Uredništvo In (pašništvo:
Maribor, Korošice ulice 5.
V
Baročnina listu:
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopis ae ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vnk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon M. US.
n in D a it a ^
►jajplk	nSj	B||p đBff	ffiMM	SBS	SS&j&aB	Posamezne številke 10 v.
fflWm	BBB	BIH	Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Sl glB ■	H Sj U MM ■ U	Inserati ali oznanila
ill pS pE	EEj i||| msIMm MM M A|^Bm se računijo s 15 vin. od čredne
:	JB|I BL «J*lsV. «JIb«* sMMbJMx gflBjL Jlj petitvrste; pri večkratnih ozna-
nilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
št. 99
Maribor, dne 31. avgusta 1910.
Letnik II.
Hribar.
Ljubljana, BO. avg.
Hribarjeva afera je prinesla zopet presenečenje. Ated tem ko se je po pisanju („Slovenskega Naroda“ in iz sklepov narodnornapredne stranke moralo s sigurnostjo sklepati, da Hribar, kateremu se je prepustila odločitev, nove izvolitve ne bo sprejel, se je pa zgodilo sedaj nasprotno: Hribar je bil, kakor je bilo pričakovati, zopet izvoljen za župana in je izvolitev sprejel.
S tem je stopila vsa afera v nov štadij. Vlada bo prisiljena nastopiti z vso odločnostjo ' proti ljubljanskemu občinskemu svetu. Skoro ne moremo misliti, da bi se vlada, ki pri vsem svojem vdejstvovanju kaže svoje protislovansko-absolutistične težnje, vstra-šila zadnjega koraka:	razpustila bo občinski svet!
Sedanji krivični režim ! bo šel' v svoji nestrpnosti vkljub protestu S. L, S. [gotovo dalje in se ne bo plašil kršiti prvih pravic avtonomnega mesta.
Mi ne moremo drugače kakor da strogo obsojamo tako Slovanom sovražno vladno postopanje- Vsak avtonomen žastop ima pravico v lastnem delokrogu svobodno odločati, in vsako kršenje te pravice moramo imenovati nasilje.
Ne moremo si pa kaj, da bi pri tej prifnki ne ožigosali postopanja naših liberalcev, ki se hočejo za par judeževih grošev f vdinjati nemŠko-macion aln emu sistemu, in napadajo sedaj obstrukcijo naših poslancev, za katero so sami glasovali in so jo v začetku ludi v svojih glasilih odobravali. Povedati; moramo tudi liberalcem, da so vso afero sami zakrivili. Zakaj pa pustijo posredovanje v takih zadevah, ki potrebujejo ! odločnega / in energičnega moža, r hofratu Ploju? Nismo sami v obsojanju tega vladinovskega poslanca. Liberalni mladini, M so jim razmere gotovo dobro znane, pišejo, „da če noče biti Ploj umazan, bo moral pojasniti, kdo je vodil pogajanja in kdo se je dogovarjal z ljubljanskimi kavalirji.“
Samoumevno, da vladinovec ne bo izpeljal kake zadeve v smislu narodovem. ITako se je tudi res zgodilo, vse posredovanje je bilo brezvspešno. Hribar ni bil potrjen.
Sedaj k'o začenja Ljubljana boj proti vladi, se mora pokazati moč liberalne stranke. ,5Ui bo dovolj močna, da vodi boj tako, da izpade častno za slovensko stvar? Zelo dvomimo, ker poznamo predobro o-mahljivost liberalnih politikov. 'Bojimo se, da bo ta
boj, ki ga je v Ljubljani gospodujoča liberalna klika z zopetno izvolitvijo Hribarja pričela, { koristil samo nemškemu elementu v Ljubljani. fVeseli bomo, če se bomo motijli. (Toda liberalna politika je svoje vojske vedno tako vodila, da so prinesle nesrečo za slovenski narod, in zato nam vstaja tudi ob tej priliki bojazen.
