St. 99 Ntoiu Hitna i iitiiiti (Mi nmittmbiMI V Trst« - — 27. aprila 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII liha ji« izvara« poodcljek, vuk dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Asilkcga it 20, L nadstropje. Dopbl naj.«e pošiljajo uredništva pisma se ne sprejemajo, rokopisi in c Anton Oerbec. — Lastnik Osk^n^^po^^gpkarm inaSa za mese: L 7.-, 3 —-,n U Inozemstvo mesečno 4 Hre ln oprave St 11-87- Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t ftrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceitL osmrtnice zahvale, poslanice it* vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20. L nadstropje. — Telefon orednlStva in oprave 11-57. HussolinUeV^^fada In popolarl Od kongresa «popolarov» v Turimi pa do danes je minulo le malo dni. In vendar: kaka izprememba se je odigrala v tem kratkem času na pozorišču političnega in -parlamentarnega! življenja Italije! Kljub dejstvu, da se je kongres v Turinu izjavil za lojalno sodelovanje z Mussolinijevo vlado in je zahteval za stranko le neko avtonomijo v presojanju posameznih vprašanj, kljub dejstvu, da so popolari skcrc tik po kongresu umaknili svojo staro zahtevo po ohranitvi proporcionalnega sistema in so tudi v tem pogledu ustregli stališču fašizma: kljub vsemu temu je Mussolini s sicer uljudnim, vendar pa odločnim pismom odslovil zastopnike ipopolarov v vladi in jih postavil pred vrata. Oddaljenega opazovalca, ki ne more imeli vpogleda v kolesje stroja sedanje vladavine v Italiji, je ta Mussolinijev čin moral presenetiti. Danes pa se more že videti jasneje. Edino le popolari — ki so poleg socialistov - komunistov edina res organizirana stranka — so si nekako ohranili svojo politično in parlamentarno pozicijo i udi po zmagi fašizma. Bili so sicer precej krotki tudi oni in so se kolikor le možno prila god ovali novemu položaju. Vendar pa so ostali činitelj, ki ga je Mussolini vsaj nekoliko upošteval. O tem so pričali razni njegovi ukrepi, na pr. vzpostava- križa v šoli, razne njegove izjave o njegovem stališču napram verskemu in cerkvenemu življenju, koraki obzirnosti napram Vatikanu. Govorilo se je celo. da je v namenih Mussolinija, da se likvidira stara pravda med Vatikanom in italijansko državo. Po vsem tem je bila upravičena misel, da chrani čim boljše razmerje do stranke popolarov in da bo njihovo sodelovanje na rvladi v prilog njegovim namenom. Danes pa vidimo, da je bila taka domneva zgrešena. Mussolini je s krepkd kretnjo odslovil popolare iz kabineta. In to. previdno, brez dovoljnega razloga, ki b( bil — vsaj za vnanjega opazovalca — v pravem razmerju s pomembnostjo tega Čina. Ali je Mussolini morda res revidiral svoj prejšnji program in izpremenil svoje načrte? Ne — taka domneva je zgrešena. Ravno zato, ker Mussolini hoče vseskozi Izvršiti svoj fašistovski program, je porabil priliko pretveznega afronta popolarov na kongresu v Turinu, da se je iznebil pepolarske primesi v ministrstvu. To dejstvo prihaja do jasnega izraza v nekem članku v novem fašistovskem glasilu clmpero*. Tam je rečeno, da izsiljena ostavka popolarskih ministrov pomeni zmago fašistovske revolucioaiarne dušev-nosti. Ne samo popolari, ampak tudi liberalci in demokrati da se morajo odtisniti. Danes so odtisnjeni popolari, filtri, pojutršnjem pridejo na vrsto tudi liberalci in demokrati, če se ne preselijo y fašistovski tabor. Čemu naj bi — vzklika «Impero» — poleg fašistovske stranke obstojale še druge stranke?'