustanovitev lokalnega centra za pospeševanje podjetništva so sc odločili tudi v Velenju. Koordinator projekta ustanovitve je Gorenje Inova. Na poziv k oblikovanju razvojne koalicije so sc odzvale občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ljubno ob Savinji Turistične razvojne usmeritve Na Ljubnem ob Savinji se zavedajo, da so njihove možnosti za razvoj velike, predvsem so zainteresirani za takšen razvoj turizma, ki bo ob ohranjanju okolja in identitete območja zagotavljal profitabilnost podjetij in podjetnikov ter zagotavljal nova delovna mesta. Skupna ugotovitev številnih udeležencev nedavne okrogle mize je bila enotna. Turizem v občini je potrebno ponovno oživeti in mu dati mesto, ki ga je nekdaj Ljubno na tem področju že imelo. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Vse prevoznike obveščamo, da bo seminar v zvezi s pridobitvijo licence za prevoze v cestnem prometu v Velenju 7. in 8. marca, izpit pa 17. marca 1997. 2. Obveščamo vas, da območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij iz drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca 1997 od 10. do 15. ure. Informacije so na voljo na GZ Maribor, ga. Breznik, tel.: 062 227 371. 3. Na Savinjsko-šaleški OZ Velenje imamo na razpolago brošuro OSNOVE POSLOVANJA Z ZR JUGOSLAVIJO. 4. Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico županije VAS, poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Szombathe-lyu, 13.3.1997 ob 10. uri. Prijavite se lahko najkasneje do 5.3.1997. 5. Ljubljanski sejem vabi k sodelovanju na strokovno sejemsko prireditev SEJEM TEHNIKA ZA OKOLJE 97, ki bo od 20. do 23. maja 1997 v Ljubljani. Vse dodatne informacije dobite na tel. št.: 061 17 35 397 in pri g. Majcen Gorazdu ali ga. Sonji Pavličič. 6. Obveščamo vas, da podjetje PROMO International iz Tuzle v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Bosne in Hercegovine prireja sejemsko prireditev MEDNARODNO GOSPODARSKO SREČANJE in sicer od 22. do 26. aprila 1997 v Tuzli. 7. Na: Savinjsko-šaleški OZ Velenje imamo na razpolago gradivo o prioritetnih naložbah v BIH in telefonske številke ustreznih institucij. Brošuro je predstavil Oddelek za obnovo in mednarodno pomoč Ministrstva za zunanje zadeve BIH na sestanku SEP, dne 23.1.1997 v Sarajevu. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELEFON: 063 856 920. TELEFAKS: 063 855 645. Ljubenci so enotni, da je turizem zahtevna gospodarska panoga, ki zahteva celovit in organiziran pristop. Občina Ljubno zagotavlja od vseh prihodkov od turizma komajda borih 0,4%, kar je glede na njene naravne danosti občutno premalo. Cilj Ljubencev je smel in razumljiv. Turizem mora postati vodilna panoga razvoja, ki bo med drugim nudila predvsem nova delovna mesta. Mnenje udeležencev okrogle mize je, da Ljubno glede na bogato flosarsko izročilo še kako rabi zgodovinski muzej, namenjen prav flosariji. Premalo so izkoriščene oziroma obeležene kulturne vrednote kraja, ki jih bo potrebno opremiti z napisnimi - smernimi tablami. Poleg že uveljavljenih in tradicionalnih prireditev, med njimi gotovo izstopa Flosarski bal, načrtujejo nekatere novejše oblike kulturnega in športnega izražanja. Prizadevanja Ljubencev je ugodno ocenil tudi Stane Bizjak, svetovalec za turizem pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Po njegovem se lahko nadejajo uspehov samo ob sodelovanju vseh zainteresiranih za raz- Gornji Grad S podrobnostmi programa je bil seznanjen tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Marjan Rožič, ki seje s sodelavci mudil voj turizma, predvsem pa je potrebno vztrajati, kajti v turizmu je potrebno delovati in graditi na dolgi rok. Kar je posebej razveseljivo, obstajajo tudi možnosti za pridobitev finančnih sredstev, potrebno je imeti le program in se prijaviti na natečaj. Interes Ljubencev je torej več kot očiten. Njihova želja pa ni vezana samo na domače dvorišče, saj so zainteresirani za vključevanje v širši prostor, zlasti vidijo velike možnosti sodelovanja z ostalimi občinami v dolini, kjer želijo biti udeleženi pri projektu enotne blagovne znamke doline. Prisotni udeleženci so poudarili, da je bila okrogla miza velika vzpodbuda za soočanje z obstoječimi problemi. Da je temu tako, potrjuje številna udeležba zainteresiranih. Turizem že dolgo ni več samo nudenje postelje in dobre hrane, ampak sposobnost trženja na bazi kvalitetne vsestranske ponudbe: šport, razne prireditve, domači izdelki, kultura in nenazadnje tudi etnologija. Edi Mavrič na delovnem obisku v Gornjem Gradu. Zupan Toni Rifelj je poudaril dolgoročno potrebo po izgradnji bungalovov. Te naj bi načrtovali skupaj z domačo Smreko, kratkoročno pa se kaže velika potreba po bazenu, ki očitno sodi v temeljno turistično ponudbo kraja, saj želijo ponovno privabiti predvsem stacionarne goste. Precej se nadejajo od lokalnega podjetniškega centra, znotraj katerega naj bi skrbeli tudi za razvoj turizma, zlasti s pomočjo pri pridobivanju kreditov. PredsednikTZS Marjan Rožič je pozitivno ocenil prizadevanja Gornjegrajcev, še posebej povezavo ključnih občinskih subjektov. Med drugim je poudaril, da je letos leto kulture v turizmu, zato je enoten nastop turističnih in kulturnih dejavnikov kraja pomemben tudi s tega vidika. Po njegovem mnenju je precej pomembno tudi delo z mladimi, saj se prav preko njih gradi dolgoročna uspešnost turistične ponudbe. Edi Mavrič S Savinjskimi novicami V PLANICO! NEVERJETNA PONUDBA LJUBITELJEM SMUČARSKIH SKOKOV Bi si radi BREZPLAČNO v živo ogledali, kako PRIMOŽ PETERKA in ostali asi letijo nad pobočjem planiške skakalnice? POTEM NE ZAMUDITE PRIHODNJE ŠTEVILKE SAVINJSKIH NOVIC! Leto kulture v turizmu Gornjegrajci so že pred časom opredelili kot temeljno razvojno perspektivo pospeševanje turizma, na temelju bogate kulturno zgodovinske ponudbe. V ta namen je bila izdelana študija ureditve starega trškega jedra, veliko energije namenjajo tudi razvoju drobnega gospodarstva. Občinski svet Mozirje Imenovali podžupana, tajnika in sekretarko 17. redna seja mozirskega občinskega sveta pred tednom dni je bila predvsem v znamenju kadrovskih zadev, saj je bilo na dnevnem redu imenovanje podžupana, tajnika in sekretarja občinskega sveta. Ker so bili predlogi prehodno usklajeni med političnimi strankami, zapletov pri imenovanju ni bilo. Svet je brez posebne razprave sprejel pojasnilo mozirskega župana Jakoba Presečnika, ki je na podžupansko funkcijo predlagal prof. Antona Veneka, nestrankarskega svetnika iz Mozirja, namesto dosedanjega tajnika Jožeta Mutca, ki prevzema druge naloge v občinski upravi, je predlagal Jožeta Kramerja, svetnika SDS iz Varpolja, namesto sekretarja občinskega sveta Rudija Hramca, ki prevzema koordinatorsko mesto v Zgornjesavinjskem podjetniškem centru, pa je predlagal Zdravko Hriberšek-Ladinek, svetnico LDS iz Varpolja. Posredovani predlogi so bili soglasno potrjeni, pri čemer velja dodati, da bosta tajnik in sekretarka svoji funkciji opravljala profesionalno, podžupan pa neprofesionalno. Iz občinske uprave odhaja tudi odgovorni urbanist Albert Toff, namesto katerega ne bodo na novo nikogar zaposlili, pač pa se njegove naloge razdelijo med zaposlene v upravi. Dodatno je bila na dnevni red 17. seje uvrščena točka o problematiki naselja Prihova. Zupan Jakob Presečnik je pojasnil bistvo problema in povedal, da je bilo dosedanje sodelovanje z občino Nazarje, katere občinski svet je na zadnji seji soustanovitev skupnega komunalnega podjetja pogojil z izvedbo referenduma na Prihovi, dobro. Predlagal je imenovanje petčlanske komisije, ki bi se na to temo sestala s predstavniki nazarske občine. Jože Kramer, predsednik KS Rečica, je osvetlil problem Prihove nekaj let nazaj in poudaril, da je bil lanskoletni zbor krajanov tega naselja, na katerem je bil sprejet sklep o začetku postopka odcepitve od občine Mozirje, nepravilno izpeljan. Zdravka Hriberšek-Ladinek je menila, da zahteva občine Nazarje diši po izsiljevanju in da bi odcepitev Prihove mozirsko občino presekala. Predsednik sveta dr. Anton Jezernik je izrazil prepričanje, da si večina ljudi na Prihovi ne želi v nazarsko občino in da veliko ljudi v Nazarjah sploh ne bi bilo za novo občino, če bi vedeli, koliko jih to stane. Po Jezernikovem mnenju bi bile v dolini dovolj tri občine. Rudi Hramec je predlagal, da se problem čimbolj strokovno obravnava, Anton Venek pa je pozval KS Rečica, naj več dela s krajani Prihove, saj se le-ti morda čutijo odrinjene. Vsekakor se krajani imajo pravico odločiti tako ali drugače. Andrej Presečnik je problem Prihove predstavil od samega začetka pred približno desetimi leti in opozoril tudi na rezultate poizvedovalnega referenduma pred dobrima dvema letoma, ko so prav glasovi Prihovčanov in Dobroveljčanov prevesili tehtnico v prid odločitvi za ustanovitev nove občine Nazarje. Dejal je, da bi bilo treba na referendumu izraženo voljo ljudi spoštovati, hkrati pa izrazil odločno nestrinjanje z načinom, na kakršnega je občina Nazarje povezala komunalo in Prihovo. Po zaključku pestre razprave je bila imenovana petčlanska komisija na čelu z županom Presečnikom, ki se bo sestala s predstavniki občine Nazarje. Občinski svet je na tokratni seji po hitrem postopku sprejel spremembe Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Mozirje, nato pa še spremembe Statuta Občine Mozirje v prvi obravnavi. Sprejetje bil tudi sklep o soustanovitvi Zgornje-savinjskega podjetniškega centra, katerega ustanovni člani so zgornjesavinjske občine, območna obrtna zbornica Mozirje, podjetji EPSI Nazarje in Vising Mozirje ter Rudi Hramec s.p.. Več o centru v posebnem prispevku. Franci Kotnik Kakšna bo usoda novega komunalnega podjetja? (beri: kaj se bo zgodilo s Prihovo) Ko je že vse kazalo, da bo ustanovitev novega komunalnega podjetja v enakovrednem solastnišvu mozirske in nazarske občine stekla povsem gladko in brez težav, se je v skladu z nevemkaterim Murphyjcvim zakonom, ki pravi: “Ge gre vse kot po maslu, ste gotovo nekaj prezrli”, zalomilo. Zalomilo se pravzaprav ni, se je pa ustavilo. Na nazarskem občinskem svetu namreč, ki je sprejem dokončnega sklepa o soustanovitvi Javnega Komunalnega podjetja Mozirje d.o.o. pogojil z reševanjem vprašanja Prihova. Da se problem Prihova vleče že celo desetletje, so ugotovili tudi mozirski svetniki. In da odcepitev ali priključitev Nazarjam navkljub večkrat izraženemu večinskemu mnenju ni bila nikoli dejansko realizirana, tudi drži. Vedno so se našli takšni ali drugačni razlogi, ki so temu nasprotovali. Ko je bila leta 1994 s pozitivno izglasovanim poizvedovalnim referendumom večina Prihovčanov “uradno” za občino Nazarje (nihče tudi ni oporekal legitimnosti glasovanja), se je zazdelo, da bo problem končno zaključen. Zaključen pravim, ne pa rešen, saj enotnega mnenja pač nikoli ni pričakovati. Vedno jih bo nekaj za Rečico in nekaj za Nazarje. Toda temu ni bilo tako. Po lokalnih volitvah leta 1994 sta tako Prihova kot Dobrovlje navkljub pozitivno izglasovanemu referendumu ostala v (novi) občini Mozirje. Ostala je tudi rahla senca v odnosih med obema občinama, ki pa sta navkljub temu v minulih dveh letih vzpostavili izjemno dobro sodelovanje na številnih področjih. Nov dosežek pri tem bo skupno komunalno podjetje s sedežem v Mozirju (zato sem ga pogojno imenoval “mozirsko”). Z gotovostjo lahko sklepamo, da ustanovitev sama po sebi sploh ni vprašljiva, kakor tudi ne dejavnost podjetja in razmerja znotraj njega. Mozirski in nazar-ski župan sta že v pismu o nameri lansko leto po temeljitem premisleku ugotovila, da bo to najbolj racionalna oblika organiziranja. Ali se je v zadnjem primeru nazarski občinski svet obnašal izsiljevalsko ali ne, tako so mu namreč očitali, pa je stvar politične presoje. Kdor se je želel poglobiti v bistvo problema, je ugotovil, da so Nazarčani zahtevali od mozirskih kolegov zgolj to, da omogočijo Prihovčanom, da se v skladu z veljavno zakonodajo (dokončno) izjasnijo, ali želijo v občino Nazarje ali ne. Odločitev na pravilno pripravljenem in pravilno izpeljanem referendumu bi morale obe občini nato tudi spoštovati, saj ju vodijo demokrati vseh vrst in barv. Argument proti, da bi se morali Rcčičani v primeru odcepitve Prihove do sedeža svoje občine voziti po ozemlju tuje občine, je prozoren, saj občina Mozirje s tem ne bi bila presekana na dva dela, poleg tega pa med občinami ni fizičnih mej, kot so na primer mejni prehodi. To, da se Dobroveljčani vsak dan že leta in leta vozijo po nazarskem ozemlju, če želijo v Mozirje, nikogar ne moti? Z zaključkom vprašanja Prihova (ne glede na izid, saj je morda priključitev Nazarjam zgolj želja manjšine) bi si tako mozirska kot nazarska občina naredili uslugo, saj bi odpadla nepotrebna zavora pri sodelovanju. Polno bi lahko zaživel tudi projekt obrtno podjetniške cone na Prihovi, da o soustanovitvi komunalnega podjetja ne izgubljamo besed. Slednje se mora zgoditi v najkrajšem času, v dobro vseh občanov. V tem primeru tudi usoda nove Komunale ne more biti vprašljiva. Odlagališče Podhom bo s prvim aprilom v gornjegrajskih rokah Gornjegrajski svetniki so na letošnji prvi seji spravili pod streho obsežen dnevni red. Dokaj konstruktivno so obravnavali aktualno problematiko, v nadaljevanju pa so v vlogi delegatov skupščine opravili še prvo sejo JKP Komunala d.o.o. Gornji Grad. Na začetku seje so precej časa namenili reševanju vlog stanovanjskih prosilcev. Dejstvo, da je v Gornjem Gradu precejšnje pomanjkanje stanovanj, dela svetnikom gotovo ni olajšalo. Trenutno bi potrebovali vsaj deset do dvanajst stanovanj, zato dolgoročno razmišljajo o možnosti gradnje manjšega stanovanjskega bloka. Tudi sicer ima občina s stanovanjskim vprašanjem precejšnje probleme. Po lanskem prvem aprilu, takrat so prevzeli v svoje roke upravljanje stanovanjskega sklada na svojem področju, morajo v nekaterih primerih zaradi nerednega plačevanja najemnine izterjevati celo preko sodišča. V nadaljevanju so potrdili sklep o začasnem financiranju proračunskih porabnikov za prvo letošnje tromesečje, precej umirjeno ozračje pa je razgrel dopis Ministrstva za okolje in prostor oziroma urada za prostorsko planiranje. Dopis se sicer nanaša na zagotovljeno porabo občin in finančno izravnavo. Gre za izdelavo dodatnih kriterijev za področje prostorskega planiranja, kjer naj bi upoštevali tudi “obremenjenost” prostora z državnimi razvojnimi interesi. Svetniki so takoj posumili, da hoče država na ta način nekoliko prefinjeno speljati gradnjo radarja na Menini, čeprav se v gradivu to nikjer izrecno ne navaja. Precej razprave je bilo deležno vprašanje, ali na dopis odgovoriti, saj so se v Gornjem Gradu že pred časom dogovorili, da se s tem ministrstvom nihče ne sme pogovarjati. Nazadnje so se poenotili, da niso nikoli sprejeli sklepa o zamrznitvi pogovorov z ministrstvom za okolje in prostor, navsezadnje bo potrebno občinske prostorske akte uskladiti z državnimi, kjer je gradnja radarja očitno gotovo dejstvo. Nenazadnje so bili državni prostorski plani objavljeni tudi v Uradnem listu. Po mnenju gornjegrajskih svetnikov je edini dopusten poseg države v zavarovanju vodnih virov, ponovno pa bo potrebno prevetriti že v bivši skupščini načeto vprašanje o krajinskem parku Menina. Vsekakor ostaja veliko odprtih vprašanj, v Gornjem Gradu so si enotni le v tem, da se o radarju z državo v nobenem primeru ne mislijo pogovarjati. Med ostalimi točkami kaže omeniti potrditev mandatov oziroma sprejem poročila o izidu volitev v upravne odbore krajevnih skupnosti. Volitve so bile izvedene na zborih občanov konec preteklega leta, tako da konstituirani odbori pospešeno pripravljajo programe krajevnih skupnosti. Kot smo že omenili, so v nadaljevanju opravili prvo sejo skupščine JKP Komunala Gornji Grad. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Marko Potočnik,1 za podpredsednika pa Jakob Filač. Najprej so obravnavali in sprejeli statusni sklep, ki je osnova za delovanje podjetja, predvsem zato, ker delitvena bilanca sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje še ni opravljena. Direktor podjetja je predstavil delovne enote in sicer naj bi bodoče podjetje skrbelo za odlagališče Podhom, vodovod in čistilno napravo, daljinsko ogrevanje ter urejanje pokopališč. Osrednje odlagališče odpadkov naj bi podjetje prevzelo prvega aprila, z novim komunalnim podjetjem, ki ga ustanavljata občini Mozirje in Nazarje, pa se bodo poskušali uskladiti glede zbiranja in odvoza odpadkov. V kolikor ti pogovori ne bodo uspešni, so v Gornjem Gradu pripravljeni odvoz odpadkov urediti preko drugega izvajalca na podlagi dodeljene koncesije. Sprejeli so tudi predlog cen za odlaganje odpadkov, pri ceni pa je pomembno tudi to, da merilo ne bodo kvadratni metri stanovanjske površine ampak število ljudi v gospodinjstvu. Edi Mavrič Občinski svet Ljubno Imenovanje novega občinskega tajnika 12. februarja so se na izredni seji zbrali ljubenski občinski svetniki. Predsednik sveta Stanko Zagožen je na dnevni red uvrstil eno samo točko in sicer imenovanje tajnika občine Ljubno. Na to funkcijo je bil imenovan Franjo Naraločnik, trenutno še zaposlen na Geodetski upravi Mozirje. Imenovani bo zadolžen predvsem za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo ter urejanje prostora. Naraločnik bo predvidoma prevzel nova dela s prvim marcem, imenovanje pa velja do izteka mandata oziroma do lokalnih volitev prihodnje leto. Edi Mavrič Gornji Grad Obisk državnega sekretarja za obrambo Očitno se izteka obdobje “papirnate vojne” med zaščitniki Menine pred radarji in državo, ki je, povedano mimogrede, kljub zimi in navideznemu zatišju pospešeno pripravljala dokumentacijo za gradnjo radarjev na Menini. Tako tudi obisk državnega sekretarja za obrambo Mirana Bogataja s sodelavci, sestal se je z županom Tonijem Rifljem in odborom za zaščito Menine pred radarji, ne moremo tretirati kot naključno komunikacijo med državo in lokalno skupnostjo. Kolikor je znano, bo država spomladi pričela graditi telefonsko povezavo med Zadrečko in Tuhinjsko dolino, kupčkanje se torej nadaljuje, mnenje ljudi ostaja slej ko prej ničelno. O namenu in poteku pogovorov Bogataja z predstavniki gornjegrajske občine bomo poročali v prihodnji številki. Edi Mavrič Upravna enota Mozirje Država se ne odtujuje občanom Po zaključenih dveh letih delovanja Upravne enote Mozirje je njen načelnik Darko Repcnšek pred štirinajstimi dnevi sklical novinarsko konferenco, na kateri je z vodji oddelkov predstavil delo v minulem obdobju, še posebej v lanskem letu. Rcpenšek je poudaril, da se država ne odtujuje občanom. V letu 1996 je bilo na upravni enoti knjiženih 18.560 zadev, kar pomeni 15 odstotkov več kot leto poprej. Rešenih je bilo 18.048 zadev ali 95 odstotkov, ostale pa so bile prenesene v letošnje leto. Največ nerešenih zadev beležijo na področju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, čemur je vzrok nova zakonodaja. Konec leta 1995 je imela upravna enota 30 redno zaposlenih delavcev, konec lanskega leta pa 29 zaposlenih delavcev za nedoločen čas, eno delavko za določen čas in eno pripravnico. Obseg dela upravne enote seje povečal povečal predvsem na račun treh zakonov, ki so začeli veljati 1. januarja 1996: Zakona o vojnih invalidih, Zakona o žrtvah vojnega nasilja in Zakona o veteranih. Po besedah Darka Repenška si celoten kolektiv prizadeva za pozitiven izgled upravne enote in korekten odnos do strank. Zaradi približevanja storitev občanom delujejo tudi na šestih dislociranih lokacijah, med katerimi se kot neekonomična kaže le izpostava na Rečici, ki je blizu sedeža upravne enote, zato večina občanov ureja zadeve kar v Mozirju. O terminu ukinitve izpostave na Rečici v upravni enoti še ne razmišljajo, saj se bodo predhodno posvetovali z občino Mozirje. Tako zaposleni kot stranke zelo pozitivno ocenjujejo uvedbo “šal-terskega” sistema na oddelku za upravne notranje zadeve, na takšen način pa bodo posodobili tudi glavno in sprejemno pisarno, kjer naj bi stranke v prihodnje dobile celovite informacije na posamezna vprašanja. V tem času poteka urejanje arhivov iz obdobja 1962-1994, ki so v celoti v skrbništvu upravne enote. Nekaj arhivskega gradiva je bilo v vodni ujmi leta 1990 poškodovanega, zato je urejanje 87 tekočih metrov obsežnega materiala dokaj zahtevno. Repenšek je poudaril tudi posodobitev računalniške opreme in uvajanje sodobnih načinov komuniciranja (elektronska pošta) ter krepitev sodelovanja z občinami. “Samo z roko v roki lahko pozitivno delujemo za občane,” je dejal. Specifiko dela posameznih oddelkov v sklopu Upravne enote Mozirje so predstavile Vida Juvan, Nada Fužir, Terezija Plaznik in Stanislava Rozenstein-Znidar. Na vprašanje, če seje v drugi polovici lanskega leta v upravni enoti karkoli dogajalo v zvezi z gradnjo mejnega prehoda Pavličevo sedlo in nameravano gradnjo radarjev na Menini, je načelnik mozirske upravne enote dejal, da prizadevanja za mejni prehod tečejo naprej in da se v te aktivnosti vključuje tudi državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak. Projekt je bil medtem uvrščen v program Phare, torej so velike možnosti za njegovo realizacijo, še posebej sedaj, ko sta na čelu državnozborskega odbora za infrastrukturo mozirski in lučki župan. Glede samih radarjev v lanskem drugem polletju na upravni enoti niso tekli nobeni postopki, prejeli pa so vlogo Telekoma za gradnjo infrastrukturne povezave s tem področjem, kjer pa se radarji sploh ne omenjajo. Franci Kotnik (Prihodnjič ne prezrite avtobusa zvestih naročnihgv/ Upravna enota Mozirje Zgornjesavinjčanov vse manj Po podatkih Upravne enote Mozirje je bilo na dan 31. 12. 1996 na območju upravne enote 16.695 prebivalcev, kar je za 14 manj kot leto poprej. Zmanjšanje števila prebivalcev gre predvsem na račun odselitev z območja upravne enote, saj je razlika med odseljenimi in priseljenimi -20, razlika med rojenimi in umrlimi pa +1. Glede na stanje konec leta 1995 seje število prebivalcev zmanjšalo v štirih občinah, povečalo se je le v občini Mozirje, pa še tu le v krajevni skupnosti Mozirje, medtem ko seje v krajevni skupnosti Rečica zmanjšalo. Število prebivalcev po občinah je tako naslednje: - občina Mozirje 6.338 (povečanje za 17), - občina Nazarje 2.567 (zmanjšanje za 6), - občina Gornji Grad 2.731 (zmanjšanje za 4), - občina Ljubno 2.785 (zmanjšanje za 4), - občina Luče 2.274 (zmanjšanje za 17). Zanimivi so tudi podatki o rojenih in umrlih po posameznih občinah: - občina Mozirje: 74 rojenih, 68 umrlih, od tega na območju matičnega urada Mozirje 48 rojenih, 31 umrlih in na območju matičnega urada Rečica 26 rojenih in 37 umrlih; - občina Nazarje: 25 rojenih, 29 umrlih; - občina Gornji Grad: 29 rojenih, 26 umrlih; - občina Ljubno: 28 rojenih, 23 umrlih; -občina Luče: 19 rojenih, 26 umrlih, od tega na območju MU Luče lćrojenih, 15umrlihinna območju MU Solčava 3 rojeni, 11 umrlih. Na območju mozirske upravne enote je bilo v letu 1996 sklenjenih 86 zakonskih zvez, od tega 78 v poročni dvorani v Nazarjah in 10 v poročni dvorani v Lučah. V poročne knjige so lani vpisali tudi 12 zaznamb o razvezi zakonske zveze. Franci Kotnik Mozirje Kakšen grb na registrskih tablicah? Z nastankom novih občin in njihovih simbolov je neposredno povezano tudi vprašanje uporabe grbov na registrskih tablicah motornih vozil. Pravilnik o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah določa, da služi za oznako registrskega območja grb mesta, v katerem je sedež občine, katere pristojni organ za notranje zadeve je izdal registrsko tablico. Glede na reorganizacijo državne uprave v letu 1995 se ta določba smiselno nanaša na upravne enote, kar v praksi pomeni, da je na registrskih tablicah grb tiste občine, v kateri ima upravna enota svoj sedež. V našem primeru je to občina Mozirje. Dejstvo je, da je občina Mozirje decembra lani privzela nov grb, ki se bo v prihodnje uporabljal na novih registrskih tablicah. Upravna enota Mozirje je že pristopila k realizaciji te spremembe, potrebni pa so določeni postopki, zato novega grba na tablicah v tem trenutku še ni, bo pa kmalu. Grbov, ki jih imamo na registrskih tablicah že registriranih avtomobilov, ne bo potrebno zamenjati, na željo voznikov pa bo mogoče dobiti tudi nalepke z novim grbom. Na upravni enoti poudarjajo, daje uporaba grba vezana izključno na sedež upravne enote, kar pomeni, da je lepljenje grbov drugih občin v nasprotju z veljavno zakonodajo. Jože Kramer, predsednik KS Rečica ob Savinji Prihodnost je v dogovarjanju Stanje, na katerega je naletelo lani novoizvoljeno vodstvo krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ni bilo rožnato. Pa te besede niso mišljene kot očitek prejšnjemu predsedniku in ljudem, s katerimi je sodeloval. Tudi oni so se trudili, da bi čimveč dobrih stvari prišlo in ostalo v kraju. Jože Kramer (foto: B. Kanjir) Nov svet krajevne skupnosti Rečica ob Savinji je svoje delo zastavil kar najbolj resno. Glavni in prvi problem, s katerim sc je soočil, je pridobitev statusa pravne osebe. KS kot-pravna oseba lahko razpolaga z lastnim denarjem in nepremičninami. Brez tega je bolj kot vse drugo posvetovalni organ občine. Ker sc v kraju ves čas nekaj dogaja in dela, so sc krajevni svetniki odločili, da je brez statusa pravne osebe njihova vloga nična in nepotrebna. Zato so ta problem takoj sprožili in prvi rezultati so že tukaj. Občinski svet je na zadnji seji v prvi obravnavi že sprejel spremembe statuta občine Mozirje, po katerih bi obe KS v občini postali pravni osebi. Gotovo gredo največje zasluge pri tem predsedniku KS Rečica ob Savinji, Jožetu Kramerju. S svojim nesebičnim in ambicioznim pris- Mozirje Zaradi gostov in njihovega Ugleda so dvorano napolnili predvsem mladi, ki jim ritmi kultur, vzporednih naši, niso tuji. Slavnostna govornica, predsednica Zveze kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline, Fanika Strašek, se je v svojem govoru dotaknila mnogih perečih problemov, ki pestijo kulturo. Kulturni praznik s spominom na velikana slovenskega ustvarjanja, Franceta Prešerna, nas vsako leto vzpodbuja k razmišljanju o našem kulturnem vsakdanu. Trdna, dolgoletna in bogata tradicija, ki spremlja ta praznik, ni zrasla iz političnih idej izpred 50 let, ampak se ustvarja v slovenskemu narodu skozi stoletja. Prav iz trdega dela in trpljenja nastale preproste pesmi in besedila nam dajejo tisto prvinskost, ki je kultura, pisana z velikimi črkami. Zal je vsakoletna resnica ob kulturnem prazniku tudi ta, da ga spremlja veliko topom, ki ga pogojuje njegova glavna usmeritev, to je dogovor, sc je lotil reševanja nakopičenih problemov. Teh pa je kar nekaj. Kot prvi in poglavitni problem je izgradnja devetletke. Ker je projekt nekaj časa “spal”, je izgubil celo leto. Tako sc je odmaknil začetek gradnje, seveda pa tudi njeno dokončanje. S stalnimi pritiski so Rcčičani končno le dosegli, da sc je stvar premaknila z mrtve točke. Začetek gradnje je predviden čez nekaj mesecev. Ko bodo vidni prvi rezultati dela, sc bodo Rcčičani podali v izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Uspeh referenduma bi pomagal izpolniti velike želje. Pri tem je treba povedati še to, da je Rečica imela osemletko vse do leta 1972. Kasneje je nastopila politika velikih centralnih šol in Rcčičani so ostali brez osemletke. Izvoljeni predstavniki v svetu KS so pripravili spisek želja in potreb posameznih zaselkov in vasi. Ker bi izpolnitev le-tch stala okoli 95 milijonov tolarjev, so pripravili prioritetno listo projektov. Tako so oklestili letošnja dela na vrednost okoli 20 milijonov. Seveda bo ostalo predvsem vlaganje v infrastrukturo, ki pobere največ denarja. Veliko novosti pa bo kljub temu po vsej KS. Predvsem bodo vlagali v javno razsvetljavo in postavitev avtobusnih postaj. Otroci in vsi ostali morajo v mnogih krajih čakati avtobus dobesedno na cesti, saj ni urejenih postajališč. Te naj bi letos postavili v Nizki, na Prihovi in v Spodnji Rečici. Javno razsvetljavo bodo dobili v Varpolju, Dol Suhi, na Prihovi in še kje. Popravili bodo brv čez Savinjo v Trnovcc, lepih besed, ki pa ob koncu meseca kulture nekako poniknejo in se pritajijo do naslednjega praznika. Kakor je minljiv kulturni dan, tako minljiva kar prerada postane naša kultura. Prireditev je z izbranimi uglasbenimi Prešernovimi deli popestril oktet Rožmarin. Drugi del prireditve, je bil namenjen predvsem mladim, saj so se s kratkim koncertom predstavili glasbeniki skupine Slikar. Ob tako zastavljeno prireditev se je obregnilo veliko “ljubiteljev” kulture. Žal velja vsem tem razložiti, da se kultura ustvarja in razvija tudi izven meja naših dveh prelepih dolin in daje tista kultura prav tako kultura, na katero so njeni ustvarjalci ponosni vsaj v takšni meri, kot smo mi na svojo. Benjamin Kanjir uredili javni dostop iz Varpolja do avtobusne postaje, na Homcu bodo uredili vodovod in elektriko, asfaltirali manjkajoči del ceste v Poljane, veliko pa sc bo vlagalo tudi v sam trg Rečica. Na vrsto za popravilo in ureditev bo prišla tudi zgradba KS. Načrtov za letošnje leto je torej veliko. Kljub temu pravi sogovornik, predsednik KS Rečica ob Savinji, Jože Kramer, da jih bo mogoče speljati. Skozi dogovarjanje sc rešijo tudi največji in najbolj pereči problemi, če so ljudje le pripravljeni na pogovor. V času od najinega srečanja do izida SN je Jože Kramer prevzel funkcijo tajnika občine Mozirje. Predsedovanje KS bo prepustil nekomu drugemu. S tem sc načrti v KS ne bodo spremenili, Jože pa bo gotovo z veseljem priskočil na pomoč povsod tam, kjer ga bodo Rcčičani potrebovali. Benjamin Kanjir Nazarje Koncert godbe na pihala Nazarsko prosvetno društvo Jelka je v počastitev kulturnega praznika povabilo v goste zgornjesavinjske godbenike. Pod vodstvom dirigenta Francija Goljufa so pripravili lep program, s katerim so znova potrdili visok nivo svojega muziciranja. Vsekakor bi si mogočna Zdravljica, ki so jo zaigrali na