Prezreti pa tudi ne smemo, da gre Hribar kot slabejši v boj proti Schwarzu. Na Hribarju je obviselo očitanje, da je on dal pozvati pri septemberskih dogodkih vojake na ulico in 'da je torej on morilec Adamiča in Lundra,,1 ne pa Schwarz, katerega je skraja krivila vsa liberalna stranka. Oražnove krvave manšete bi se morale potisniti morijlcu Hribarju pod nos. Septemberski dogodki so še vedno najvišjim krogom v spominu, ki ne pozabijo, f da je vojaštvo streljalo na mirne državljane, ttn to vojaštvo je zahteval Ivan Hribar, Pozneje je značajni mož hotel to utajiti, a se mu je dokazalo nasprotno, in tudi to je naredilo zelo slab utis na zgoraj.
Mi ( želimo le eno, da bi v dvoboju Hribar— Schwarz slovenska stvar ne 'trpela Škode.
Zopet nova nemška šola.
St. Ilj v Slov. .gor.* 30. avg.
Vas Ciršak ob Muri v šentiljski župniji je daleč na okrog znana, da gospodarijo v njej vzorni naši krščansko misleči slovenski možje. Nekaljena sloga in krepka enotnost sta glavna znaka te naše obmejne občine. Vsaka volitev se je izvršila enoglasno. Popolnoma slične razmere vladajo v sosedni veliki občini, v, Selnici ob Muri.
Slovenski značaj teh dveh obmejnih slovenskih občin je pa bodeč trn v peti nestrpnih Nemcev in njihovih ponemčevalnic, šulferajna in Südmarke. Neki Gordon,, učitelj in protestant, ki deluje na šentiljski Šulferajnski šoli, je hodil tako dolgo v Ciršak, da je pregovoril nekega priseljenega posestnika, da je dal svojo hišo v najem nemškemu šulferajnu, M jo hoče preurediti za Šolo.
V Ciršaku je nastalo r vsled te nakane • veliko razburjenje. Vse je vznemirjeno. Celo pošteni Nemci se z vso? silo zoperstavljajo nameri nemškega šulferajna. Neki Nemec je odločno izjavil: „(Mi nočemo sa-monemške šole, mi hočemo, da se naši otroci, ker morajo živeti na slovenski zemlji, nauče tudi slovenskega jezika!“
Lov na otroke se je že pričel. Zanimivo je, da ne vprašujejo starišev, ampak kar šolske otroke same, ,ee se dajo vpisati v to šolo. Obljubuje se otrokom vse: ( obleka, obed, Šolske potrebščine in druge vabljive reči. Tudi čez Muro hočejo prevažati otroke v Šolo., Z eno besedo: dela 'se z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi,, da bi se vlovilo nekaj otrok.
Ta drzna namera šulferajna je, kakor se vidi, skrbno pripravljena. Mrzilo je propagatorje vsenem-štva in protestantizma, da se na noben način ni dalo zabiti kako zagozdo v slovenski Ciršak in Selnico. V Šentiljsko šulferajnsko Šolo je izjemoma hodil le po eden ali dva otroka iz Ciršaka,, V Selnici se pa je vpliv šulferajnske šole na Sladki gori zelo zmanjšal radi živahnega narodnega dela, Da bi imeli Več vs-pehov, zato hočejo Nemci osnovati lastno šulferajnsko Šolo.
S šulferajnsko šolo \ se bo v Ciršak in Selnico začela vsiljevati tudi Südmarka s svojo protestantsko propagando,'
Kaj storiti?
Povejmo ljudstvu, kako neizmerno škodo, bo prinesla fa nameravana šola ‘ občini1 in davkoplačevalcem. Vzdrževanje šole ' bo Šulferajn sčasoma gotovo vsilil občini iji ta bo trpela potem pod veliko težo novih bremen. A ne le gmotno bomo trpeli, temveč tudi narodno in versko.
Največja Škoda pa bo pri mladini. Duševni revčki, analfabeti bodo izšli iz te nove mučilnice, ki ne bodo znaßi ne slovenski in ne nemški.
Dobiček od vsega bo imel, f če se šola posreči, samo protestantovski Nemec, ki se bo smejal v pest, ko bo nas vsužnil in namesto dosedanjega miru in prijateljstva bo prišel v občino prepir in nesloga.