. Beseda je mendai dovolj jasna. Zahteva se popolna kapitulacija vseh strank pred fašizmom. Saj tudi popolarom ni nič koristilo, da so se izjavili za lojalno sodelovanje s sedanjo vlado, da so delali poklone fašizmu, da so se odrekli ene svojih glavnih zahtev — proporcionalnega volilnega sistema -— in so si — to pa menda le bolj radi časti zastave — hoteli ohraniti le neko «avtonomijo« pri presojanju razmih vprašanj. V svoji samozavesti kliče fašizem vsem drugim strankam: pokorite se, vdajte se v svojo usodo! In popolari so' se menda že vdali. V tej domnevi nas podkrepijajo izjave njihovega prvaka Mede, ćeš, da je pozicija popolarov izrecno naklonjenu težki nalogi Mussolinija brez ozira na to, afi so na vladi zastopani ali ne! Zato da ni pričakovati od njih strani nikakega presenečenja. Popolari bodo tudi nadalje mirno na svojem mestu, na strani vlade, četudi izven vlade! Te izjave so znak resignacije vsaj za bližnje čase. Razumljiva je. Popolari se nahajajo v težavnem, kritičnem položaju. In to ne le vsled! zmagovitega fašistovskega pritiska, ampak tudi vsled dogodkov v lastni stranki. Kongres v Turinu se je sicer izrekel z veliko večino za politiko strankinega vodstva. Nastopila pa je tudi «narodnapovsem fašistovsko orijentirana manjšina. Dokaz za .to je dejstvo, da odločno zahteva glavo don Sturze, glavnega tajnika in resničnega intelektualnega vodje stranke, kar bi fašisti pozdravljali z največjim zadoščenjem. Sicer pa je znano, da, ta stranka ni bila nikdar povsem enotna po svojih političnih naziranjih. Ta razkol je bil doslej latenten in je tlel pod pepelom, na kongresu v Turinu pa se je očitno pokazal na površju. Pred seboj ima stranka popolarov energični in neizprosni fašizem, oprt na državni ^aparat, v svoji sredi opozicijo, naklonjeno fašizmu: kako naj bi stranka v takem položaju vršila odločno borbo in izvajala izdaten odpor proti njemu, ki jo je tako neusmiljeno odtisnil od vpliva in moči?! K temu pa prihaja še dejstvo, da se Vatikan, ki naj bi bil odločilna instanca- v politiki popolarov, drži trajrao . ' nekaki rezervi. Saj je znano, da že poprej ni hotel s svojo avtoriteto kriti praktične politike te stranke, dasi je bil — to se razume — v skladu z njenim stremljenjem v prilog verskemu in cerkvenemu življenju. Pa tudi sedaj ne bi mogli popolari — če bi hoteli začeti boj proti fašistovski vladi — pričakovati očitne in aktivne podpore od Vatikana. Po raznih izjavah iz vodilnih cerkvenih krogov je namreč soditi, da so na stališču, da je ob sedanjih razmerah za katoliško stvar v Italiji najugodnejše, če ne prihajajo v navzkrižje z vladajočim fašizmom. Ta dejstva vežejo roke tudi vodstvu stranke popolarov in le tako moramo razumeti izjave njih prvakov, da bodo sodelovali z vlado, četudi niso na vladi. Italija Kako nameravajo fašisti poiašistiti parlament in državne organe RIM, 26. Včeraj se je sestal veliki fašistovski svet, ki je razpravljal o volilni reformi. Zastopani sta bili dve stališči: Farinaccijevo za enoimenski volilni okraj in Bianchijevo za večinski sistem. Sprejeto je bilo z večino glasov Bianchijevo stališče, vsebovano v tej-le resoluciji: «Veliki fašistovski svet je na razpravi o- reformi volilnega sistema za državnozborske volitve sklenil odkloniti