začetku, zaslužila, da jo sliši več ljudi. V dvorani je bilo precejšnje število sedežev nezasedenih, na kar je posredno opozoril tudi govornik, predsednik domačega prosvetnega društva, Marko Finkšt. Danes je kulture manj, kot je je bilo pred časom, družbene norme se spreminjajo, zaskrbljujoč je odnos države do kulture, mladi so se znašli na prepihu časa so bili nekateri pomembnejši poudarki v njegovem razmišljanju, ki ga je podkrepil z mislijo, da bi ljudje slej ko prej morali začutiti, da poleg materialnih dobrin potrebujemo tudi prijatelje. Kdaj se bo to zgodilo? Takrat, ko bomo v Nazarjah spet imeli dramsko skupino, pevski zbor in še kaj, je sam sebi odgovoril Finkšt in v isti sapi pozval mlade, naj se vključijo v dejavnosti kulturnih društev. Kvalitetno odigran koncert so godbeniki po programu zaključili s simpatično Polko z nakovalom Alberta Parlova, kjer je kot solist nastopil Ciril Sem. Toda poslušalci so z aplavzom zahtevali še dve dodatni skladbi, pri katerih je Franci Goljuf dirigiral tudi publiki, ki je s ploskanjem spremljala godbenike. Lahko bi rekli - koncert za ušesa in dušo. Franci Kotnik Tokrat nekoliko drugače Osrednja prireditev občine Mozirje ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v soboto, 8. februarja. Tokrat je bila nekoliko drugače zastavljena, kot smo je vajeni iz preteklosti. S ciljem, da bi spoznali kulturo šc s kakšne druge plati, je kratek koncert pripravila skupina Sukar, znana predvsem po izvajanju romske glasbe. Ljubno ob Savinji Slovesno ob kulturnem prazniku Na Ljubnem ob Savinji so na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili osrednjo občinsko proslavo. Na njej je spregovoril predsednik ljubenskih kulturnikov Darko Ermenc. Spomnil se je časov, v katerih je ustvarjal Prešeren, in opozoril na posledice dveh svetovnih vojn na slovensko kulturo. Izpostavil je bogato dejavnost ljubenskega prosvetnega društva in se vprašal, čemu potem kritike med ljudmi, češ da se nič ne dogaja. Zakaj je obisk kino predstav tako skromen? Ermenc je z grenkobo ugotovil, da nam ob koncu tisočletja vladajo aparati, toda kljub temu ne smemo pozabiti resnice, ki pravi, da narod toliko velja, kolikor da na svojo kulturo. Citirani verz “dokaj dni naj živi, bog, kar,nas dobrih je ljudi” so Ljubenci pospremili z močnim aplavzom. V nadaljevanju sporeda je najprej nastopil moški pevski zbor pod vodstvom Lenke Kralj, nato pa so se občinstvu predstavili mladi ljubenski glasbeniki, ki se učijo igranja na najrazličnejše instrumente. Vsak nastop zase izmed dvajsetih, kolikor se jih je zvrstilo eden za drugim, je bil po svoje originalen in prisrčen. To je navdušilo obiskovalce v polni dvorani kulturnega doma, po drugi plati pa je omenjena “revija” pokazala pravo zaledje glasbenih talentov, s katerimi razpolagajo na Ljubnem. Kulturi so torej vrata v tem kraju na široko odprta. Za zaključek proslave je zapel še dekliški pevski zbor pod vodstvom Anite Lakner in postavil “piko na i” tokratne prireditve. Ljubitelji kulture 7. februarja 1997 gotovo ne bodo prav kmalu pozabili. Franci Kotnik KRESNIČKE Obvladovanje lastnih čustev ne izčrtujc robota, prej človeka, ki ljubi, kar večina sovraži; dokazuje breztelesno kozmičnost duha, kateri abstraktno zapolnjuje miselno zmogljivost ljudi. Edi Mavrič Savinjčan Ponovoletni sprejem duhovnikov Skupaj za dobrobit občanov Za letošnji ponovoletni sprejem duhovnikov, takšna oblika srečanja je sicer že tradicionalna, je po dogovoru z ostalimi župani in županjo poskrbel nazarski župan Ivan Purnat. Duhovniki in župani so pred štirinajstimi dnevi sedli za skupno mizo na sedežu občine Nazarje in se pogovorili o aktualnih zadevah. V pozdravnem nagovoru je uspešno, večina tistih, ki še niso Ivan Purnat duhovnikom, ki jih je v odsotnosti dekana Jožeta Gračnerja in prodekana Martina Pušenjaka (oba sta bila odsotna zaradi zdravstvenih razlogov) vodil mozirski župnik Ivo rešeni, pa ne sodi v pristojnost občin oziroma mozirske upravne enote temveč posameznih ministrstev. Pogovor je med drugim nanesel tudi na možnosti sprejema novih Udeleženci srečanja županov in duhovnikov pred prostori nazarske občine (foto: Ciril Sem) Suhoveršifik, pojasnil, na katerih področjih občine trenutno največ sodelujejo, in jim v letu 1997 zaželel veliko zdravja in sreče. Ivo Suhoveršnik je ugotavljal, da večjih problemov pri sodelovanju z občinami ni, kar je tudi prav, saj vsi delajo za dobrobit občanov. Vsem županom in županji je v imenu vseh duhovnikov iz doline zaželel uspešno letošnje leto. Spregovorili so tudi Jakob Presečnik, Anka Rakun, Toni Rifelj in Mirko Zamernik, ki so vsak za svojo občino predstavili oblike sodelovanja z župnijami. Dejstvo je, da občine k obnovi cerkvenih objektov prispevajo pomemben delež finančnih sredstev in če bodo v prihodnje razpolagale z zajetnejšimi proračuni, bodo tovrstne možnosti še širše. Problemi, ki se pojavljajo na področju denacionalizacije, se rešujejo televizijskih postaj, kot sta TV 3 in POP TV. Na tem področju skuša občina Gornji Grad problem rešiti z linkom s Tomanove planine, kjer bodo lovili signal s Krvavca, nazarska občina pa razmišlja o možnosti prenosa signala po optičnem kablu. Na vprašanje, kaj je novega glede radarjev, je gornjegrajski župan Toni Rifelj povedal, da v Ljubljani postopki tečejo dalje. Januarja je bila na Ministrstvu za okolje in prostor lokacijska obravnava za civilni radar, katere pa se Rifelj navkljub vabilu ni udeležil, saj je tako odločil občinski svet. Glede na to, daje bila odločitev za radar sprejeta v parlamentu, je edina možnost ustavitve postopka v parlamentu. Pred zaključkom srečanja so župani in duhovniki spregovorili še o zaskrbljujočem obsegu uživanja alkohola in mamil pri mladih. Turistično društvo Nazarje Priznanja za urejeno okolico V Turističnem društvu Nazarje se je ob lanski spomladanski akciji Moja dežela -lepa, urejena in čista porodila ideja o ocenjevanju domov in poslovnih objektov v občini Nazarje. Z nekaterimi spremembami je bila akcija tudi izpeljana, podelitev priznanj pa je bila pred tednom dni v nazarskem Delavskem domu. Prisotne je pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je akcijo ocenjevanja pohvalil in svetoval organizatorjem, naj se letos lotijo tudi ocenjevanja stanovanjskih objektov. Turistična ponudba občine napreduje, saj je bila lani odprta samostanska knjižnica, letos pa bo zaživel nov objekt na Ranču Veniše. Župan je vsem dobitnikom priznanj iskreno čestital. O izvedbi akcije je poročala Marija Sodja Kladnik, ki je ocenjevalno komisijo tudi vodila. “V naši občini je toliko lepo urejenih hiš, da se brez točkovanja in objektivnih kriterijev ne bi upali odločati, kdo naj dobi priznanje. Zato smo v dobri veri, da delamo prav in z najboljšimi nameni, prišli do salomonske rešitve, da podelimo priznanja ustanovam, podjetjem in ostalim nosilcem gospodarske dejavnosti v občini, ki že dolga leta skrbijo za vzorno ureditev svojih objektov, nekaterim posameznikom, ki nadvse izstopajo, ter vzorno urejenim kmetijam. Izbrali smo po naših najboljših močeh, zavedamo pa se, da je bil izbor subjektiven in da je v naši občini še veliko ljudi, ki si zaslužijo priznanje.” Prizadevanja nazarskega turističnega društva je pohvalil tudi Slavko Sršen, predstavnik Turistične zveze Slovenije, in poudaril, da turizem kot gospodarska panoga ne more biti uspešen brez aktivnih turističnih društev. Priznanja za lepo urejeno okolico objektov in javnih površin je prejelo 22 dobitnikov, nakar je sledilo zanimivo predavanje Anke Bernard, urednice rubrike o urejanju vrta in sobnih rastlinah v Kmečkem glasu. Franci Kotnik Učenci GŠ za najmlajše Kot vsako leto je tudi letos Glasbena šola Nazarje pripravila koncert za otroke nazarskega vrtca. Malčki so napeli ušesa in pridno prisluhnili zvokom instrumentov v rokah malih in malo večjih glasbenikov. V četrtek, 14. februarja so se malčki posedli po stolih za poslušalce. Prav nobenega nemira ni bilo med koncertom. Otroci so z zanimanjem opazovali inštrumente, poslušali zvoke leteli in najbrž tudi prepoznali kakega izvajalca. Klavir, blok flavta, harmonika, violina, klarinet, kitara, trobenta in letos prvič še tolkala so pritegnili pozornost najmlajših. V zadnji, sedemnajsti točki je s spremljavo kitaristke in pomočjo ravnateljice glasbene šole nastopila skupina malih pevcev in zaključila glasbeni program s pesmijo. Nastop je prav gotovo koristil izvajalcem in njihovim poslušalcem. Vaja dela mojstra in čim več je nastopov, manj je treme in več korajže ter znanja. Malčki pa so se lahko navdušili in mogoče jih bomo kar kmalu srečali s kakim glasbenim inštrumentom v rokah. Slavica Slapnik Vinarji po solčavsko Pust, čas norčij je v Solčavi že dolga leta zaznamovan kot dan vinarjev. Vaščani, ki se na ta večer zberejo in prisluhnejo šaljivemu programu, morajo sprejeti kako pikro tudi na svoj račun. Pa nič zato. Tega so že vajeni. Letošnja pustna sobota, bolj natančno člani Vinarske so Solčavane spet dodobra razvedrili in nasmejali. Kaj se je med preteklim letom dogajalo v Solčavi? Kako sc je godilo oštirjem in oštirkam ter še kaj zanimivega in avtentičnega je bilo zajeto v predstavljeni pesmi in besedi. Nastopajoči so se potrudili tudi s plesnimi točkami in kratkimi igranimi skeči. Zbrana ekipa se je zelo potrudila in pripravila kup zanimivih dejanj. Kar precej vaje je bilo potrebno, da je vse steklo, kot smo videli. Na odrskih deskah se je zvrstilo kar petnajst mladih, nadarjenih ljudi skupaj s svojim predsednikom Vinarske, ki je, kot se spodobi, starejši od svojih "podrejenih” . Program na odru sc je odvijal dobro uro in pol. Zanimiva je bila ugotovitev, da ima Solčava, to je alpska vas, do katere pridete po cesti okrašeni z raznobarvnimi trakovi, prav vse potrebno, da postane občina. Ima najlepšo dolino v Evropi, najlepšo smreko, Maccsnikov plaz, ki je eden največjih v naši deželi, najvišjega kmeta v Sloveniji..., to pa že pove skoraj vse. Ker je letos usoda hotela, da sta pustna sobota in kulturni praznik ob istem dnevu, tega v Solčavi niso hoteli spregledati. Omogočili so direkten prenos iz Cankarjevega doma in navzočim omogočili še posebno kulturno obarvan program. To so bile pesnitve, ki so v svojih verzih prinesle strnjen kulturni odraz preteklega leta. Vse kaže, da ima doktor France Prešeren dobre naslednike v tem kraju. Dobra ura in pol zanimivega programa je minila hitro in vsi v dvorani so ga z zanimanjem spremljali. Res je bilo tujih obiskovalcev le kakih 10-20 odstotkov, pa nič zato. Ta del je razumljiv v glavnem za domačine, ki se med seboj vsi dobro poznajo in tako ali tako ne gre mimo njihovega ušesa nobena stvar. Po končanem odrskem nastopu je kot običajno sledila pustna zabava. V goste so povabili ansambel Roberta Goličnika in po planu naj bi ’’rajali” tja do druge ali tretje ure. Ob polnoči so razglasili najlepšo masko. Vinarji se zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so jim pomagali uresničiti Vinarsko v letu 1997. Slavica Slapnik Kulturno društvo Gornji Grad vabi na UMETNIŠKI VEČER v gostišču Trobej Gornji Grad, v soboto 1.3.1997 ob 19. uri. Sodelujejo: pesnika Branko Breznik, Edi Mavrič Savinjčan, slikar Ervin Kralj V kulturnem programu sodeluje oktet Savinjske Ave. Vabljeni! ZWAhE-W)A Občasna razstava Pokrajinskega muzeja Celje 3. 2. -1. 6.1997 Stalna razstava Potočka zijalka Razstavišče First Logarska dolina 1 Pustovanje Pust - znanilec pomladi in sprememb Letošnji pustni čas je minil v lepem vremenu, ravno pravšnjem za ta letni čas. Zima se počasi poslavlja, prihaja pomlad, vendar počasi, postopoma. S pomladjo pa prihajajo tudi spremembe, takšne in drugačne, resne in malo manj resne. Pa poglejmo, kako smo pustovali! Nedeljska otroška maškarada v Nazarjah - le kdo bi prestel vse šeme? (foto: Ciril Sem) Prevzem oblasti in darilo mozirskemu županu (foto: F. Varpoljski pust je na Pobrežjah otvoril letališče... (foto: Ciril Sem) ...na Rečici pa položil temeljni kamen za šolo (foto: Ciril Sem) Glavna atrakcija letošnjega karnevala v Mozirju je bila kotlovnica (foto: Ciril Sem) Pust Mozirski - za vse čase! (foto: Ciril Sem) Piše: Marko Slapnik Dežele polnočnega sonca (nadaljevanje iz 3. št.) NORGE Komaj zaznavni carinski objekti so nas opozorili, da smo s švedskih tal prešli na ozemlje norveške kraljevine. Deževno vreme, bližajoča se noč in vse glasnejše kruljenje v praznih želodcih so nas priganjali, da čimprej najdemo primeren prostor za počitek. Na velikem parkirnem prostoru blizu holmenkollnske skakalnice v hladnem deževnem večem ni bilo težko dobiti prenočišča. Vse kapacitete so ostale nezasedene, zato smo si lahko privoščili najboljše, kar premore tako peščeno razmočeno parkirišče. CIVILIZACIJA Zbudili smo se v sveže sončno jutro. Kot bi trenil, je bila naša “borbena” morala na višku. Odločeni, da osvojimo Oslo, smo se spustili v mestno kotlino. S prijateljem Nevijem sva se podala čez mesto proti botaničnemu parku. Dokaj hitro, a vseeno temeljito sva si ogledala geološki, mineraloški, paleontološki in zoološki muzej. Težko je verjeti, da ima neka Norveška tako bogato muzejsko gradivo iz vsega sveta. Hotela sva pohiteti še v Vigelan-dov park s skulpturami znanega umetnika, a je bil drugi konec mesta predaleč za naju. Obsedela sva pred kraljevo palačo in počakala, da sta se kazalca moje swatchke postavila v lego za odhod. Še istega dne smo se po 250 kilometrih ustavili v Brandbuju, kjer smo iskali majhen neugleden odcep za Astjern. Tam so namreč na terenskih vajah prebivali naši kolegi z norveške gozdarske fakultete. Na nadmorski višini okrog 500 metrov nas je sprejel pravi nordijski mraz. Naša dopisovalka, Mari Blokhus, nas je v spremstvu prijateljev že čakala pred gozdarsko kočo. Sredi divjine smo naleteli na komfort, kakršnega nismo pričakovali. Na razpolago smo dobili dve ogrevani sobi z omarami in posteljami, kopalnico, kuhinjo in jedilnico. V sosednji, prav tako leseni hiši je bila učilnica z osebnimi računalniki. Kar preveč civilizacije za nekoga, ki se psihično pripravi na spanje v tesnem stiku z materjo zemljo. Ob pogovora in toplem ognju smo malo posedeli pod milim nebom in se utrujeni kmalu odpravili spat. NASTAJAJOČI GOZD 37% Norveške je pokrite z gozdovi. Le-ti so še sorazmerno mladi in zato slabo razviti. Vegetacija seje začela razvijati po zadnji ledeni dobi. Smreka pa je prišla na Norveško pred približno 2000 leti inje v osrednjem delu stara komaj dobrih 300 let. V sestavi drevesnih vrst močno prevladujeta smreka in rdeči bor, medtem, ko je listavcev le dobrih 20%. Na velikih, na golo posekanih površinah sadijo predvsem navadno smreko (Picea abies) in njeno ameriško sorodnico sitko (Picea sitch-ensis) in s tem spreminjajo naravne brezove in borove gozdove v antropogena smrečevja. Rdeči bor poskušajo pomladiti naravno s po- močjo semenskih dreves. V zadnjem času je določene pozornosti deležna tudi v preteklosti nezaželjena breza, ki je tu v