Storiti moramo vse korake, da preprečimo to nemško nakano. Poskrbeti moramo, da se paralizira vpliv nemške šole. Vrli) Cirberžani bodo svoje storili! Oni itak ne marajo šulferajnske šole, ki hoče Širiti nemštvo in protestantizem.
Se en shod«
Šmartno na Pohorjn.
V nedeljo dne 28. t. m. je priredil gospod dež. poslanec Peter Novak pri nas shod, ki je bil primeroma dobro obiskan.
Prav nazorno je stavil gospod govornik svojim volilcem pred oči delovanje naših poslancev v dežel-
Sodnijski obrok.
(Dalje.)
Napol mestno, napol kmečko oblečena dekle, s korbico v roki, gre mimo.
„Albina!“ kliče starka, „ali si videla, če se je pripeljal Gregor?“
Dekle obstane.
„Gregor? Odkod pa bi prišel?“
Zasmeje se in zmaje z glavo, nato se obrne k Marij anki:
„Blede se ji v glavi . . .“
„Ne, ne, Gregor pride, res pride — če ne danes, pa drugikrat, saj je pisal“, de Marijanka, vedno še nekoliko zardela.
„Ni mogoče! f Saj so vendar pravili, da je bil ubit pri nekem velikem pretepu. No, meni je vse eno. Na dom se mi mudi. Moja gospoda v mestu mi je dala danes prosto; nekaj nesem svojim ljudem“, in je pokazala na korbico v roki.
Marijanka, ki je imela isto pot, se ji je pridružila,5 starka pa se je zopet sključila ob jarek in je čakala prihodnjega vlaka.
Med potom je pripovedovala Albina, kaj se vse vidi v mestu, in Marijanki jč postajalo srce težje in težje. (Albina je kramljala tako veselo, škrjančki so se radovali nad poljem.
Marijanki f pa je bilo, kakor da ne bo nikdar več. vesela, nikdar več. Ni mogla razumeti, zakaj je vedno mislila na to, da postane žena Florijanova. Seveda, mislila je, da je Gregor umrl.
Ona je bila Še mlada in malti ji je prigovarjala., Zato je mislila: enkrat se moram omožiti, pa naj že bo Florijan ali kdo drugi, vse eno. Florijanove na-
vade in razvade pozna, pozna tudi gospodarstvo, čemu bi ga ne vzela?
Ali, sedaj —, kakor bi trenil — ji je prišlo v glavo, da Florijana ne mara. Ko se je spomnila sod-nijskega obroka v sredo,, ko bo kmet izročil Florijanu posestvo, ji je vsled bojazni stopala kri v glavo. V nedeljo bo oklicana s Florijanom ►An Gregor še živi in se bo vrnil. Gregor!
Svojih težkih dušnih bojev ni , hotela razodeti Albini. — Devico Marijo in sveto Ano je prosila pomoči.
Kar zagleda na poti široki) hrbet: in nad, njim znani širokokrajni klobuk kmeta .Grabotke; hrbet in klobuk sta pa sedela na mejniku pred travnikom in se nista ganila.
„Stari Pankracij mi bode pomagal — prav gotovo mi bode pomagal —ta misel je Šinila Marijanki v glavo.
„Tu je moj gospodar in iti moram ž njim. Gotovo čaka Florijana, ki sedi v krčmi in ne pride“, pravi Marijanka Albini,, ki se veselo zasmeje in odhiti po mehki pqti, Marijanka se ojunači in potreplje kmeta po rami.
„Hej, stric“, mu zakriči na uho.
Grabotka se obrne s svojo debelo glavo in gleda mladenki v oči. Nekaj kakor smeh mu igra okrog kocin na bradi,
„Florijan še ne pride kmalu. Dobil je fantovsko družbo, v gostilni“, kriči mladenka.
Starec se nejevoljno namrdne.
Sklenil je ravnokar v svoji počasni glavi — tukaj na polju, kjer ga Rotija ne moti vprašati Florijana, če resno misli na ženitev in na sodnijski obrok prihodnjo sredo. Zato je bil sedel na mejnik in čakal.