vrnitev k sistemu enoimenskega kolegija, ker je ta v očitnem navzkrižju z značajem fašizma. Fašizem sicer upošteva individualne in kvalitativne elemente ter posebnosti lokalnega življenja, ostaja pa vkljub temu gibanje, ki dobiva svojo obliko v širokih narodovih množicah, katerih najvišji in skupni cilšj je izpolnitev in zedinjenje vseh moči, vseh slojev in vseh pokrajin Italije. Veliki fašistovski svet predlaga torej, v skladu s sklepom ministrskega sveta od 15. novembra in od 12. decembra 1922., naj se ponovno poudari absolutna potreba temeljite izpre-membe sedanjega zakona, kateri iemelji na podlagi stroge proporcionale. Površen pogled na zadnjo dobo našega parlamentarnega življenja, ki je bilo istočasno s popolno razkrojitvijo državnega življenja, dokazuje več kot dovolj, da omenjeni sistem nikakor ne jamči za progresiven razvoj kakršnega koli zakonodajnega programa, obenem pa da trajno in skoraj vedno iz (nesorazmernih vzrokov moti smernice vlad, ki se morajo oslanjati na raznobarvne parlamentarne koalicije. Ker se težko delo fašistovske vlade» ki hoče gospodarski urediti državo in spraviti do veljave njene moralne moči, ne sme prekidati vsled novih, brezplodnih in brezsmi-selnih strankarskih bojev, izraža fašistovski svet svoj namen, da naj bistvena izprememba volilnega sistema obstoji v sprejetju večinskega sistema z večjimi volilnimi jpkrožji, po katerem bo lista, ki bo dobila /večje število glasov nego druge, izvoljena jvcri preiskava zaradi obmejnih ogrskih državljanov iz Cehoslovaške, ki incidentov mešani komisiji. V kratkem se pripravlja, ni še bil uradno ukazan, na lice mesta trije madžarski in toda. gotovo je, da bodo tozadevne odred- tr-e čehoslovaski delegati. Madžarska be razposlane v najkrajšem času. Gotovo v{atja je zahtevala, naj bi čehoslovaška je tudi, da ne bodo izgnani samo nekateri v[ada spričo dejstva, da je rešitev spora ogrski magnati, temveč tudi drugi ogrski prepuščena razsodišču, odnehala z repre-državljani, ki so delali na Slovaškem poli- saiijamj. tično Ipropagando prqti čehoslovaski re- publiki. < Konferenca v LausannS Vsled raznih incidentov na obmejni po- _ sp0r zaradi Kasteloryza staji Hidas-Nemety je železniška zveza Tux^ia bi hotela šopek na... Donavo med Čehoslovaško in Ogrsko prekinjena. odloC.na zavTilitev turških zahtev po jugo. Čehoslovaski odposlanci v mešani komi- slovenskem in romunskem delegatu siji za razmejitev med Čehoslovasko n LAlUSANNE 26 Včeraj se je sesta| ^UpniciP^karnafslce gospodarski odsek konference pod pred-proti ogrskim nasiljem, ,ftIz Ldništvom kom. Montagne, ki je začel Rusije je bilo izgnanih 10 ogrski držav- evaU težko raianje vrnitve pre, ljanov, med katerimi se nagaja tudi brat P in interesov zavezniškim grsko-katoliskega škofa Pappa. državljanom v Turčiji. S tem vprašanjem BUDIMPEŠTA, 26. Po poročilih tukaj- so v zvezi mnoga druga podrejena vpra- šnjega čehoslovaškega poslaništva, bodo ganja. Ni se posrečilo priti do nikakega ukrepi proti ogrskim državljanom trajali sklepa. Vprašanje bo izročeno v proučitev tako dolgo, dokler ne dobi čehoslovaška izvedencem. vlada od ogrske vlade zadoščenje za na- j Popoldne se je sestal politični odsek pod pade o, in razprave o takih vprašanjih so za« ^^ vezniki v noti, ki so jo izročili marca Izmet izrecno izključili od sedanjih poga Nemško-ruska pogodba LONDON, 26. Iz