naravnem okolju v dražbi trepetlike in jelše močno zastopana. Zgornja gozdna meja je na jugu Norveške na 800 metrih, v severnem delu pa na višini okrog 300 metrov nad morjem. Vegetacija je na jugu na 500 metrih nadmorske višine podobna naši v Alpah na 1300 metrih. V zeliščni plasti prevladuje borovnica (Vaccinium myrtillus) s primesjo brusnice (Vaccinium vi-tis-idaea), ne manjka pa tudi trav in pritlikavih vrb (Salix sp.). Sredi junija so tla v globini 25 - 200 cm zmrznjena, na površini pa zelo razmočena. V eno uro vožnje oddaljen Biri, ki leži kakih 25 km južno od Lillehammra, smo prispeli zjutraj z rahlo akademsko zamudo. Naš gostitelj, dr. Jon Pettersen, nam je razkazal gozdarski inštitut, nato pa nas po zanimivem predavanju povabil v jedilnico, kjer so nam pripravili “special norwegian lunch” z lososom, rakci... Polni sladkega zadovoljstva smo se odpeljali v gozd in si ogledali delo z dvema specijalnima gozdarskima strojema. Prvi stoječe drevo prime, odreže, položi, oklesti in razreže na poljubne dolžine, dragi pa okrogli les naloži in ga odpelje do najbližje prometnice. Delovni učinki so navdušujoči, ko pa vidiš, kaj ostane od gozda za takimi megalomanskimi stroji, te prime, da bi poslal k vragu to živalsko nadraso - človeka... (se nadaljuje) TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC AVTO! ŠOLA TEL. 063/832-937 Obveščamo občane na območju Zgornje Savinjske doline, da se pričnejo tečaji CPP za vse kategorije A, B, C, E in KM - kolo z motorjem, in sicer: OSNOVNA ŠOLA LUČE 25.2. ob 17h OSNOVNA ŠOLA UUBNO 28.2. ob 16h OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD 26.2. ob 16h Posebej bi vas radi opozorili na ugodnosti, ki vam jih nudi Avto šola Traffic: - prihranili boste na času in denarju, ker vam ne bo treba v Mozirje na predavanje - začetne vaje za B kategorijo se bodo vršile v vaši občini - čakalnih rokov ni, ker je na voljo zadostno število izkušenih inštruktorjev - inštruktorja lahko izberete sami po svoji volji - ugodni plačilni pogoji na več obrokov ali čekov - za dijake in študente popusti Vabimo vse, ki bi radi pridobili vozniška znanja, da se nam pridružite. PREDSTAVLJAMO MREŽO ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ OBČANOV, PODJETNIKOV IN OBRTNIKOV Na področju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje in Nazarje sklepajo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov, kmetov in obrtnikov naslednji zastopniki Zavarovalnice Triglav d.d. Območne enote Celje: Organizator prodajne mreže za območje Upravne enote Mozirje Milica STEGU Bočna - Kropa 12 3341 Šmartno ob Dreti, tel.: 843-341 zastop: Gornji Grad Marija MAROLT, Ob Savinji 5, 3330 Mozirje, tel.: 831-876 zastop: Mozirje - Loke Cvetka OMLADIČ, Cesta na Vrhe 1 5, 3330 Mozirje, tel.: 832-989 zastop: Šmartno/Dreti Bože PLESEC, Šolska ulica 12, 3330 Mozirje, tel.: 832-844 zastop: Varpolje Janez PREPADNIK, Luče ob Savinji 2, 3334 Luče, tel.: 844-092 zastop: Luče Robert PRUŠEK, Praprotnikova 3, 3330 Mozirje, tel.: 832-030 zastop: Ljubno ob Savinji Ivan SOVINŠEK Rosuljska cesta 5, 3333 Ljubno ob Savinji, tel.: 841-405 zastop: Rečica/Savinji Dušan ŽUNTAR Zadrečka cesta 15, 3331 Nazarje, tel.: 832-095, zastop: Šmihel - Lepa njiva Vse posle v zvezi s sklenitvijo zavarovanj in prijavo škodnih primerov lahko opravite tudi v PREDSTAVNIŠTVU MOZIRJE, Hribernikova 2, tel.: 831-030, fax.: 831-896, ki je odprto: ponedeljek 7. - 15,30. ure torek, četrtek, petek 7. - 14,00. ure sreda 7.-17,00. ure PREMIJA JE NALOŽBA V GOSPODARSKO VARNOST ZAUPAJTE LJUDEM, KI JIH POZNATE Pekarna MIŠ MAŠ Mozirje Zdrav kruh za zdravo življenje Kruh jemo vsak dan skoraj vsi. Na naši mizi se znajde za zajtrk, za malico, morda tudi za kosilo in večerjo, včasih pa še vmes. Pa se kdaj vprašamo, kakšen kruh jemo? Kaj je pravzaprav v tem osnovnem prehrambenem proizvodu? Verjetno malokdaj ali sploh nikoli. Verjetno nas bolj zanima cena, po kateri nam ga prodajo v trgovini. Toda napočil je čas, ko moramo vsebini naše prehrane posvetiti več pozornosti, če želimo ohraniti svoje dragoceno zdravje. Peka Janeza Petroviča iz Mozirja vam seveda ni potrebno posebej predstavljati, saj je pekarna MIŠ MAŠ pojem kvalitete že celih 20 let. Marsikdo pa ne ve, kakšna prizadevanja vlagajo v omenjeni pekarni v pripravo čimbolj naravnega kruha brez kemičnih dodatkov. Teh namreč danes na tržišču kar mrgoli in marsikatera pekarna se jih s pridom poslužuje, ker pomenijo tudi prihranek pri proizvodnji. Pekovski mojster Janez Petrovič pa poudarja, da kruh s takšnimi dodatki ni tisti pravi, zato se tovrstnih aditivov izogiba. Kruh iz pekarne MIŠ MAŠ je zato bolj zdrav in bolj trajen. V teh prizadevanjih so šli v Petrovičevi pekarni tako daleč, da so naredili kruh po res povsem naravnem postopku, zaradi česar traja njegova priprava precej dlje kot pri tako imenovanem industrijskem kruhu, kar se seveda delno odraža tudi v njegovi ceni. Novi kruh so poimenovali “kruh MIŠ MAŠ“ in pod to blagovno znamko ga vsak četrtek dobite v mozirski pekarni. Dokaz njegove kvalitete ni samo odličen, domač okus, ampak tudi njegova trajnost, ki ob pravilnem hranjenju sploh ni primerljiva z običajnim kruhom. Morda ob tem ni odveč Petrovičevo opozorilo, da je potrebno kruh hraniti v laneni krpi na primerni temperaturi, marsikdo pa še topel kruh zavije v polivinilasto vrečko, kjer se potem enostavno skuha. Tudi pri pripravi ostalih vrst kruha se v pekarni MIŠ MAŠ držijo preverjenih starih receptov in to je tudi razlog za konstantno kvaliteto njihovih proizvodov. Da bi tako ostalo tudi v prihodnje, ko se bo mojster Janez umaknil v zaslužen pokoj, izobražujejo mlad, perspektiven kader, ki ga v trdni družinski firmi ne manjka. Nadaljnja prizadevanja Petrovičev, da bi kupcem ponudili zdravemu načinu prehrane čimbolj primeren kruh in hkrati pomagali sladkornim bolnikom, se nadaljujejo s pripravo kruha izključno iz koruzne moke. Izkušene gospodinje in babice pozivajo, naj jim recepte za takšen kruh prinesejo v pekarno v Mozirju. Znali bodo ceniti njihovo pomoč in jih tudi nagradili. Franci Kotnik V MIŠ MAŠ-u ste vedno sprejeti z nasmehom (foto: F. Kotnik) Športne vzmeti Veliko je voznikov, ki si želijo svojega jeklenega konjička malce polepšati. Ena izmed variant je gotovo znižanje vozila, zamenjava platišč in gum. O platiščih in gumah je že bilo govora v članku Presek, danes pa nekaj o znižanju vozila. Vozilo znižati ni noben problem, vendar moramo vedeti, kaj bi radi dosegli. Znižanje vam lahko opravi vsak malce bolj podkovan avtomehanik ali avtoklepar. Večina yugov j e bila znižanih tako, da so se vzmeti spredaj enostavno odrezale, zadnja listnasta vzmet pa je dobila podložke. Vse lepo in prav, le na tehničnem pregledu in s policijo je bilo nekaj zabave. Vendar pa ta varianta znižanja vozila ni najboljša, saj se vzmeti skrajšajo z rezanjem, kar vodi k večji trdoti vzmeti, blažilniki pa so premehki in vse skupaj se odraža v neznosnem “rukanju” in skakanju vozila po cestišču. Zatorej je priporočljiv nakup orginalnih vzmeti za znižanje vozila, Eibach, Jamex itd. Te vzmeti bodo avtomobil znižale, ga malce utrdile, vendar ne pretirano. Če samo pogledamo takšno vzmet, vidimo, da ima navoje ozke in široke, če pa odrežemo standardno vzmet, ima le-ta vseskozi enako široke navoje. Pri vožnji se takšno znižanje pozna v boljši legi na cesti, manjšem nagibanju vozila v ovinkih in malce manjšem udobju. Za vaš žep pa to pomeni od približno 300 do 700 DEM, komplet z montažo, in obvezno optiko vozila, ko se vzmeti “usedejo”. Boljša in dražja rešitev je menjava vzmeti in blažilnikov, s čimer lahko dosežete občutno izboljšanje lege vašega vozila na cesti. Vendar je tu vprašanje že cena, ki se giblje od 1000 DEM naprej. Še opozorilo! Če menjamo samo vzmeti, se nam tako skrajša hod blažilnika, kar lahko vodi k skrajšanju življenjske dobe blažilnika, saj ima po menjavi vzmeti krajši hod inje tako precej bolj obremenjen. Zid “proti” polu, polo “proti” zidu Samo 50 kilometrov na uro! Slika pa vam pove vse. Nobnc športne vzmeti vas ne rešijo! Vendar kljub slabemu izgledu bi jo voznik in sovoznik kar dobro odnesla. Polo je trenutno v svojem razredu med najvarnejšimi malčki, sicer pa je bolje, da vaš konjiček nikoli ne dobi zgornjega izgleda . NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE BMW CSi Model z 12 valji, 5,5 litra delovne prostornine in kar 380 KM gre v pokoj. Razlog: ne odgovarja novim normam o izpušnih plinih, stroški prilagoditve pa bi bili previsoki. Ostajata 850i in 8401. Cinquecento S 55 na kar 100 KM in 9,2 sekunde od 0 do 100 km/h, končna hitrost pa 188 km/h. Predelava z vgraditvijo turbinskega polnilnika vas stanc okrog 5000 DEM, za kar dobite čistokrvnega športnika. Malenkost, “le” 1,5 mio DEM Brez skrbi! Prodali jih bodo! Seveda, govora je o novem porscheju 911 GT1. Na kratko: 544 KM, 310 km/h, biturbo, teža le 1000 kg in cena “le”... Naredili bodo le 30 primerkov tega super zmogljivega športnika, od tega je 10 žc prodanih. Če vas zanima, 20 jih je še na razpolago... Polo - novo srce VW polo je dobil novo srce, izdelano iz aluminija. Novi motor razvije iz 1.0 litra prostornine 50 KM in porabi v povprečju le 6,5 1 na 100 km. Blok motorja tehta le 17 kg namesto prejšnjih 35 kg, kar je več kot očiten prihranek pri teži. Alfa Novi motorji v alfi 155. Namesto 1.7 litra s 115 KM, sedaj 1.6 litra 16V in 120 KM in 1.8 litra I6V in 140 KM. V modela 145/146 pašo namenili novi 1.4 litra twin spark s 100 KM. Pripravlja pa sc še 3.0 litra in 235 KM. Igor Piše: Aleksander Videčnik Tudi iz naših krajev so se ijudje v prejšnjem stoletju kar množično izseljevali. Iskali so zaposlitve v tujini, pogosto tudi v prekomorskih deželah. Premalo poznamo okoliščine, ki so naše predhodnike silile v to negotovo usodo. Po odpravi fevdalizma v sredini preteklega stoletja so se razmere na vasi hitro spreminjale, žal v škodo preprostega ljudstva, ki je bilo tako ali drugače vezano na svojo borno grudo. Dr. Ivan Pregelj je med drugim zapisal:...”To mizerijo slovenskega naroda na začetku ustavne dobe je dopolnjevalo še skrajno slabo gmotno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale še vse slabosti pred kratkim minule tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec, gospodar njegov pa tujec. Revni kmet o kakšni podjetnosti ni vedel nič, o industriji ni bilo sledu. Tu, kakor v trgovini je gospodoval tujec.” Ali z drugimi besedami, naš človek v novih razmerah ni našel ugodnega izhoda, ni bil razgledan, ni imel pojma o gospodarjenju, manjkala mu je osnovna izobrazba in seveda denar, s katerim naj bi plačal ceno za posestvo, ki ga je moral do tretjine odkupiti. Eno naj bi utrpel fevdalec, eno naj bi dala država. Ker pa so cenitve posesti opravljali razgledani predstavniki veleposestnikov, so seveda že pri ocenitvi kmeta prizadeli. Dolgovi so se kopičili, kmet jih ni zmogel in kot navaja glasilo S trebuhom za kruhom “Bogoljub” (4/1899) je ob kmečki, odvezi bilo v večini naših pokrajin kar preko 90% kmetov. Leta 1908 le še 61 in 10 let kasneje le še 56%. To pa pomeni hitro praznjenje vasi, o čemer je tudi pisal navedeni časopis. Posledično je tiste čase prišlo na boben preko 100.000 kmečkih posestev. Če so to podatki za celotno avstrijsko monarhijo, potem smemo za naše predele stvari le še bolj poudariti, saj tu sploh ni bilo industrije in ne priložnosti za zaposlitev. Takšne razmere so seveda s pridom izkoriščali posojevalci denarja in drugi brezvestneži. Številne izseljeniške agencije so na vso moč ponujale “mleko in med” v tujini. Ljudje so se v obupu podali na dolgo pot negotovosti, celo v dežele zunaj Evrope. Izseljevanje je bilo najbolj zaznati nekako v letih okoli 1870, pozneje pa okoli prelomnice stoletja. Znani so kar številni primeri, ko je kateri od izseljencev prišel nazaj v svoj kraj izmozgan in reven. Postal je občinski revež, Da je bilo tako tudi v časih, ko je dr. Janez Evangelist Krek deloval za pravičnejši svet, dokazujejo njegovi pozivi, celo na Dunaju in v Gradcu k nujnemu urejanju kritičnih socialnih razmer na vasi. Tudi iz krajev ob Savinji in Dreti so številni ljudje iskali lepše življenje v tujini. Podatki, ki jih dobimo, če primerjamo številke štetja leta 1905 s tistimi 1910, povedo, da se je število prebivalcev zmanjšalo v občini Kokarje za 148, v Solčavi za 68, v Lučah za 74 in v Bočni za 60 prebivalcev. Koliko od teh se je izselilo na tuje, ne vemo. Toda jasno je, da seje proces praznjenja vasi nadaljeval. V času tlačanstva je lahko na kmetiji preživljalo svoje borno življenje kar dosti ljudi. Ko pa je posest prevzel eden od naslednikov kot gospodar, je naenkrat nastal velik višek delovne sile. Skratka, kruha na lastnem domu je zmanjkalo za vse. To so bili žalostni začetki hudega socialnega razlikovanja na vasi. Danes, ko mnogi sorodniki prvih izseljencev brskajo po koreninah lastnega rodu, je opazno, kako malo vedo o domovini svojih prednikov, seveda, saj gre marsikdaj že za 4. ali celo 5. rod... ce mora ziza soinjo... (nadaljevanje iz prejšnje številke) Otroka zavijejo v staro obleko, da bi mu potem vsaka dobro pristajala. Da bi otrok imel kodre, babica med prvo kopeljo po glavici z roko vrti. Ko pripravijo otroka za h krstu, mu položijo spodaj košček starega hodnega platna. Tako se mu v življenju tudi stara obleka “všika” (prilega). Za lažji porod so ženske šest mesecev pred časom vsako jutro zaužile malo soli s svežo vodo. Novorojenček tako ne bo preobilen (premočen). Če namenijo novorojenčku bogastvo, mu položijo med plenice, ko ga nesejo h krstu, kovanec. Porodnica mora paziti na obraz, kajti ta bo pegast, če bi se prekmalu umivala z vodo. Najbolje je na krpico dati malo lastnega mleka in si s tem drgniti obraz. Prvo umivanje so dovoljevali šele na dan, ko je šla mlada mati prvič v cerkev. Seveda gre tu le za umivanje obraza. Kjer imajo v hiši grile (ščurke), so vse poškropili z vodo prve kopeli dojenčka, potem te golazni ni bilo več. V prvo kopel za dojenčka položijo tudi novec in molek, da bo bogat in bo rad molil. Kdor se posti od svojega 7. leta starosti, bo vedel tri dni prej, da bo umrl. Kadar duši otroka mora, obesijo nad zibiko ogledalo. Mora se v njem vidi in beži. Zanesljiv znak za smrt v hiši je, če se drva, lepo zložena v v drvarnici, nenadoma zruši- j°t Če se vrane v veliki skupini močno “derejo”, bo v bližini kmalu kdo umrl. Ko ima mrlič odprte oči, vabi svoje bližnje s seboj. Ob smrti v hiši ustavijo uro, zastrejo okna in ogledalo, da se vanj ne more gledati hudič. V času, ko je mrlič v hiši, se nič ne dela, ker bi vsakršno delo nič ne izdalo. Tisti, ki da mrliču roko, ga potem ni več strah. K polnočnici so hodili zelo previdno, saj je tisti, kije med potjo padel, zagotovo kmalu umrl. Na dan Treh kraljev so v vodnjak vrgli košček živinskega božičnika (božični kruh), da bo vedno dovolj vode. Če je bil zunaj vihar, so ljudje menili, da se je nekdo obesil. Na Sveti večer so prisluškovali