Florijan pa ni prišel.
Starec je jezno pljunil na pot in je premišljal, ali bi Še čakal, ali bi Šel domov.
Toda hitreje kakor on, * je premislila Marijan-ka, da se bo mati vseeno kregala, naj že, prideta pozneje ali preje. Zato je vseeno, če se tudi nekoliko pomudita na .polju.
Marijanka se vsede pole er starca v travo. Grabotka, ki je še vedno mislil, ali bi šel domov, ali bi ostal, jo pogleda postrani. Ona pa potisne rožnati robec nazaj na vrajt), , primakne svoje rudeče ustnice starcu na uho in zakriči:
„iStric, ali vam je veliko na tem, da se Florijan in jaz vzameva?“
Grabotka) jo pogleda prestrašeno.
Cernu je mladenka pričela govoriti ravno o tem, kar se je sam mislil pomeniti s Florijanom?
Ko ji Pankracij ni odgovoril, je Marijanka nadaljevala :
„Saj sem še mlada ip lahko čakam. Tudi Florijan Še lahko čaka; če vi nočete, potem ni treba, da bi se kedaj izpremenilo — vse naj ostane pri starem! “
Starec vzdihne globoko in z veliko težavo prične odgovarjati.
„Vse pri starem — no — prav -- toda —“ 'Nehal je govoriti, ker se je zbal, da bi ne zinil nekaj, kar bi ne bilo prav.
Marijanka je bila posebno pogumna. Odločevala se je njena bodočnost.
„Govorila bom z gospodom učiteljem. On ■■ me ima rad. Bila sem, 'njegova najboljša učenka. In jutri vam bom povedala, kaj sem opravila pri gospodu u-čltelju, jutri zvečer — tukaj na travniku, kjer naju ne sliši mati. Ali vam je prav?“
Kmet je pomajal z glavo in kimal. Premišljeval je, ali' bi kaj odgovoril na to, ali bi molčal. Pa si je mislil:
„Kar bo prišlo, bo prišlo — kaj pomaga govorjenje?“ — In je molčal.
(Konec, prihodnjič.! .	,
nem zboru. Razjasnjeval jim je, kako je deželni; zbor sestavljen, kako se tam deluje, zlasti pa jim je živo pokazal pomen in vzrok obstrukcije in neumorno delavnost in hrabrost naših poslancev*
Z veselim srcem so sledili - zborovalo! govornikovim besedam.
Ko je govonik končal, potožili so mu prav zaupno svoje težnje glede cest, r občinskih poti. in tudi glede šolskih počitnic, ki še pri nas vedno niso o pravem času.
Ker je gospod poslanec obenem tudi ud okrajnega zastopa, jim je na ta vprašanja dal prav dobra navodila, kako vse to doseči.
Obisk gospoda poslanca in njegov govor je res vse zadovoljil in vzbudil v zborovalcih novo zaupanja do poslancev S. K. Z.
Na občno željo se mu tukajšnji gospod kaplan zahvali za njegov obisk, obljubi, 'da hočejo zborovalci tudi nadalje, a še z večjo vneme kakor dosedaj stati na strani krščanskih poslancev "in to pokazati zlasti ob' volitvah.
Sprejeta resolucija se glasi:
„Zborovalci na shodu v Smartnu izrekajo svojemu poslancu gospodu Petru Novaku, kakor r vsem poslancem Slovenske kmečke zveze popolno zaupanje. Odobravajo pred vsen: pogumni nastop slovenskih poslance\ v boju za pravice slovenskega naroda. Vstrajajo naj na začrtanem polu in branijo z vsemi svojimi duševnimi in telesnimi močmi, da se nam še to malo pravic, H jih imamo, ne odvzame. Živeli poslanci Slovenske kmečke zveze!“1
Pred vsem je bilo občudovati, kako mirno in z navdušenostjo so se zborovalci .udeležili tega shoda. Niti sluha ni bilo več o obnašanju, kakor sa ga kazali Šmarčani za časa kandidature dr, Dominkuša in dr. Radeja. Izza tega Časa živji ,v spominu Še namreč mnogo žalostnih dogodkov,, ki je pa boljše,, da jih pozabimo. (Pozabila jih je menda že |tudi bistriška žandarmerija in nemškutarski slovenjebidtrt&M pur-garjb
Vse kaže, da se tudi na naših zelenih Pohorskih planinah že svita; skoro, skoro bo beli dan. To pokažemo Še v prav kratkem času.