Moskve poročajo, da je bil med Rusijo in Nemčijo sklenjen dodatno k rapallski pogodbi dogovor radi tekom vojne zaplenjenih ladij. Po tem dogovoru si boste Rusija in Nemčija obdržali med seboj zaplenjene ladje. Ustanovitev kaukaške republike BERLIN, 26. Uradno se poroča iz Moskve« da se je ustanovila republika na Kavkazu, ki jo tvorijo Azerbeigin, Armenija in Georgija. pasi, janj. Vkljub tej načelni izjavi, kateri se je pridružila tudi italijanska delegacija, je Izmet paša branil turško stališče, polagajoči posebno važnost na bližino otoka anatol* ski obali. Kom. Montagna je v dolgem govoru zavračal trditve izmet paše, pou^ dartajoč« da je Izmet paša/ s pismom od 4. februarja že sprefel priklopitev tega otoka in Dodekaneza Italiji. Kom. Montagna je'zaključil svoj govor z zahtevo, na| se turška zahteva po tej bistveni teritorialni izpremenibi kratkomalo odkloni, ker ne spada pred konferenco in ker se ne more utemeljevati niti z narodnostnim načelom, kajti na tem otoku ni turškega prebivalstva. Po dolgi razpravi je predsednik odseka izjavil, da vztraja pri svoji prvotni izjavi in je odklonil turško zahtevo. Izmet paša si je pridržal odločitev. Začela se je nato razprava o otoku Ada Kaleh, ki se nahaja na- Donavi, 2 km južno od OrŠove. Ta otok z ostanki nekdanje trdnjave iz časa Karla VI., je bil do 1. 1878. turška last, a tega leta je prešel na podlagi berlinskega dogovora v last Avstro-Ogrske. Romunski delegat je zahteval suverenost nad tem otokom/ za Grčijo, jugoslovenski delegat pa je izrazil svoje pridržke glede pravic Jugoslavije in je pobijal turško stališče. Zavezniški delegati so bili soglasni v tem, da se turška zahteva odkloni. Izmet paša je tudi tukaj izrazil svoje pridržke. Razpravljalo se je nadalje o odpravi sultanovih pravic v Libiji in o pravicah tujih cerkvenih oblastev v Turčiji. DNEVNE VESTI Aprilski glasovi. Rimska *Agenzija Italija^ l-azsirja tatarsko vest, da se v nekih krogih širi glas, da se med belgrajsko in avstrijsko vlado vršijo pogajanja za dogovor, po katerem bo Jugoslavija v slučaju vojne mogla pošiljati svoje čete preko severnega Tirolskega. Isti «glas» da hoče tudi vedeti, da je italijanska vlada podrobno obveščena o stvari in da je tudi že odredila potrebno. Med resnimi ljudmi bi mogli tc vest razumeti le tedaj, če bi bila poslana v svet dne — 1. aprila. Morda pa je rečena agencija hotela na koncu mcscca dohiteti, kar je zamudila ob začetku: poslati svoje lahkoverne ljutit —i tudi takih \e baje nekaj na svetu •— *v april! Druge, hujše nesreče menda ne bo. Brez komentarja. Po ukazu prefekture v Tridenlu se ima nemška šola v Leifersu izpre-menit; v italijansko in le v prvih časih se ima Poštne pristojbine za pošiljanje časopisov v inozemstvo. Listi, ki pošiljajo neposredno njihovi izdajatelji v inozemstvo, se smejo franr kirati po znižani tarifi, t. j. 15 stotink za vsakih 50 gramov. Ta določba pa ne velja za Nemčijo, ker ni njena poštna uprava dala do sedaj nikakega tozadevnega odgovora. Predpisi za izseljevanje ▼ Ameriko. Da se preprečijo nedostatki in nerednosti, ki so se dogajali prejšnja leta pri izseljevanju v Zedi-njene Države, so bile izdane za 42.000 italijanskih državljanov, kateri se v letu od !. julija 1923 do 30. junija 1924 lahko izselijo v Zedi-njene Države, sledeče določbe: Vsakdo, ki želi ukrcati se, mora nasloviti s priporočenim