čebelam. Če so okoli mraka bolj “hreščale”, tedaj je bila prva paša dobra, če pa je bilo tako ob polnoči, pa so bili zadovoljni z drugo. Dekla je preizkusila na večer pred Božičem, ali se bo poročila v naslednjem letu tako, daje iz drvarnice prinesla kup drv (pacekov), jih v kuhinji stresla, nato pa preštela; če so bili parnega števila, je to pomenilo poroko. Poročni sprevod proti cerkvi je vedno nekaj posebnega. Ce so spotoma srečali najprej moškega, je bila zakonska zveza srečna, če pa žensko, ni bilo tako. Ponekod so zato poslali hlapca naprej, da je poskrbel za prvo srečanje z moškim. Seveda ni bilo mogoče našteti vsega, kar je doslej že zbrano v mojih zapisih in Zapisih mozirskega rojaka in narodop-isca Jožeta Lekšeta. Po smrti Lekšeta mi je njegova vdova odstopila precej rokopisov tega neutrudnega zbiralca ljudskega izročila. Manjkajo predvsem razne zgodbe o coprnicah, strahovih, prividih, divji jagi in podobnem. Morda bi kazalo spet kaj napisati o divji jagi, ker se prav v teh pripovedih skriva izredna ljudska domišljija. Bogastvo izvirnega ljudskega izročila je torej res neizčrpno. Ali pa smo nanj dovolj ponosni? KONEC PregoDori in reki Leta 1869 je v Novicah zapisal V. Urbas, profesor slovenščine tele svoje misli: “Pregovori so zaklad človeške modrosti”. Tega se je očjtno zavedal Fran Kocbek, dolgoletni nadučitelj in vsestranski pobudnik naprednih zamisli. Kot mlad učitelj je prizadevno zbiral pregovore, reke in prilike in jih leta 1887 v založbi Antona Trstenjaka v Ljubljani izdal v knjigi, ki obsega 95 strani. Za Zgornjesavinjčane je Fran Kocbek še posebej pomemben. Ko govorimo o preteklosti planinstva v tem delu Slovenije, ne moremo mimo njegove osebnosti, saj je bil glavni pobudnik in organizator slovenskega planinstva v naši dolini in pozneje še veliko širše. Zato je prav, da se ob 110-letnici izdaje njegove knjige Pregovori, prilike in reki spomnimo te velike in hkrati zapletene osebnosti. Fran Kocbek je bil rojen leta 1863 pri Lenartu v Slovenskih Goricah. Kot učitelj je najprej deloval v Žalcu, nato pa vse do svoje upokojitve v Gornjem Gradu. Veliko je pisal v glasila Planinski vestnik, Učiteljski tovariš, Popotnik in še kam. Napisal je skupaj z Mihom Kosom Vodnik za Savinjske planine, ki je izšel leta 1894. V letu 1904 je izšlo njegovo delo Savinjske planine. Ob obletnici velikega prijatelja slovenskega planinstva dr. Johannesa Frischaufa mu je posvetil spominski spis. Gotovo najznamenitejše njegovo delo pa je knjiga Savinjske Alpe, ki je izšla leta 1926. Sicer pa se je loteval najrazličnejših vsebin, tudi zgodovinskih in narodopisnih. V času, ko so izšli njegovi Reki, smo Slovenci že imeli vrsto zapisov avtorjev kot - Ripl, Fran Erjavec, Josip Freuns-feld, V. Kurnik, Fran Levstik, J. Mihelič, Jakob Šket, Blaž Sušnik, Jakob Zupan in še bi lahko naštevali pisce naših pregovorov. Vendar pa je Kocbek v svoji knjigi zbral pretežno gradivo, ki ga je nabral med ljudmi, in prav zato je njegova knjiga zelo pomembna. Ko so Nemci, predvsem iz celjske podružnice Alpenvereina, zelo nasilniško segali po naših planinah, jih hoteli narediti nemške s tem, ko so ponemčili njihova imena in jih opisovali kot del velikonemškega ozemlja, je Kocbek bil bitko za ohranjanje slovenskega izročila na tem območju. Ni bilo lahko, saj je tedanja oblast odkrito podpirala nemške težnje. Slovenci pa smo bili še brez ustrezne organizacije, vsaj na območju Zgornje Savinjske doline je bilo tako. Zato je leta 1893 Kocbek ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva v Mozirju. Ta podružnica je pozneje delovala bolj iz Gornjega Grada, saj je Kocbek tam služboval. Številne planinske koče so gradili tedaj naši predniki, da bi tako kljubovali bogatim Nemcem, ki so imeli sicer denar in vso podporo oblasti, niso pa imeli izvirne pripadnosti k zemlji, saj ta ni bila nikoli nemška in tudi pozneje nikoli ni postala. Med nemškimi planinci je Kocbek našel dobrega in uglednega prijatelja, dr. Johannesa Frischaufa, ki je tudi v avstrijskih planinskih glasilih pisal o slovenskih planinah in ljudeh todokoli. S tem si je nakopal nemalo sovražnikov iz vrst nemškonaciongjcev. O Franu Kocbeku je bilo že veliko napisanega. Mi smo želeli le opozoriti predvsem na njegovo vsestransko zaslužno delo na širšem polju. V Gornjem Gradu gre njemu zasluga za ustanovitev Pašniške zadruge, Posojilnice, gradnje posojilniške stavbe, ki je še danes ponos kraja, in še bi se našel njegov delež prizadevanj tudi kje drugje, denimo v slovenskem učiteljskem društvu, v katerem j e odločno deloval za veljavo slovenskega jezika na tedaj nemških šolah. Toda usoda je pogosto kruta. Ko je planinska organizacija bila že močna in je vsestransko delovala, je Kocbek zašel v težave, bil je pač človek dejanj, ne pa birokrat. Pa so mu očitali ne dovolj natančno poslovanje. Njegov zvesti sodelavec Branko Zemljič je ob njegovi smrti zapisal, da je bilo veliko očitanega le posledica boja za vodstveno funkcijo v planinskem društvm ^ Tudi kot posojilniški tajnik v Gornjem Gradu ni odšel s pohvalo za dolgoletno delo. Je že tako, da je v človeškem življenju ob obilici trdega dela tudi veliko zavisti... Morda je osama Frana Kocbeka v zadnjih letih njegovega življenja bila le posledica naše, že kar prislovične zavisti. Ko so ga leta 1930 v Gornjem Gradu pokopali, je v množici pogrebcev manjkal prenekateri od tistih, ki so nekoč v Kocbekovi senci želi uspehe. pečemo state fotografije Slika je bila posneta leta 1927 v Novi Štifti. Posodila jo je Jožefa Ugovšek iz Lenarta (Gornji Grad). Prikazan je tečaj na Singerjevih šivalnih strojih za dekleta. Seznam priporočenih hibridov koruze in sort jarih žit za pomladansko setev mi Spoštovani pridelovalci, podajam vam seznam priporočenih hibridov koruze in jarih žit za pomladansko setev. Podrobnejši opisi hibridov in jarih žit bodo podani v Kmečkem glasu, Sodobnem kmetijstvu in Kmetovalcu, lahko pa jih dobite tudi pri Kmetijski svetovalni službi Mozirje. Na priporočeno listo hibridov so uvrščeni tisti, ki so v uradnih poskusih dali boljše rezultate kot standardi. RAZRED 100: BC 183 in BC 191 sta standarda, nista pa priporočena, AURA, BC 175, IMPACT RAZRED 200: DEA (standared, ki ga v letu 98 ne bo več v prodaji), HELGA (standard), BAHIA, BC 222, DK 250, FANION, LG 22.44, LITRA, LOTUS, MATILDA RAZRED 300: MIRNA (standard, ki ga v letu 1998 ne bo več v prodaji), EVA (standard, ki ga v letu 1998 ne bo ve v prodaji), FANT 36, HARDIS, LG 23.10, RAISSA JARA PŠENICA: GORANKA (standard), REMUS, EGON JARI JEČMEN: JARAN (standard) OVES: LEANDA (standard), VALIANT = LEANDA Marija Mikek Vabilo k sodelovanju na razstavo in ocenjevanje “dobrote slovenskih kmetij” Vse zainteresirane kmetije vabim k sodelovanju na razstavo in ocenjevanje “DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ”, ki bo letos od 4. do 7.aprila 1997 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost. Za izdelke, ki so trikrat zapored dobili najvišje preiznanje, bodo podeljeni znaki kakovosti. Na razstavi lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki kot v preteklih letih. Letošnje ocenjevanje pa smo razširili še na ocenjevanje domačega olja, kisa in žganja. 1. ZA OCENJEVANJE MLEČNIH IZDELKOV PRIDEJO V POŠTEV IZDELKI: pinjevec, kislo mleko, smetana (sladka, kisla, toplena, pregreta), sirarska skuta, maslo (navadno in z dodatki), mehki sir, poltrdi sir, trdi sir. Vzorcu mora biti priloženo dovoljenje za oddajo mleka za javno potrošnjo. 2. ZA OCENJEVANJE MESNIH IZDELKOV PRIDEJO V POŠTEV: suhe klobase, suhe salame, suh želodec, sušena vratina, sušena mesnata slanina, suho meso (pršut, šunka), Izdelkom je potrebno priložiti tudi kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. 3. ZA OCENJEVANJE KRUŠNIH IZDELKOV PRIDEJO V POŠTEV: pšenični kruh iz bele in iz temne moke brez dodatkov, pšenični kruh z dodatki (mleko, maščobe, jajca...), mešani kruh (z rženo, pšenično, ajdovo moko), rženi kruh (najmanj 70% ržene moke), sadni kruh (z več kot 50% sadja ah manj kot 50% sadja), potice (zavite) z opisom vrste nadeva, kvašeni šarklji, krofi brez nadeva, janeževi upognjenci, rogljički, keksi na stroj, krhki flancati, medeno pecivo. K razstavi in ocenjevanju bi še posebej vzpodbudila turistične kmetije in tiste kmetije, ki svoje izdelke že tržijo na kakšen drug način ali pa to nameravajo. Še posebej bi opozorila, da bo letos poseben poudarek na embalaži. Vsi, ki želite sodelovati na razstavi in ocenjevanju, se lahko prijavite KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI MOZIRJE najkasneje do 26. februarja 1997 na telefon: 832-251. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brezovnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZABJE Prebiralni gozd Namen tega sestavka je opisati prebiralni gozd, njegove zakonitosti in način ravnanja z nj im, kot možno obliko na primernih rastiščih in s primernimi drevesnimi vrstami. Pred nekaj leti me je skupina gozdnih posestnikov povabila na ogled gozdov, ki sc nahajajo v ožjem imisijskem območju Termoelektrarne v Šoštanju. Namen tega ogleda je bil oceniti poškodovanost mladovja zaradi onesnaženega ozračja. Lastniki so ugotavljali, daje bil nekoč njihov gozd poraščen z drevesi vseli starosti. V njem so lahko pridobivali raznovrstne Sortimente, od fižolovk do hlodovine. Danes pa naj bi sc zaradi onesaženega ozračja posušila vsa mladovja in ostalo je le starejše drevje. Resje, daje zaradi onesnaženega ozračja zmanjšana življenjska moč teh gozdov, res pa je tudi, da seje v povojnem času spremenil način ravnanja s temi gozdovi. Opustil seje način “kmečkega prebiranja”, za katerega je bil značilen posek najdcbclcjših dreves in sc v večji meri uveljavljala redčenja. Sestoji so zaradi tega prešli v enomemo obliko. Krošnje odraslih dreves so sc sklenile, zmanjšal seje priliv svetlobe in mlajša podstojna drevesa so se pričela sušiti. Primer sem opisal zato, ker na tak način razmišlja več gozdnih posestnikov, ki imajo pred sabo podobo gozda, v, katerem so gospodarili na način, kije bil podoben prebiralnemu. Začetki prebiranja segajo v davnino, koje človek odvisno od potreb iskal v gozdu tisto, kar je potreboval. Zato je izbiral in prebiral, dokler je v njem bilo kaj uporabnega. Strah pred pomanjkanjem lesa je pomenil začetek strokovnega dela v prebiralnem gozdu.Ta razmišljanja izhajajo iz Francije in Švice, od koder so sc kot ideja in že kot praksa konce 19. stoletja pojavila tudi pri nas na Notranjskem, Kočevskem in v Savinjski dolini. Podoba prebiralnega gozda. Na majhni površini gozda rastejo drevesa najrazličnejših višin in starosti, ki s krošnjami zapolnjujejo ves gozdni prostor. V sestoju ponavadi prevladujejo jelke, ki so ji primešane smreke in posamezne bukve. Stopničasta zgradba sestoja, katere ogrodje tvorijo posamezna drevesa izjemnih dimenzij, dajejo podobo ekološko in gospodarske čvrstosti. Značilna podoba prebiralnega gozda. V življenju pragozda, kjer vladajo naravne zakonitosti, je takšna zgradba le kratkotrajna. Drevesa postopoma preidejo v enomemo obliko, zastrejo pod sabo mladovjc, ki zaradi premajhne svetlobe počasi izginja iz sestoja. Zato ostanejo v sestoju le visoka drevesa, ki s svojimi debli zapolnjujejo prostor med tlemi in krošnjami. Zgradbo in obliko prebiralnega gozda, kije mogoča z drevesnimi vrstami, ki prenašajo senco in polsenco, lahko ohranjamo v gospodarskem gozdu le s posebnim načinom gojenja gozdov, ki se imenuje prebiranje. Drevesa se nahajajo v treh združbenih položajih: spodnjem, srednjem in zgornjem. Drevesne vrste treh združbenih položajev tvorijo sestoj in so medsebojno pomašanc posamično, ali pa v gručah in šopih. Njihova zgradba je stopničasto oblikovana in jo v praksi imenujemo prebiralna zgradba. Spodnji položaj Tu sc nahaja velika množica drevesc, ki životarijo med in pod krošnjami nadstojnih odraslih dreves. Odrasla drevesa jih zadržujejo v rasti in obenem ščitijo. To preizkušnjo prestanejo le najvzdržljivcjša drevesca, ki so sposobna čakati tako dolgo, da se jim ponudi priložnost vzpona. Imenujemo jih “čakal-ci”. Srednji položaj Tu so drevesa, ki jim je uspelo-pobegniti iz vrst čakajočih in sc naglo povzpeti med drevesa v zgornjem združbenem položaju. Priložnost sc jim je ponudila, ko seje zaradi poseka starega drevesa pojavilo v sestoju več svetlobe v obliki svetlobnega jaška. Na tako spremenjene pogoje so sc nekatera iz vrst čakalccv silovito odzvala in se z velikimi prirastki pognala v višino na prostor pod soncem. Taka drevesa so maloštevilna in vitka. Imenujemo jih “šprinterji”. Zgornji položaj Drevesa v tem položaju tvorijo ogrodje sestoja v ekološkem in ekonomskem pomenu, zato jih imenujemo “stabilizatorji”. Dosegajo največje scstojnc višine, so najdcbclcjša in imajo lepo razvite in oblikovane krošnje. Na njih sc nabira tudi glavnina letnega prirastka. Gojenje prebiralnega gozda - prebiranje. Prebiranje v prebiralnem gozdu pomeni posek posameznih dreves, s katerim uravnavamo medsebojna razmerja med drevesi v vseh treh opisanih združbenih položajih: spodnjem, srednjem in zgornjem. Od tega medsebojnega razmerja je odvisno, kako bo prebiralni gozd deloval. Z izbiro drevja za posek negujemo gozd v celoti, saj ga sočasno z nego oblikujemo, pomlajujemo in izkoriščamo. To so štiri funkcije gozdnogojitvenih posegov. Funkcija nege; Pomeni izbiro in nego najboljših dreves v vseh treh položajih. Funkcija oblikovanja; Pomeni uravnavanje razmerij med čakalci, tekači in stabilizatorji, s čimer oblikujemo prebiralno strukturo gozda. Funkcija pomlajevanja; Pomeni pospeševanje pomlajevanja Funkcija izkoriščanja rastnosti; Pomeni odstranjevanje dreves, ki slabo priraščajo in ki niso potrebni v zgradbi scstoja.Tu je vključen tudi posek poškodovanega drevja. Prednosti prebiralnega gozda. Poznani švicarski gozdarski strokovnjak prof. dr. H. Leibundgut je pred štiridesetimi leti obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Ogledal si je sestoje v Homu, kjer so prevladovali prebiralni gozdovi in na vprašanje, kaj misli o tej obliki gospodarjenja odgovoril, da v kmečkih gozdovih daje prednost prebiralnemu gospodarjenju iz sledečih razlogov: Kmetje navezan na čimcnakomcmcjšc trajno izkoriščanje gozda na manjši površini. Kmet zavestno daje prednost taki obliki gospodarjenja, ki dovoljuje občasno štednjo, včasih pa brez večje škode za gozd močnejše posege v lesno zalogo. Nega gozda je cenejša. Prebiralni gozd z dobro strukturo in zadostno zalogo ne zaostaja za ostalimi načini gospodarjnja. Temu je dodati le še to, daje ta način najbližji naravi pragozda, kjer drevesa “odhajajo posamično”, da je trajnost varovalne vloge velika in da pomeni ponovno uvajanje jelke na rastišča, kjer je bila v preteklosti zaradi valikopo-vršinskih posekov iztrebljena. Razlogov torej več kot dovolj, da začnemo o prebiralnem gozdu ponovno razmišljati. Povsod tam, kjer se na primernih rastiščih trajno pomlajujeta predvsem jelka in smreka in so terenske prilike kolikor toliko ugodneje prebiralna oblika gozda željena. Ko boste skupaj z revirnim gozdarjem ob izdelavi gojitvenega načrta razmišljali o usmerjanju svojega gozda, ne pozabite na prebiralni gozd. Mag. Ivan Kolar dipl. ing. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Nazarje KAJ LAHKO V TEM ČASU STORIMO V GOZDU - natančno preglejmo gozdove in evidentirajmo poškodbe, nastale v zimskem času, - obvestimo revirnega gozdarja o poškodbah in skupaj označita poškodovana drevesa za posek, - odstranimo polomljene vrhače z mladovja, jih izdelajmo in zložimo veje na kupe, tako, da so debelejši konci skriti v kupih. äs n •-W) fj n Omejitve pri gnojenju kmetijskih Konec novembra lanskega letajo vlada izdala Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. list RS, št. 68, 29.11.1996), ki bo imela po petletnem odlogu velik vpliv na marsikatero zgornjesavin-jsko kmečko gospodarstvo. Vnašanje nevarnih snovi in rastlinskih gnojil v tla je bilo dosedaj precej ohlapno urejeno. Veliki ekološki problemi so nastajali predvsem zaradi odplak velikih živinskih farm zlasti prašičjih in zaradi prevelikega vnosa hranilnih snovi na kmetijskih zemljiščih, ki leže v varstvenih pasovih za zajemanje pitne vode. Vsebnost nitratov je prevelika praktično v vseh zajetjih podtalne vode, tako da ima več kot polovica Slovencev v svojem vodovodu z nitrati onesnaženo vodo. Manjše ekološke probleme zaradi nepravilnega gnojenja srečujemo iz dneva v dan vsepovsod v naši deželi. Kmetje so bili glede gnojenja z gnojevko prepuščeni lastni presoji, ki sc marsikdaj pokaže za nepravilno. Če so jame za gnojevko polne, potem začnejo gnojiti tudi na zmrznjenih tleh ali po snegu. Ker sc hranilne snovi ne morejo porabiti, odtečejo naravnost v potoke in reke in jih “obogatijo” z nitrati in fosfati. O odlaganju blata iz naših greznic raje ne bi govoril, saj sc ga prepogosto odlaga na popolnoma neprimerne površine. Žalostna je zgodba malega jezera pri kmetiji V Jezeru (Jezernik) v Krnici, ki je zaradi preobilice gnojenja okoliških travnikov postalo grda mlaka. Spomnimo sc na našo lepo zclcnomodro Savinjo, ki še vedno prejema vse naše odpadne vode in marsikdo brez predsodkov v njej umiva cisterno za gnojnico. Čez Dreto smo pa že tako ali tako skoraj naredili križ, saj je večino leta prepolna rjavih aig, posledice prevelikih količin nitratov in fosfatov. Vse preveč je onesnaženih manjših potočkov in potokov. Tam, kjer smo nekoč lovili rake, zdaj preživijo le še najbolj odporni organizmi. Katera področja ureja Uredba? Z uredbo so urejena področja odlaganja blata iz čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer ter vnos snovi pri namakanju rastlin in pri gnojenju rastlin. Postavljene so mejne vrednosti za vnos nevarnih snovi, predvsem težkih kovin, kar najbolj pride do izraza pri uporabi blata iz čistilnih naprav. ■g • • v v zemljišč Postavljene so mejne vrednosti in omejitve letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju z živinskimi gnojili (gnojevka, gnojnica in hlevski gnoj) na vseh površinah. Postavljene so mejne vrednosti in omejitve letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju na območjih varstvenih pasov za pitno vodo, ki so zaradi zagotavljanja neoporečnosti pitne vode ustrezno nižje. V posebnem poglavju so navedeni ukrepi pri gnojenju z gnojevko in gnojnico. Zaradi nevarnosti onesnaženja voda je prepovedano gnojenje: - na tleh nasičenih z vodo, - na tleh prekritih s snežno odejo, - na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, - na zamrznjenih tleh, - na vodnih zemljiščih (bregovi potokov in rek in bregovi stoječih voda), - na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje (njive brez ozimnih po-scvkov)od 15. novembra do 15.februarja. Ker je za prilagoditev na dovoljene količine gnojenja potrebno kar nekaj dela in vlaganj, uredba daje možnost ureditve stanja v varstvenih pasovih zajema pitne vode v treh letih, na ostalih zemljiščih pa v petih letih. To pomeni, če posamezno kmečko gospodarstvo pri reji živine proizvaja večje količine gnojil kot jih lahko glede na mejne vrednosti in omejitve uporabi na svojih kmetijskih zemljiščih, mora stanje urediti v petih letih. Na večini naših kmetij so ozko grlo premajhne jame za gnojevko. Posledica tega je, da lastniki polivajo gnojevko pozimi in zgodaj pomladi, ko so tla ali zmrznjena ali namočena z vodo. Verjamem vam, da vas tole branje ni spravilo v dobro voljo. Kam bomo le prišli, če si bodo “gospodje” v Ljubljani izmišljali nove in nove prepovedi, ste si potihem rek- li. Vendar zgornje omejitve za razviti del Evrope niso nič novega. Nastale so zaradi prehudega onesnaženja voda. Saj če smo iskreni, bomo koristi od čistih voda imeli mi sami, prebivalci te doline. Počasi se bomo morali navaditi, da nobenega naravnega vira (mednje spadajo tudi kmetijska zemljišča) ne moremo uporabljati brez določenih omejitev. 2 ^ I. s § s= of S" P š- o S' -§~ ^ I? o o f s, =3 5) 8- g. a. 2 k fTl S3 rri a: S ^ cl ** o 1' £“ O ^ ^ a 5 S3 2 S3 O CL 2 t3 S3 '— ^ s* Vr\ 1 1 s ^ rt. nT §■ o N c; ^ -s 5* 2 22 is xS. 2 S< ^5 S3 O 2 §< § ni O 1 ^ ^ o '1 r rn J F O ni N * 2 o 2 2Q is S3 'S £< >> • o *1 ni vi P *» m § a. -- N^< 2 g- §■1 § § ni § > 3' § S f R o< «w 9 ? <✓) 5' r § 2 ° g § ° I g~ Jej *3- 'S- ° >S. !>1 S S'- 2 0 'S. s *> «s ^ o 1 s ! rn Di "O v1 2 o’ g S S- s - sj rt- ^ 3- I- - ® > O Iti rti i ?l: 1 *- S 3. S '• I' 1 *' 8< J ~< Sis' g' S '"'" nt O *' O * 2< ** ^ 2 -O ? s? ^ o O O O O-S3 ü O O O a» 2 S' Q; 2' 3 'S. D' is fT| -s "o c1 O £r 3 s S' §" ^ o o S« "o .2 ° 3 2 Is. sr „s. S' S' o o a o s S' S: 5 2- S- ss & ST'S. % 2, O' o S' 2' S' * ni o» CD CD ^ Cr~ N O ^ cr* i» ni* ^ -• ^ 33 o § ^ 31 3. 2 S' 3. >s- O 5» ^ 2 O 2 o< £ ni' o ni Srr 1 ž O Cu o- 2' O ^ Si p< ^ N ^ S» ni 'l/i*uwdio- (a SoUafa io- ietoi pnlfMAvđi jefa tnfacU uütanji. OetfiMo- ftnifnivijei filO-CplCUK M- tccdi ctofai ifvedti. 'Icc Cabka (AČcUi fm ftniymw- iy cUupi-fnfi tu funtuo-Mđofo. o- g 0 R-'S? o n"! s-! CD a 5. & 2 g* * *< ^ 1 £ &■ s I 5 "o t? O i> -i v^.. S* 3< S< S3' — N £ >5- i» § O Q< j^' Is 2 & ■o § R- CC -•• ?i u o N ^ Xs 5: s iT* ^ O I- 2' O š r^ ni' .1- ?Ö % * ° =, st:. i* f I- 2' P. S. Podmßiäi ut uu\j 6fa-&fa, uvj, je (Ufa 04£&itM doqocltfa ftfi&UUfai fi tl jE iN Nazarje sva se usetHa v dvoRANO. Naše ZASsdANjE je poTEkAlo po pRoqRAMU, ki c,a je SEVEdA bilo pOTREbNO izqlASOVATi. PoČUTili SMO SE koT pRAVi pOSlANCi, SAj NAM jE SpREC,OVORilo kAR N E kAj fuNkdONARjEV iN pOslANCEV iz "TApRAVE' qA" PArIaMENTA. PozdRAVÜA NAS JE Vil ■J Se priporočamo! T"• /o ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Ljubljanska banka Splošna Banka Velenje d.d. bo s 1.2.1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi: * VRSTA OBVEZNIC Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5% letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice. Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombar-dnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki. * SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev). * APOENSKA STRUKTURA Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic in sicer: 48.000 obveznic po 10.000 SIT 3.200 obveznic po 100.000 SIT. * PRODAJNA CENA OBVEZNIC Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1.2.1997 do dneva vplačila. * V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Ljubija 121 Obiščite bogato založeno trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbov ter ves pribor za šivanje. ftGOVINAJN KRAJCa? , 5 itfubno ob *>aV tel: 841-512 SORTA BARVA MESA BARVA OLUPA CENA PRIMURA RUMEN BEL ZELO 87,00 MARIS BEL BEL ZGODEN ZELO 149,00 BARD ULSTER BEL KREM ZGODEN ZELO 149,00 JERLA BLEDO KREM ZGODEN SREDNJE 99,00 DESIREE RUMEN RUMEN RDEČ ZGODEN SREDNJE 87,00 FRISIA BEL KREM POZEN SREDNJE 87,00 ROMANO BEL RDEČ POZEN SREDNJE 87,00 SANTE RUMEN RUMEN POZEN SREDNJE 87,00 POZEN KENNEBECBEL BEL POZEN 87,00 CENE SO ZA A KLASO (PRVA MNOŽITEV). KORUZA V RIFUZI 29,90 B.P.D. KORUZNI DROBLJENEC 40/1 28,90 B.P.D. (ČAKOVEC) PŠENIČNA KRMILNA 40/1 25,90 B.P.D. (ČAKOVEC) PESNI REZANCI 28,95 B.P.D. AVSTRIJSKA GNOJILA: NPK 15-15-15 1480,00 B.P.D. NPK 6-12-24 1490,00 B.P.D. KAN 27% 1180,00 B.P.D. Težko je slovo a še težje bi bilo, ko bi bili vedeli, da te več nazaj ne bo. V Franc KAKER iz Luč 20. februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, šopkom rož in prižgano svečo postojite ob njegovem grobu. Sin Srečko in ostali sorodniki SPOMIN Naročniki Savinjskih novic Rimajo 15% popustapri p| naročnini, zahvalah ^^^^nalih oglasih Obvestilo bralcem Savinjskih novic Obveščam vas, da imamo spremenjeno domačo tel. številko in sicer 833-205. Jakob Presečnik Poslanec v SLS v državnem zboru Glej zemlja si je vzela kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, zeta, dedka in tasta Antona JERIČA Nove Loke 4. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, prinesli cvetje in sveče, darovali za sv. maše, ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku, pevcem in govornikoma ga. Cveti in g. Romanu. Žalujoči: žena Ivica, hčerka Sonja in sin Rajko ______________________z družinama, tašča Ivanka. Med naša srca si globoko se zapisal -ni časa, ki bi te lahko izbrisal. Čeprav v preranem grobu spiš, med nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Rudija HRENA iz Nazarij (10.4.1923-30.1.1997) se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, molitve, darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se p. Božidarju za lepo opravljen cerkveni obred, ministrantom, ge. Marinki za izrečene poslovilne besede, GD in DU Nazarje, MPZ iz Dobrovelj, organistki gdč. Alenki in vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hvaležni in neutolažljivi vsi njegovi Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedal, pa me duši steptan nad mano grob, da s čelom butam ob ta nizki strop. V SPOMIN 16.2. je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš Jože PRESEČNIK Podgoški ata iz Sel pri Mozirju. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavljate ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Ivana KLEMENČIČA iz Ljubnega ob Savinji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, Franjotu in Ivanki Plesnik, gasilcem in pevcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrekli besede sožalja. Še posebej iskrena hvala dr. Tonču Zunterju in sestri Veri za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Minka, sin Ivko in Marija, hčerka Ančka in Srečo ter vnuka Urška in Matic POGREBNA SLUŽBA MORANA CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 17.02. do 23.02., Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418 24.02. do 02.03., Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417 03.03. do 09.03. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419. Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418 Konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933 Veterinarski zavod Slovenije, Marjana Mohorko, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba jc ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 17.02. do 23.02. Lever Peter, Paška vas, tel.: 885-150 24.02. do 02.03. Tratnik Franc, Pusto polje, tel.: 831-263 03.03. do 09.03. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-877. Med službenim časom od 7. - 15. ure pokličite 831-910, Nazarje, 702-118, Šempeter, 441-242, Celje, izven službenega časa, če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ jc na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jcromcl. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. Leposlovje Möderndorfer: Ležala sva tam in se slinila ko hudič * Bach: Polet v globine * Rendell: Drevo rok * Redfield: Deseto spoznanje * Tremayne: Mravlje prihajajo * West: Vislice na pesku * Mayle: Leto dni v Provansi * Maugham: Catalina * Jančar: Halštat * Austen: Emma * Križnar: Mana * Širovnik: Bog ima živce * Novak: Puščica 2. Mladinska literatura Ende: Jim Knof in divja trinajsterica * Scheidl: Lunček * Suhodolčan: Živalski vrt in Peter nos, Peter Nos in prijatelji, Peter Nos je še vedno vsemu kos * Šilih: Beli dvor 3. Strokovna literatura Meršol: Američani kar tako * Coren: Inteligenca psov * Jermanj: Numerologija. Novo življenje po numerološki spremembi * Tavčar: Razsežnosti managementa 4. Videokasete Germinal = Germinal * Jumanji = Jumanji * Oko za oko = Eye for an Eye * Barb Wire = Barb Wire * Šivi srca = American Quilt * Izvirni strah = Primal fear * Nebeški ujetniki = Heaven’s Prisoners * Mesečina in Valentino = Moonlight and Valentino Pri objavi zahvale županje Anke Rakun v 3. številki SN, je pri prepisovanju teksta izpadel Franc Zagožen, ki je kot peti član ekipe sodeloval pri čiščenju snega na Ljubnem. Prizadetim se za napako opravičujemo. Uredništvo KINO MOZIRJE 22-/23.2.1997 ODKUPNINA-triler Režija: Ron Howard Vloge: Mel Gibson, Rene Russo Slavnemu magnatu ugrabijo sina in zahtevajo odkupnino. Po propadli policijski akciji se magnat odloči, da ne plača odkupnine, temveč javno razpiše nagrado na glave ugrabiteljev. Lov se začenja... 1./2-3.1997 ZMAJEVO SRCE - pustolovski Režija: Rob Cohen Vloge: Dennis Quaid, Sean Connery Film je fantazijska pustolovščina, postavljena v 10. stoletje, o razmerju med herojskim vitezom in legendarno pošastjo, poslednjim zmajem. Ekipa za posebne efekte nagrajena z Oskarjem! KINO NAZARJE 22./23.2.1997 NENEVARNA SRČECA - odtrgana komedija Režija: Hart Lovitz Vloge: Jon Lovitz, Tia Carrere Nenevarna srčeca so parodija Nevarnih src. Učitelj dobi službo v gimnaziji sredi geta. Ukradejo mu izpitne teste, kar ga kompromitira in razbesni... 1./2.3.1997 NORI BOŽIČ - komedija Do zaključka redakcije nismo prejeli vsebine filma. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 17. URI. KINO UUBNO 22./23.2.1997 STRIPTIZ - erotična komedija Režija: Andrew Begman Vloge: Demi Moore, Burt Reynolds Če sc boriš za lastnega otroka, moraš plačati dobrega odvetnika. Zanj pa potrebuješ dovolj denarja. Erin Grant ga, kot nekdanja FBI uslužbenka, nima. Zato je postala dobra striptizeta. Ob tem pa se zaplete s kongresnikom, ki ga striptize te privlačijo... 1./2.3.1997 OD MRAKA DO ZORE - triler Režija: Robert Rodriqez Vloge: Harvey Keitel,George Clooney, QuentinTarantino, Juliette Lewis Razvpita brata Gecko bežita pred teksaško policijo in FBI. Družino Fuller prisilita, daju zavtodomom pripelje v Mehiko. Ustavijo se v baru, ki dela od mraka do zore, toda ta lokal vodijo vampirji... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 19.45 IN OB NEDELJAH OB 17.45. CENA KINOVSTOPNICE JE 450,00 SIT. g BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI Sumom KBM CENTER s g Marija KRIŽNIK s.p. f Na trgu 28, Moziije I Te!.: 831-096 B BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI g Velika izbira športne “ konfekcije BRUGI i s za otroke, mladino in g odrasle « OTROŠK6 TR6NIRK6 | (The kelly family), (Back street “ boys). Caught in the act) g Pridite, ne bo vom žal. 3 BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI BRUCI § Cvetke in koprive Po 'zadnjih, sicer še nepreverjenih informacijah iz največje zgornjesavinjske občine, ki ji nekateri ljubkovalno pravijo “velika sestra”, je soditi, da se je tamkaj zgodil pravi udar. Rečičani so namreč prevzeli oblast v občinski upravi, za kar pa si je menda kriv kar mozirski župan sam. Nihče ne ve zagotovo, ali so omenjeni dogodki v kakšni povezavi z Var-poljskim pustom, ki je na Rečici napravil pravi dar-mar, gotovo pa je, da ima župan veliko srečo, da bo večino delovnega časa prebil v varnem zavetju državnega zbora v Ljubljani in tako ne bo direktno izpostavljen pritisku Rečičanov. (ZA VSAK SLUČAJ BO IMEL S SABO MOBITEL) Še hujše probleme kot mozirski ima lučki župan. V nekem časopisu so ga namreč obtožili, tako je potožil zgornjesavinjskim dušnim pastirjem, da proti bodočim ministrom kaže s prstom navzdol. Ker smo o tem nekaj pisali tudi v Cvetkah in koprivah, se čutimo dolžne, da na županovo izjavo podamo repliko. Takole se glasi: vsako sporočilo je mogoče brati tako ali drugače. Bojazen, da bi nova ministra, v kolikor bi bila izvoljena, zaradi odločitve podpredsednika pristojnega parlamentarnega odbora kazala na cesto v Luče s prstom navzdol, je kvečjemu kritika njune subjektivne presoje o potrebnosti sanacije omenjene ceste, ne pa kritika odločitve zanju ali proti njima. (STRANKE DOL - STRANKE GOR) Vsi, ki redno ali občasno kličejo na telefonsko številko 831-511, so vedno znova presenečeni, ko slišijo prijazen glas na drugi strani linije, ki pravi enkrat: “Pozdravljeni! Poklicali ste občino Mozirje. Prosimo, počakajte trenutek.” drugič pa: “Pozdravljeni! Poklicali ste občino in upravno enoto Mozirje. Prosimo, počakajte trenutek.” Dokaz več, da se država res ne oddaljuje od občanov oziroma od občine. (LE KDO PLAČUJE TELEFONISTKO?) Pravi škandal pa seje zgodil po tiskovni konferenci na dan otvoritve novega nakupovalnega centra v glavnem mestu Šaleške doline. Tiskovno konferenco je vodila šefica pravnih zadev v podjetju, ki je investitor objekta, znana tudi po tem, da v prostem času opravlja funkcijo glavne tajnice SKD (saj poznate -slovenskih krščanskih demokratov). Bila je sreda, 12. februarja 1997, dan po pustnem torku. Krščansko vzgojeni državljani vedo, da sc ta dan imenuje pepelnična sreda in da je na ta dan zapovedan strogi post. Kršitev strogega posta pomeni smrtni greh in kaj, mislite, je ponudila tajnica SKD novinarjem na ta dan po končani konferenci? Obložene kruhke s suho salamo! Večina prisotnih z direktorjem na čelu je seveda z apetitom prigriznila, ostaja pa vprašanje, ali je tajnica SKD morebiti uredila tudi spoved? (MARTUDIONAPRI-PADA LDS-OVSKI STRUJI V SKD?) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične OVEN od 21.3. do 20.4. Zaprtost za opazovanje in nasvete drugih, samozadostnost in pomanjkanje objektivne presoje vas lahko pripeljejo v težave. Zanesli se boste predvsem nase, svojo voljo boste kot zveličavno vsiljevali drugim. Toda pozor! Slepi boste za občutke drugih, želite pa si potrditve svojih lostnib sposobnosti in prav zato boste žrtev pričakovanj in prepričanj ljudi. Ze čez nekaj dni bo vaša burna energija postala veliko bolj obvladljiva. Na podlagi izkušenj boste prišli do določenih sklepov, ki jih boste skušali povezati z nekimi moralnimi načeli. Delovali boste nevsiljivo, poudarek pa dajte tudi na intuicijo. Vendar se ne prepuščajte dvomu, vedeli boste, da bi nomesto tega lahko počeli nekaj drugega, zato izberite prvo. n BIK ad 21.4. do 20.5. Romantika in ljubezen bosta kot tekoči balzam. Ob glasbi in umetnosti boste pozabili na številne težave. Se vedno bi se radi uveljavili in priložnost za to boste iskali v skupini. Toda le, če boste dovolj potrpežljivi, se vam ni bati za uspeh. Nihali boste med velikodušnostjo in varčnostjo, precenite, ali vam bo vloženi denar izboljšal počutje ali olajšal delo. Naslednji teden se bo dogajalo, da nekomu ne boste všeč, vendar je to trenutno in prehodno obdobje. Z nekimi ljudmi boste sodelovali in imeli od njih tudi koristi. Da bi ne bilo zapletov, potegnite črto med ljubeznijo in posli. Sicer boste nihali med vztrajnostjo in nemirom, ki vas bo potiskal k iskanju novih doživljajev. Glede na prejšnji teden se boste dokaj ustalili. DVOJČKA od 21 J. do 21.6. Znašli se boste pred problemi, ki se vam bodo zdeli zapleteni in težki, zato boste zapadli v rahlo depresijo. Ker pa se za vas vedno najde rešitev, ob kateri se hitro pomirite, ostanite pokončni tudi tokrat. Ne bodite žalostni, ko pada dež... Zaradi njega bodo zrasle cvetlice, ko bo spet sijalo sonce. Rešitev se kaže na obzorju, do takrat pa se boste še fesa naučili. Naslednji teden se vam bo dogajalo, da vas ljudje ne bodo razumeli. Tedaj se morate zbrati in urediti misli in jim stvor pojasniti, če bo seveda zaleglo. Kjer močna svetloba sije v oči, ima vsokdo težave s koncentracijo. Tako se boste obnašali tudi vi. Seveda boste nadvse šarmantni, kadar bodo luči usmerjene v vas. Skozi ves teden vas jezik ne bo povsem ubogal, upoštevajte to! RAK od 22.6. do 22.7. Slabo počutje bo izhajalo iz zapostavljanja vaših zS> čustvenih potreb v zadnjem času. Doživeli boste krapo krizo, ker boste imeli občutek, da se že nekaj časa nečemu odrekate. Tisto, kar ste dobili, pa ni veliko vredno. Toda zdaj imate priložnost, da na novo ovrednotite svoje čustveno življenje in ga vzporedite z materialnimi zahtevami, ki niso brez vrednosti. Prenehali boste intelektualizirati stvari in raje se boste lotili iskanja resničnih vzrokov svojih težav. Ni vam treba na vrat na nos iskati rešitev v neki dejavnosti, za katero menite, da ste sicer prikrajšani. Tudi jutri in pozneje bo še čas, da to naredite, če bo še vedno pomembno. Zaradi pomanjkanja ljubezni lahko zbežite drugemu v objem. Lahko pa rešite star problem. LEV od 23.7. do 23.8. Borili se boste še vedno za vodilno vlogo, kjerkoli ste že, le na nekoliko drugačen način kot doslej. Ze v začetku tedna boste bolj umirjeni, vztrajno boste nadaljevali delo, ki ste ga začeli opravljati zadnje dni ali celo že prej. Ob tem pa boste nezadovoljni, ker boste imeli občutek, da ne delate pomembnih stvari... Niste tako zelo na očeh in tudi pohvale ni. Poiščite vzrok, mogoče tiči v tem, da ste preveč osebni, subjektivni. Težko boste prodali pravo oceno neke vrednosti, več boste dali na svojo lastno presojo v danih okoliščinah. Vsak dan boste stopali vse bolj iz samozadostnosti tako, da boste proti koncu tedna že na vrhu svojih intelektualnih moči. Rešili boste skoraj vse probleme. DEVICA od 24.8. do 23.9. Precej kaotično, nejasno stanje se zaključuje. Vendar ne smete poskušati nadomestili zamujenega ne pri delu ne v ljubezni. Nadzorujte in zadržujte, kajti le tako boste ohranili pregled nad svojim delovanjem, ki bo postalo zelo raznovrstno. Dobili boste dovolj novih zamisli, zato lahko na staro pozabite. Izkušnje pa boste potrebovali. Naslednji teden boste spoznali, da razpravljanje in prerekanje ne pripelje do zaželenega. Na koncu je pomembno le ali je vaš ponos ohranjen ali ogrožen. Torej se temu izogibajte, četudi bi uspešno prekrili s tem zdajšnjo neodločnost in sramežljivost. Sami boste težko presojali nekatera dejstva, zato se oprite na mnenje koga drugega. Srečali boste nove ljudi. <8 TEHTNICA od 24.9. do 23.10. fN Srečujete številne ljudi in težko se temu prilagajate. » Manjka vam pravih besed, da bi od kratkotrajnega pogovora prišli do bolj poglobljenega razmišljanja, ki vas bolj zanima. Če pa seštevate, porabite zato veliko fosa. Morali boste ob pozdravu iti dalje in dati prednost lastnim željam in obveznostim. Potem bo tudi utrujenost minila in boljši bodo odnosi. Saj ste že sami spoznali, da razpravljanje v napetih situacijah prinaša samo reagiranje z utrujenostjo. Pazite, da se v takem stanju ne znajdete v neznani situaciji, ki bi lahko vsebovala nekaj neznank. Bodite mirni, lahko se tudi prepuščate. Vendar se prepričajte, kje ste! ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Ljubezen postaja za vas spet pomembna. In imeli boste velik apetit. Odkrivali boste nekatere skrite stvari in dvignili tančico z njih. K temu vas bo popeljala intuicija, pa tudi vztrajnost. Da ne bi žrtvovali svoje ambicioznosti, želje po dosežkih, boste pripravljeni tudi na kupčije. Ljubezen ni edino zdravilo za potrtost in zaskrbljenost. Pomago pa! Zato bodo čustvena vprašanja na dnevnem redu. Zdelo se bo, da letošnja prihajajoča pomlad deluje na vas z vso silo. Ne samo v ljubezenskem smislu, temveč vas vsake toliko časa prisili, da razmišljate tudi o življenjskih vprašanjih. Morda vam življenje nastavlja krize v zabavo, morda zato, da hitreje dozorite. Ne bojte se, imate veliko zalogo čustvene in fizične energije, in zaupajte ljudem. STRELEC od 23.11. do 21.12. Privoščili si boste malo zabave, ob tem pa boste pozorni tudi na globje človekove doživljaje, na njihova čustva, na njihova odzivanja. Naslednji teden vas bo nekajkrat kar odneslo od doma, ker boste iskoli predvsem dobro družbo, kjer bi morda pozabili na svoje skrbi. Imeli boste precej sreče tudi pri navezavi novih poslovnih partnerjev. Stara zveza doma pa bo doživela preizkušnjo. Strelci imate zadnje čase kar precej visoko leteče cilje. Kako urediti vse načrte, želje in vizije ter hotenja, to je zdaj vprašanje. Kmalu boste zmogli toliko gravitacijske sile v sebi, da vašega ogromnega balona napolnjenega s plini, lažjimi od zraka, ne bo odneslo neznano kam. Domišljije imate dovolj, še posebno v času prazne lune, tako da boste vedeli, kje morate pristati. Prostor je torej vaš! KOZOROG ad 22.12. do 20.1. Nobene potrebe ni, da bi morali svoja čustva skrivati. Pri delu boste imeli uspeh tako ali drugače, in tudi med ljudmi se boste znali zadržati. Razum bo vladal vašemu srcu in nad vašimi rokami, zato se ne bojte, da bi naredili kaj napačnega. Na bazi prijateljstva vam bodo ljudje radi pomagali, pri težjih nalogah se lahko oprete posebej še na tiste, ki so bili deležni vaše pomoči. Naslednji teden boste spoznali, da se ne smete predajati razpoloženju in da v skupini pogosto zapravljate čas. Se je pač zgodilo, da niste dobili vodilne vloge, zaradi tega vam ni treba trpeti, saj se bo kmalu pokazala nova možnost in tokrat boste prvi na listi. V partnerstvu boste doživljali nove izzive, težko si boste dovolili postaviti nove temelje. Konec tedna pogovor. VODNAR od 21.1. do 20.2. Iskali boste novo varnost in sicer v okviru vsakdanjih opravil, predvsem v družini. Minilo vas je, da bi se primerjali z drugimi. Toda preizkušnje tega ali onega se ne lotevate tako pogosto kot prejšnje obdobje. Sedaj imate priložnost, da uredite svoje čustveno življenje. Predolgo posedanje doma bi vam samo škodovalo. Torej ni nobenega vzroka proti, da bi padli v novo aktivnost. Zdravstveno ste v odlični formi in pod vplivom tako imenovanega kozmičnega tuša, ki prebuja in spodbuja ter obnavlja dobesedno vse človeške energije. Spremembam se nikar ne poskušajte upirati, saj veste, da boste morali nekatere stvari temeljito spremeniti. Naj vas občutek strahu ne zmede, prepustite toku časa, naj odnese vse, česar več ne potrebujete. Kako in kam, boste kmalu sami samodejno občutili. RIBI od 21.2. do 20.3. Veliko stvari za katere včasih niste našli dovolj poguma, zdaj prav uspešno upravljate. Ce boste pri tem dovolj previdni, tudi do poškodb ne more priti. Ce naslednji teden ne boste naleteli na odziv, počakajte na drugo priložnost. Sami se bodo javili. Snov se mehča, če jo dovolj dolgo mehčate. Lenost in zasanjanost bi vam ob koncu tega obdobja dela slabe posledice. Poberite se! Naj vas usmerja notranji duh, da ne bo prišlo do tratenja energije, ki jo nujno potrebujete. Na izzivanje boste reagirali z agresivnostjo. Nič več ne boste tako mirni, zato bodo ljudje presenečeni. Vajeni so bili namreč, da vse potrpite. V ljubezni pa se prebuja strast. Pazite se drobnih nezgodic! UGANI! KAJ JE: Akviziterstvo? -Prodajanje izdelka, ob katerem dobi kupec darilo, ki je trikrat všteto v ceno izdelka, izdelek pa ni vreden pol darila. Dolžina? -Če si moški pusti rasti brado do poletja, ker ga pozimi tako svinjsko zebe. Draginja? -Če prineseš iz trgovine prazno vrečo za juija, včasih pa si prišel s prazno vrečo ven že za pol jurja. Izobilje? -Če mora privatizacijski lopov imeti tri vzporedne firme, da vanje vlaga družbeni denar. Lepota? -Ko se oči vseh prisotnih na lepotnem tekmovanju obrnejo na priletno staro divo s polno denarnico, kije ravno vstopila. Nedoslednost? -Če tako dolgo rijete z demokracijo naprej, da si ljudstvo zaželi nazaj v stare čase. Nemogoče? -Prepričati babico, da neka rokovska skupina poje, ona pa je prepričana, da protestirajo. Neodločnost? -Če pri poroki rečeš najprej DE, potem pa se brž popraviš in rečeš NA! Onesnaženje? -Ko morajo v Nazarjah pokrivati pijačo, da jim je ni treba pojesti. Optimizem? -Če v restavraciji naročiš ostrige in upaš, da boš našel biser, s katerim jih boš plačal. Paradoks? -Da mesece in mesece čakaš, da bi dobil avto, avto te pa na prehodu za pešce dobi takoj! Pobožnost? -Ko lahko lovite ribe na izrabljeni babičin rožni venec. Poštenost? -Daje sojenje pravično, le če se sodnika pošteno podkupi. Potrpežljivost? -Če z boksarsko rokavico pobiraš šivanko. Pripravljenost? -Če se ženska, ki čaka na pravega moškega, medtem zabava z množico napačnih. Praktičnost? -Denarnica, da lahko izgubimo ves denar in vse dokumente naenkrat. Pravičnost? -Če ukradeš koledar in dobiš zato dvanajst mesecev. Prebavne motnje? Če v lekarni vlomilci ukradejo odvajalno sredstvo namesto droge, pa so kljub odvajalu humoreska GOSPODJE MOLJI "Treba je iti v hribe, tam je lep razgled!" so mi govorili. "Višje ko si, bolj je zdrav zrak!" se zdaj spomnim soseda, ki rad smuča po vrhovih naših smučišč. Minuto nazaj sem imel razgled in zdrav zrak, zdaj pa ležim s polomljeno smučko ves zmučkan zarit globoko v sneg pri hotelu smučarskega centra. Nekje ob sebi imam bolečo roko. Če me bo kdo potegnil iz sneženega moža, ki se je nastavil na progi, si jo bom mogoče še lahko naravnal v normalen položaj. Sicerpa,... adijo roka, dolgo si mi služila. Rad sem te imel. "Previdno! Previdno!" slišim za sabo dobre ljudi, ki mi bodo pomagali. "Pazite na snežaka! Tri ure smo ga delali!" "Roka me boli!" skušam reševalce sneženih mož spomniti nase. "Za nobeno rabo ni! Jaz bi ga kar uničil!" reče vodja reševalcem. "Njega pa peljite v hotel na čaj," in gleda snežaka, tako da si nisem na jasnem, kaj me čaka. Čakal meje čaj. Hindujski menda... Okusa je bil že takšnega, kot da so divje gorske rože najprej prežvečile še bolj divje koze. Posadili so me za mizo, kije v drugo doživljala kapitalizem. Prvega je bila deležna že na začetku stoletja. Stol se je majal, kot gospodarjenje v tem hotelu. Ko pa je prepih potegnil v pravo smer, sem zavohal iz kuhinje svež vonj po starih 'zoknih'. Obrnil sem nos v drugo smer, pa