pismom prošnjo na pristojnega kr. izseljeniškega inšpektorja (R. Ispettore deH'emigrazione) ter navesti v prošnji: 1) Ime, priimek, ime očeta in matere, dan rojstva, občine, v kateri prebi- priimek in finančna oblast na avstrijski meji sumila, oziroma dognala, da se mlada potnica peča s tihotapstvom kokaine. Ko je vlak dospel v bližino Barkovelj, je ženska vpimftala spremljevalca', da ji dovoli iti v stranišče. Nič .hudega sluteč ji je finančni stražnik to-dovolil. Kmalu potem so te naenkrat začuli prestrašeni klici potnikov in nekdo je potegnil alarmni signal. Vsi presenečeni so potniki stopili k oknu, da bi videli, kaj se je ugodilo. Tedaj se jim je nudil strašen prizor: na progi je ležalo truplo mlade ženske, v katerem je finančni stražnik spoznal tihdapko, katero je on spremljal. Ta je hotela oči vidno pobegniti; s tem sklepom se je podala v stranišče, odprla okno ter skočila z vlaka, Pri skoku je padla tako nesrečno, da je prišla pod vlak, ki jo je povozil. Potniki so ji priskočili na pomoč, toda zaman; nesreč-nica je bila že mrtva. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta je ugotovil, da ji je vlak zdrobil lobanjo. Pozneje je bila ženska identificirana; ime-Inuje se Ana Bezefc, stara 22 let; pri njej so našli okoli 5 kg kokaine. Nesrečen padec s kolesa. Včeraj popoldne je vozil s kolesom po ulici Commerciale navzdol 23-leini kovač Dominik Gollien, stanujoč rv isti ulici št. 36. Ko je dospel na mesto, kjer ulica zavije proti Oberdanovem trgu, je zadel s kolesom ob neki tramvajski drog. Sunek je bil, vsled brzine, s katero je drvelo kolo, tako silen, da fe nespretni kolesar zletel v bližnji zid ter obležal nezavesten. Ljudje, ki so zapazili nesrečo, so obves4ili o dogodku rešilno postajo. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je ponesrečenca preiskal; ugotovil je, da si je ta pretresel možgane ter zadobil razne poškodbe na obrazu in po telesu- Ker je bilo kolesarjevo stanje precej nevarno, ga -je dal prepeljati v mestno bolnišnico. rabiti" nemški jezik kot sredstvo za pojas®je-j z natančnim naslovom, ime, P—- "V V našem mestu se je potikal ' , - 1 nl>:mnw Pr^K tei n^t-orlM ie Starost članov svoie družine, katere namerava i"« sreapcip. v našem maiu s dobila aretactjski nalog, na podlagi katerega bil pred sinoćnjim mož aretiran. — Udvedli tfolf Lepušček: O petju in glasbi. 5. Viktor Kjuder: O dramatiki. 6. August Kozman: O telesni vzgoji. Pozivamo tem potom vsa društva, da pošljejo kolikor mogoče veliko število svojih članov, predvsem društvenih upraviteljev na tečaj, ki je neprecenljive vrednosti za njihove funkcijonarje. — Tajništvo Z. P. D. v Gorici. Gabrjc M Vipavskem. Iz te vasi se pa res nikoli nič ne sliši, pa tudi čila ne. Pa kaj pravim, iz vasi, saj je vendar mesto, seveda ni tako moderno kakor so druga večja mesta. Ulice imamo še vse postarem. Sedaj pričakujemo, da pride komisija in da dobe ulice vsaka svoje ime, potem bo že nekoliko lepše. Mogoče, da se potem naši zaspani Gabrci prebudijo. Po drugih vaseh, na primer v Štanjelu, Šmarjah, Planini, Gočah, povsod so društva oživela. Kje pa je naše bralno in pevsko društvo? Kje je slovensko izobraževalno društvo? Vse to spi spanje pravičnega. Drugod je tudi vse spalo, pa našli so se ljudje, kateri so znali zbuditi; pri nas pa takih ni. Trsti, ki bi morali to buditi so sami najbolj zaspani. Mogoče, da 3&e prizadeti razumejo? Drugod se prirejajo kulturne in zabavne prireditve; pri nas tega nič ni. Pač pa neko drugo društvo, katerega nisem niti omenil; je znano precej naokoli; pa tudi to je za nekaj časa prenehalo delovati. To društvo se imenuje Pobalinsko. O tem društvu Vam imam povedati veliko. Kakor sem že omenil, je za nekaj časa prenehalo z delovanjem, ker se člani nahajajo v Gorici in v Ajdovščini na « konferencah* (v zaporu). Na oljčno nedeljo je zadnjič zborovalo, potem pa so bili Člani na ukaz gospoda župana Rebeka odpoklicani, kakor sem rekel, na ^konferenco». Rezultat .te «konference* Vam pošljem, ko bo končana. Program je zelo velik. zanikali, je ugotovitvena komisija, pozvala! Takega okrožja, ki potrjuje to njegovo ^ ga v zapor v ul,c Coroneo. otroke na odgovor. Ce ti niso znali odgovoriti j "ost. 4 Razred, v katerem namerava potovati. - Ker je razpecaval ponarejen. ITO-Iirski oa| na vprašanja je komisija poklicala druge pri-! 5} Razloge, radi katerih se ^el^e (da Imena, kakor: S stemer, Stimpfl, Pfeifer, Efige misija enostavno proglasila za *----1---—-- — — -------- -------- —- pringer, V/eissen-: loka ta služba neizpremenjena. er itd, itd., je ko-; stoja le v tem, da pride s 1. ji Razlika ob-januarja 1924. italijanska.! služba s poštnimi zavoji v režim monopolov, In tako so srečno dospeli do uspeha, da so le Vsr bo imelo za posledico, da ne bodo mogla o sini m družinam priznali pravico do pouka v ; od omenjenega dne dalje privatna podjetja prevažati zavojev do 20 kg na račun tretjih oseb brez predhodnega dovoljenja poštnega ministrstva v smislu določb, ki bodo pravočasno izdane v posebnem dekretu. Prošnje za to dovoljenje se bodo smele ulagati le po ob- nemški šoli, ki pa — je ni več!!! Dejstva kriče iako, da je vsaka beseda komentarja odveč, ker b; le slabila vtis. Dvoboj med poslancem Giusto in stotnikom Forniiem. Serija dvobojev se nadaljuje. Kakor, . , , . javljajo iz Rima, se je vršil predvčerajšnjim tam ; 5avj teSa denre.ta. dvoboj med poslancem Giunlo, tajnikom fa-; Odpust kazni ječar^em. Uradni vestnik pri-šistovskega sveta in stotnikom Fornijem. zna-i naša odlok, s katerim se raztegnejo določbe nim fašisiovskim organizatorjem. V boju sta|kr. odloka 1. decembra 1920 št. 1790 glede bila oba nasprotnika ranjena, prvi na desni popusta kazni za prestopke ječarjev na vse roki drugi na ustih. Nasprotnika se nista po-! prestopke zagrešene do 22. decembra 1922. ravnala, i Zavarovanje na življenje pri nemških druž- Jem« je kle.Ua za jetnike v sodni dvorani ^ ske^a jetniki med razpravo pod stražo orožnikov, se i pretrgana po versailleski pogodbi, na državni ,c občinstvo, vajeno dotlej videli v takih klet-! zavarovali zavod v smislu zakona 4. IV 1912 kan divje zveri, ka> začudeno soogledavalo. i f^ 305. Obseg, nacm in poboji tega prehoda ryj. j s i i ti l j- ■ ji. bodo določeni s posebnim odio&om. — Zdi se pa, da ima ta kletka tudi svoie dobre __ DruSftveno vesti strani. Poleg tega da pritisne ta kletka obtožencu, ki ie imel čast sedeti v njej, na čelo pečat razbojnika {če se potem slučajno dokaže, da je neJolžcn, - .. nič ne de!), katerega Se je treba varovati kakor divje zveri, ima taj™3"' kletka tudi to prednost, da ga varuje pred ...