meje gost za sosednjo mizo pobaral: "Res gnilo, kaj ne? Bolje, da ne vidite sob. Takšnega ropanja gostov ni nikjer daleč okoli!" "Res? Ste že dlje časa tu?" ga vprašam. "Poglejte te luči!" noče slišati mojega vprašanja in mi s prstom pokaže stare neonke. "Saj bodo vsak čas odpadle z ometom vred!" Možakar seje razvnel: "Jutri pride inšpekcija. Stavim, da bodo žičnico zaprli!" "Kaj vlečnica ni vama?" se s strahom pozanimam, on pa me pogleda, kot da sem vprašal kaj izven zdrave pameti. "Vidi se vam, da ste naivni že, ker pijete to brozgo iz Kafiristana." Zaleti se mi v grlu, ko pomislim, da mogoče res pijem kozji prežvek. "Žene pa nimate s sabo?" vpraša kar tako. "Smučanje ima za nevaren šport." "Ha, ha!" se mi smeji. "Verjetno je vas videla smučati! Stavim, da se raje smuka med rjuhami, a?" Nikakor mu nimam namena razlagati navad moje žene. Tip mi gre na živce. Pustim čaj in ga vprašam: "Zakaj ste tu, če vam je tako zoprno?" "Dobro vprašanje. Tu nihče ne da nič na obnovo, še najmanj pa jaz. Sem oskrbnik te podrtije in si nikakor nimam namena zmanjševati plačo s prenavljanjem. Pa še družina ima popust namoj račun." Čudno ga pogledam. "Kaj pa varnost?" "Hja, včasih se sem gor z vlečnico pripelje tudi tašča. Mogoče nekoč,... kdo ve..." se grobo šali. "Kaj pa lastnik?" "On smuča drugje, tu samo vleče denarce, kot jih je prej v podjetju, kije šlo v stečaj," pove in mime vesti pije kavo, ki si jo je prinesel s sabo v termovki. "Upa, da bo za obnovo dala občina s samoprispevkom," še reče, nato pa gre k šanku. Mi je že tako preveč povedal. Naenkrat mi kane v glavo. S pomočjo luknje v privatizacijskem zakonu gospodje 'molji' delajo še večjo luknjo v državnem proračunu in zdaj delajo še luknje v naših praznih žepih. Prijelo me je in sem spil kozji čaj na dušek. Slabše bi se težko počutil. Naj naši mladi demokraciji v povojih že nekdo zamenja plenice - hudimano smrdi! z grenkim priokusom Vaš Žan Zgodba se v resnici ne nanaša na nobeno od slovenskih smučišč, pač pa na naše neumne glave. l DRŽAVNI RED BO PONOVNO V TEKU, ČE DOLOČIMO POSLANCEM LETNI DOPUST MARCA MESECA! "BOLJ BO TREBA VARČEVATI!" SO REKLI IN SI DVIGNILI POSLANSKE PLAČE, DA JIM BO TO LAŽJE USPELO. KDO PRAVI, DA DELO NA POLJU NE PRINAŠA DENARJA? VPRAŠAJTE NAŠE CESTARJE! UGANI! kmalu zaprti. Razčiščeni odnosi? Ko mož ve, daje on zadolžen za pomivanje in čiščenje. Razočaranje? Če otrok zve, daje Charles Lindbergh preletel ocean, potem pa mu povejo, daje pri tem uporabil letalo. Priljubljenost? Ko si pri vas upniki kljuko kar podajajo. Slava? Ko vas upniki prepustijo izterjevalcem! Samo za odrasle? Govoreča papiga iz javne hiše. Sreča? Če si zaljubljen sam vase in nimaš tekmecev. Strahota? Če se gol spuščaš po britvi od Lune do Zemlje in poskušaš zavirati. Stresna situacija? Ko držite v rokah račun za elektriko. Suhost? Če lahko nosiš pižamo z eno samo črto. Televizija? Če daš deset tisoč tolaijev tehniku, ki ti zamenja del, vreden tisoč tolarjev, da bi lahko gledal nadaljevanko "Zločin se ne izplača". Umetnost? Če se znaš v okrogli sobi usesti v kot. Velikost? Če ima kdo tako velika usta, da lahko je banano počez in pri tem še poje dvospev. Vljudnost? Če moški vzame cigareto iz ust, preden poljubi žensko. Vraževernost, ki se obnese? Če boksar boksa s podkvijo v rokavici. Vztrajnost? Če postajenačelnik v Ljubljani toliko časa žgečka železniško tirnico, da se začne postajenačelnik v Dobovi smejati. Zapravljanje? Če daješ žepnino kenguruju. Značaj? Če dobiš na lotu visoko nagrado, upnikom pa izposojeni denar ne vrneš, da si ne bi kdo mislil, da te je denar spremenil. Znajdljivost? Če greš z jogijem v klet, da bi spal bolj globoko. SAVINJSKE NOVICE "Sl&VE^ŠKI PESNIK, PISATELJ IN REŽISER (FRANČEK) DROBNO ZRNATO ŽITO SAVINJSKE NOVICE NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ NAPOTEK ZA DELO KDOR KAJ ANALIZIRA, RAZČLENJE-VALEC «P i; Tj ; j «L- mr- if 1'. ^ j J vlj&šfe m H ■ (H BS RADKO POLIČ BALERINA PAVLOVA STAR SLOVAN TROPSKI CIKLON EVROPSKI VELETOK TRD KREMENČEV MINERAL j > OTTO LILIENTHAL MESTO OB ARALSKEM JEZERU SESTAVIL: METOD ROSC DRUGO IME FINSKEGA MESTA ESPOO SKUPŠČINA SODARSKO PEVEC SMOLAR ORODJE PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA \/ BRANISLAV NUŠIĆ BESEDILO NA ZAČETKU KNJIGE PRVOTNI PREBIVALEC BRITANIJE ANTIČNO IME ZA MESTO NIN POSEBEJ OPREMLJEN RAZSTAVNI PROSTOR LETOPIS ATLANTSKI PAKT MESTO NA VZHODU AVSTRALIJE INDIJANSKO OROŽJE VRSTA URANOVE RUDE PIJAČA STARIH SLOVANOV INFEKCIJA RANE MADŽARSKO MOŠKO IME GORA V SRBIJI PORTUGALSKI NOGOMETAŠ (JOAO) SAVINJSKE NOVICE GRADITELJ RIMSKEGA VODOVODA SLOVENSKI DRAMATIK (IGOR) AM. ZVEZNA DRŽAVA SLONOV ČEKAN MESTO V DALMACIJI CHAPLINOVA VDOVA NUŠA TOME VRSTA VRBE DOBA, VEK SLOVENSKI NARODNO- ZABAVNI ANSAMBEL AVSTRIJSKA SMUČARKA WÄCHTER STANE TRBOVC ZANIMANJE, SKRB PISATELJ CANKAR PEVEC PESTNER NIZEK ŽENSKI GLAS RUSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (MIHAIL) MINI SLOVAR AENONA: Antično ime za mesto Nin GRANAT: Trd kremenčev mineral TAL J: Ruski velemojster (Mihail) ESBO: Drugo ime finskega mesta Espoo ILI: Pritok Balhaškega jezera TRLO: Sodarsko orodje Rešitev prejšnje križanke: Pesimist, itinerar, rarog, BI, Jože, atom, zagata, ete, ataka, unikat, noga, elan, ŽE, ekocid, lopar, mož, remiza, olefmi, Irak, Monod, letalo, EG, Natal, Baš, Tipo, anemona, ejalet, OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 3. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Špela Orešnik, Solčava 30a; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marija Zupan, Zavodicc 12, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Martina Podpečan, Attemsov trg 4, Gornji Grad; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Niko Mlakar, Na Tratah 5, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju Caffc-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 4. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 28. februarja 1997, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva GOST Gostišče Trohej iz Gornjega Grada: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 4 osebe; 2. nagrada: plošča za dve osebi; 3. nagrada: sadne kupe za 4 osebe. Na trgu 36, Mozirje V naši prodajalni že lahko izbirate med pomladnimi artikli znanih znamk, visoke kakovosti. vabljeni! 38 OGLASI IN MALI OGLASI Morda ste iskali prav to... TESNENJE OKEN IN VRAT ‘ Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. I Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno I vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi I montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montažo ■ pohištva. Tel. 831-041. ANTENE IN RTV SERVIS ■ Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi 1 in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, I Prašnikar s.p., 845-194. Irtvpurnat I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. I PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH I CENAH! I Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo I sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! j Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški ■ inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88* 3334 Luče. Tel.: (063) 844-I 023. • TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA ■ Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. i Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. j PREVOZI ■ gramoza, zemlje; izkopi; utrditve parkirišča, dvorišča; selitve. Tel. 841-611. MARINET d.o.o. [ Vse kar ste si od nekdaj [želeli izvedeti o ponudbi izdelkov in I storitev na slovenskem trgu, pa niste imeli kje vprašati. 063 441 I 441. I DELNICE I Pivovarne Laško in ostale, kupim. Tel. 061 557 963. I HLODOVINO LIPE I Neomejene količine hlodovine lipe odkupujemo. Plačilo takoj, i Inf. na tel. 841-193, 0609-646-607. j ČISTILNA OPREMA BRALCOM s.p. ■ Globinski sesalci za mokro in suho sesanje, čistilni vozički za . poslovne prostore in razna brisala za vse vrste podov. Tel. 063/ ' 885-304, 833-503 (biro), 0609/624-658. I URARSTVO HOBI IGRAČE LJUBNO I Nova nagradna igra Lego in nove Lego kocke čakajo otroke. Tel. I 841-084. I________________________________________________ — J Telico simentalko, brejo, prodam. Tel. 841-194.____________________________ Peugeot 309 G RD, letnik ’91, prodam. Tel. 841-194. Ugodno prodam malo rabljen otroški voziček Dino. Tel. 841-384. Prodam Ren. Trafic kombi, 8+1, dizel, 1. 88, reg. 19.1.1998. Tel. 832-218. Prodam Fiat 128, reg. do avgusta ’97, cena 600 DEM, kosilnico Lavcrdo v dobrem stanju in potopni hladilnik za mleko. Tel. 063/843-008.____________ Prodam Opel kadet 1,3 i s katalizatorjem, 1.1989, metal siva barva, šibedah. Tel. 844-091. V Gornjem Gradu oddam prostor, opremljen za šiviljstvo. Tel. 843-240, zvečer. Prodam avtoojačcvalcc 2x120, VV 1 x240 VV, wofer 300 VV novo, prč za CK TVT 35.000 ec. Tel. 841-427 Prodam praščiče do 50 kg. Tel. 831 -825. Prodam Ford Sierra, 1.88, registriran do avgusta. Tel. 831-892. Nakladalki SIP Šempeter 17 in 26 m3, poljski Fiat 126 P, 1. 88, rumene barve. Tel. 832-749. Inštruiram angleščino, matematiko, slovenščino za srednje šole in vse za osnovno šolo. Tel. 831-892. Kupim telička starega 1 teden. Tel. 061/825-400. Bikca 7 tednov starega, primeren za rejo ali za zakol, prodam. Tel. 831-289. Jabolka ajdared 1. vrsta A po 80,00 sit/ kg, 2. vrsta A po 40 sit/kg, prodam, tel. 063/831-048. Prodam voziček, povijalno mizo, torbo za dojenčka, kolo. Tel. 832-335. Prodam procesor pentium 200 pro+mmx plošča, nova, najhitrejša ta hip. Dominik Umek, Zadrcčka 31, Nazarje. Poceni prodam rabljene deske za fršolongo. Janez Plcscc, Planina 34, Ljubno. Prodam el. dvigalo z jekleno vrvjo za gradnjo stan. hiše ali razna pleskarska in mizarska dela na višini. Tel. 841-170. Prodam otavo. Tel. 832-324. Prašičke 30 kg-ske in telico sivko, 14 dni staro, prodam. Tel. 841-196. Lada Niva 82 1., 80.000 km, reg. do oktobra 97, dobro ohranjena. Tel. 061/ 1271-104.___________________________ Nudim pomoč starejšim občanom. Marjana, Spodnje Kraše 10. Prodam 8 mesecev brejo telico simentalko. A kontrola. Tel. 843-282. Prodam univerzalno stružnico 1 fi 380x1500 starejši letnik. Poceni. Tel. 831-469. Prodam rabljeno etažno centralno peč na trda goriva. Tel. 841-268. Poslovne prostore v centru Gornjega Grada oddam v najem, inf. po tel. 041 664 176. Ugodno prodam vrata in 2 zastcklcno okno, primerno za vikend s polknami. Tel. 831-719.______________________ Prodam Gorenje zam. skrinjo 4101, za 18.000 SIT in litoželezno peč za centralno ogrevanje. Tel. 885-561. Prodam 2 kravi sivki, breji 7 mesecev, A kontrola in kobilo haflinger, staro 6 let, brejo 11 mesecev. Tel. 841-751. Prodam stanovanjc 70 m2 v Nazarjah, informacije na telefon 0609/650-015 ali v Tragal Nazarje. Odkupujemo hlodovino lipe. Plačilo takoj. Tel. 841-193, 0609 646-607. Iščem pripravništvo za strojnega mehanika. Šifra: “Pripravništvo”. Tipo 1.7 D 1995, menjam za manjši avto iste starosti, z doplačilom. Inf. na tel. 063/832-984. Prodam televizor Philips pover, ekran 40. Tel. 846-022. Prodam osebni računalnik PC 286 in tiskalnik A3. Tel. 063/843-240, zvečer. Prodam registrirano podjetje d.o.o. brez obveznosti. Tel. 063 843-240, zvečer. Kupim otroško stajco (po možnosti ovalno). Tel. 831-070. Gorsko kolo Wheeler 6000, dobro ohranjen, amortizerji, cena 1000 DEM. Tel. 843-678. Krave ter telice s.r. pasme breje prodam. Tel. 885-412. Več kostanjevih kolov za ograjo za ovce kupim. Tek 845-192, zvečer. Prodam telico s.r. z rodovnikom staro 10 mesecev. Tel. 832-687. Prodam brezžični telefon Panasonic. Tel. 832-777. Yugo Koral 60, I. 89, reg. do septembra'^. Tel. 856-297. Prodam seno. Cena po dogovoru. Tel. 843-701, zvečr.____________________ Prodam Yugo 55 koral, 1. 89. Bistro Pepel, Mozirje. Prodam 4 telice sivo-rjave z A kontrolo. 2, 8, 24 in 29 mesecev stare. Tel. 841-302. Daihatsu Charade TD, 5 vrat, metalno srebrne barve, 1. 88/12, prva reg. 5/ 89, 95.000 km, ugodno (4.500 DEM) prodam. Inf. na tel. 886-118. V najem oddam stanovanjc v Mozirju, inf. na tel. 833-671. V najem oddam poslovni prostor v Nazarjah, primeren za trgovino in 2 pisarni. Inf. na tel. 833-671. Prodam rabljeno manjšo tračno žago, luščilcc koruze z motorjem. Tel. 832-190. Honda Civic 1.3, 1. 93/94, 47000 km, novi model, servo volan, lepo ohranjen, cena 15.500 DEM. Tel. 063/885-304, 0609/624-658._______________________ Ugodno prodam malo rabljen synthesizer “Yamaha 150”, primeren za začetnike. Tel. 832-656. Naročnike malih oglasov naproš amo, da tekst za objavo napišejo čitljivo. ULTRA l) d.0.0. NAZARIE Ultra, d.o.o. vas s svojimi prodajnimi mesti v Mozirju, Nazarjah in Varpolju vabi k ugodnemu nakupu, in sicer: NEVERJETNIH za 3 kg pralnega praška ADRIA do razprodaje. ČAS OD IZIDA SAVINJSKIH NOVIC DO VKLJUČNO ZG. Z. 1997 BANANE / kg............11900 SIT M POMARANČE I kg.............9900 SIT NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO V mesecu februarju na Ljubnem ob Savinji odpiramo diskont JATA! Točen datum otvoritve in ceniki bodo pravočasno na naših prodajnih mestih! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 10/91 86000 733.119,00 R 5 CAMPUS DIESEL 4/89 107.500 685.734,00 R 5 CAMPUS 3V 4/89 69000 600.600,00 CLIO 1,2 RN 5V 8/93 44000 1.278.904,00 CLIO D 1,9 5V 1/93 41000 1.344.530,00 CLIO 1,4 RT 5V 11/91 59000 1.002.750,00 R 19 1,8 RT 5V 12/93 58400 1.590.300,00 R 19 TS 5V 3/89 97000 915.058,00 R 21 TL 1,4 12/89 83000 800.000,00 ŠKODA FAVORIT 135 L 4/91 72600 490.000,00 FORD ESCORT 1,8 CL XTD 8/94 62000 1.837.080,00 NISSAN MICRA 1,0 LX 5/93 47000 987.000,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48000 865.200,00 OPEL ASTRA GL 2/93 32000 1.278.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. [im d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT I Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Tax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 - CENTRALNO OGREVANJE - VODOVOD OPREMA - OPREMA KOPALNIC ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust dostava na dom, montaža EUROFIRE VABLJENI V NAŠO POVEČANO IN POSODOBLJENO PRODAJALNO V PARIŽLJAH 00 21. februarja dalje! DA VA/VI BO TOPLEJE/ ■lili ILJlj radie alfa i ■ PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU & H7.S Hll/ mn Celje - skladišče D-Per . POLETITE V TANDEMU! V času smučarske sezone na Golteh lahko poletite na relaciji Medvedjak - Zekovec, Stari Stani - Radmirje ali Ljubno, Stari Stani - spodnja postaja žičnice Ročka. INFORMACIJE NA RECEPCIJI HOTELA NA GOLTEH ALI NA TEL. 063/843-296 ALI 0609/625-960 ŠOLA LETENJA SKY VAM NUDI TUDI: - BREZPLAČNE POIZKUSNE TEČAJE - TEČAJE ZA ZAČETNIKE - L TEČAJI - NADALJEVALNE TEČAJE - A TEČAJI n DNEVNE SOBE n KUHINJE n OTROŠKE SOBE n PISARNIŠKO POHIŠTVO n PERZIJSKE PREPROGE Selska 10, Aiezirie AKCIJA! XX jedilniško pohištvo - masivni bor IZREDNO UGODNE CENE IN NAKUPNI POGOJI - svetovanje, ugodni krediti, brezplačna dostava - možnost montaže Tel. 832-940