^zjutraj. Društvo državnih upokojencev bo imelo svoj redni občni zbor dne 29. t. m. v dvorani «Ro-v ul. G. Carducci št. 12. Začetek ob 10. je zdravnik obvezal razne poškodbe na desni nogi: ugotovil je tudi, da si je deček zlomil levo nogo. — Mali ponesrečenec je ostal v bolnišnici. Nesreča pri dela. Včeraj popoldne so prepeljali v mestno bolnišnico 271etnega delavca Marijana Sussek stanujočega v ulici Ponziani-nc št. 13; mož je pade! pri delu ter si zlomil desno ključnico. Ozdravil bo v 1 mesecu. Tatovi v i. PrecLsinočnjim so ne- znani zlikovci vdrli v čevljarnico, nahajajočo se v ulici Madonna del Mare 2 ter odnesli nekoliko parov čevljev, ravah obdajo s čim bolj močnimi železnimi drogi, in sme lahko zadovoljni, da se ie z modernim italijanskim kazenskim zakonikom vpeljala pri nas tudi ta nekoliko zastarela, toda vendar še vedno duhu časa odgovarjajoča naprava .... ljami strašna nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev. — Okoli 9. ure je namreč priliajal proti našemu mestu dunajski osebni vlak, v Vesti i Goriškega K statistiki nezamenfanih kron naših zadrug. Centralna posojilnica v Gorici nam je poslala s prošnjo za objavo: «Več listov je priobčilo v zadnjem času sezname zadrug katere imajo pri jugoslovanskih zavodih neizmenjane kronske vloge. Med temi zadrugami je navedena tudi «Centralna posojilni ca» v Gorici z nezamenjanim zneskom 1,296.205.— Prosimo .Vas, da blagovolite v Svojem cenj. listu objaviti, da ta trditev ne odgovarja resnici, ker ^Centralna posojilnicam sploh nima pri jugoslovanskih zavodih neiz-menjanih kronskih vlog. Edino pri Goriški podružnici ljubljanske kreditne banke ima večio vlogo. Ta banka pa je, kakor je znano iz listov, zadobila v svrho zamenjave potrebni de-nar.» Zboljšanje avtomobilske zveze Kobarid — Sv. Luci}«. Od 1. maja t. 1. bo vozU ob pon-1delykih, četrtkih in sobotah avtomobil poštno avtomobilskega podjetja Kobarid - Sv. Lucija tvrdke A. Devetak dediči v Tolminu tudi k opoldanskemu vlaku. Odhod iz Kobarida ob 10.30, iz Tolmina ob 11.30, prihod na postajo Sv. Lucija ob 12.05. Odhod s postaje Sv. Lucija po prihodu vlaka iz Trsta, ob 14.30, prihod v Tolmin 15.05 in v Kobarid ob 16.10.» Društveni tečaj »Zveze prosvetnih društev«, ki se je imel vršiti v nedeljo, dne 15. t. m., a se je moral vsled neugodnega vremena Pr®neT sti, se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m. od 9-13 ure v Gorici, v Trgovskem domu (via Petrar-„ „ ----2. Dr. Just katerem se je med drugimi potniki nahajala | ca 1J. Program tečajja: 1. Otvoritev, 2. Dr. Just neka mlada ženska, približne starosti 25 let. Bačar: Pomen prosvetne organizacije. 3. Jo-Žensko je spremljal finančni stražnik, ker je sip Pavlin: Uprava prosvetnih društev. 4. Ru- Tečaii: Trst, Cofulteb ••««•(•* • * * • Dafmatfi Ocrollmich ••••••«»•• Likera Triestlaa....... . • LJoyd •(*««■••••»•• Lusslno MartlnoHeh Ocsanta Preinuda Tripcovich ••••••••••• Ampelea Cement Dalmatia........ Caoicnt SpaUto Valuta na tržaškem Trst, ogrske krone * • ........ avstrijske kron*........ češkoslovaške krone...... dinarji • » «••••«•••• le j i marke ■••••••*••••* dolarji •••••••••••* francoski franki ivicarsU franki •••••••• angleški funti papirnati * . • . . • • • • • • • • • • • • • • • 26. aprila 1923 ••*•■* 323 • ••••• Aifi •**•*• 1225 •••••« 412 ......It 06 123 311 -280 ••«»*• 500 • ••••• .....* 253 Utfa. 26. aprila 1923 . 0.40 0.50 0.028;) 0.03 , 60.—.— tiO.tO , 20,-O.— 21.! 0 0.50.— 9.00 , 0.0690 0.0730 . 20.20 20.30 , :36~.—136.50 . 368.—.—371.— , 94.0o._ 94.25 POHI3TVO Via Udine 25. Poročne aobe od ll 1000.— naprej, obedue sobe od L 2200.— naprej, sobe za eno osebo, s petin ali umi" valnikom, železno pohištvo, pohištvo zai urade kakor tudi poeatmezzu kosi po zmernih cenah. Zaloga Via Udine 25. ŠIVALNI stroj - Singerr, originalen. « petletnim jamstvom, s« proda. Coroseo 1. _59U SOBA, lepa, meblirana odda. Ginnasiicflt 37, vra-ta 8, 5«/| PEKOVSKI POMOČNIK izurjen ri Gorici se je začelo s 15. aprilom t. 1. spuščanje plemenskih žrebcev in pri sicer žrebec: CONVERSANO-NOBLESS. _ čiste lipičanske pasme, star 5 let, visok 161 cm, sivolisast, tekač. Pristojbi na za skok L 100.— in žrebec €AH@L belgijske pasme, star 5 let, visok 157 cm, rujave barve, za težko vožnjo. Pristojbina za skok L 100.—. i-vt$ PODLISTEK W1LKIE COLL. šiospa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE In ti si razbrskala pesek ter napravila luknjo v zemljo? Kako -to veš, Marijana? To sem videla, ko sem prišla za teboj v čol-naraico. Toda nadaljuj nadaljuj! Da, brskala sem po pesku in po nekolikem iskanju sem našla košček popisanega papirja. Pisanje je bilo podpisano z začetnimi Črkami Ane Cathcriak. Kje ga imaš? Go&pod Persival mi ga je vzel. Ali se spominjaš, kaj je bilo napisano na papigu? Ali bi mi ga mogla natančno ponoviti? Da, njegova vsebina je bila kratka. Glasila se je: «Včeraj naju je vide) neki velik, krepak star moški in jaz sem morala teči, da sem se rešila. Ker ni bil zadosti trden v nogah, sem mu ušla med drevjem. Zato si ne upam priti sem ob tej uri. Pišem io-te ob šestih zjutraj, da vas obvestim in papir zakopljem v pesek. Ko bove prihodnjič govorili o vašem brezbož^ nem soprogu in njegovih tajnostih, se mora to zgoditi na varnejšem mestu ali pa sploh ne. Do tedaj potrpite. Obljubljam vam, da me boste kmalu zopet videli. A. C.» Besede «veliki, krepki, stari moški» (a katerih je bila Lavra prepričana, da odgovarjajo resnici) niso dopuščale nikakega dvoma glede motilčeve osebe. Spominjam se, da sem rekla gospodu Persivalu v grofovi navzočnosti, da je šla Lavra k čolnarnici, da poišče svojo brošo. Bržkone ji je v svoji vsiljivi uslužnošti sledil tja, da bi jo pomiril z ozirom na izpre-membo Persivalovega načrta glede dokumenta. V tem slučaju pa bi bil prispel k čolnarnici še-le v trenutku, ko ga je Ana Catherick zagledala. Sumljiva naglica, s katero je odšla od Lavre, ga je bržkone napeljala, da jo je brezuspešno zasledoval, tooa izključeno je, da bi bil slišal pogovor. Razdalja med hišo in jezerom in čas, v katerem me je pustil v salonu, sta izključevala možnost, da bi se on nahajal tam, ko se je Lavra pogovarjala z Ano Catherick. Ko sem bila v tem oziru precej na jasnem, me je sedaj zanimalo najprej zvedeti, kakšna odkritja je napravil gospod Persival potem, ko mu je grof povedal svoj dbživljaj. Kje si izgubila pisvno? sem jo vprašala. Ko sem ga prebrala, sem šla v čolnamico in se vsedla, da bi ga še enkrat prebrala. Ko j sem ga brala, je padla centa na papir. Dvig- nila sem glavo in gospod Persival jc stal pri vhodu ter me opazoval. Ali si poskuiala skriti pismo? Da, poskušala sem, toda on je to preprečil. «Ni treba, da se trudiš to-le skriti,» je rekel, «jaz sem ga že prebrala. Jaz nisem mogla nič reči, le strmela sem vanj brez moči. «Ali me razumeš?» je nadaljeval, «ja