Politični pregled.
Sestanek ministrov.
Včeraj dne 30. t, m. sta se sestala v Solnogra-du naš zunanji minister grof Aehrenthal in italijanski zunanji minister San Giuliamo.
Imela sta poldrugo uro trajajoč razgovor, o katerega vsebini pa ni še nič znanega. (Bržkone sta teden drugemu dokazovala, (kako veliko in tesno je prijateljstvo (?), ki veže Avstrijo In Italijo,
' Hribar sprejel.
Z veliko radovednostjo pričakovana volitev novega župana (v Ljubljani se je zvršila.
Včeraj dne 30, t. m. je imel občinski svet sejo, ki je imela kot dnevni red edino točko: volijtev župana. Podžupan dr. Tavčar je otvoril sejo in prešlo se je takoj na dnevni red. Hribar je, bil izvoljen s 22 glasovi. Nekaj občinskih odbornikov je manjkalo.
Po izvolitvi je imel (Hribar daljši govor, v katerem je razlagal vzroke, radi katerih ni, bil potrjen. Navajal je v prvti vrsti septemberske dogodke in potovanje v Petrograd.
■ Navzoče liberalno občinstvo mu je prirejalo demonstrativne ovaci,je.
Laška univerza.
Znana revija „Danzers Armee-Zeitung“ na Dunaju prinaša v štev. 32. in 33. z dne 11, t. m. jako pomenljiv članek pod naslovom: „Nochmals die italienische Universität in Triest“, v katerem pravi,, da se v Avstriji pri vsakokratnem dovoljevanju državnega proračuna še nikdar ni sklenila tako brezobrazna in nedomorodna kravja kupčija, kakor je ta radi italijanske juridične fakultete in naglasa, da so pravi predstavitelji laške ideje v (Rimu,) ki vedno hujskajo v imenu starodavne kulture naše neodrešene Italijane. Naslednje stavke moramo dobesedno priobčiti:
„Gotovo zahteva kultura svoje pravice od nas; ali ustanovitev italijanskega vseučilišča na avstrijskih tleh pomeni, dokler ne dobi 3 in pol milijona Rusinov in prav toliko Rumunov svojih naravnih pravic, udarec v obličje boginji pravičnosti in strankarsko puščico W hrbet Avstrije, Živa duša ne čuti pri nas potrebe italijanske fakultete; ako pa hoče država res napraviti kulturno delo med italijanski državljan ni, potem naj rajši kaj stori za dobrega, cesarju vdanega kmeta — kolona, ki ga po srednjeveškem načinu odira prevzetna laška signorinja!“
Kako pa to, da je vojaški pisec popolnoma prezrl slovenske kulturne zahteve? Ali te za moža ne eksistirajo? AR se avtor ne zaveda, da so kulturno močni Slovenci najsiInejŠa opora države na Adrijanskem morju?
/	. Poslanec Hrasky o položaju.
Državni poslanec Hrasky, je dne 29. t. m, poroča,! o političnem položaju v Nimburgu.
Med drugim je rekel, da je parlament oslabel, ker je na krmilu uradniško ministrstvo, ki si ne more ustvariti nobene zanesljive večine. Izhod iz te ne-vzdržljive situacije je po poslančevem mnenju samo razpust poslanske zbornice^ vendar pa Cehi ne smejo uganjati desparatne politike.
Glede vlade je govornik naglašal, da ima prav rada, da se dežele nahajajo v-, obupnih finančnih razmerah, ker ji jje ležeče na tem,; da čim najbolj pristriže avtonomijo dežela.
Koncem shoda je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva enoten češki klub v našem državnem zboru.
Slavnosti na CJetinju.
V pondeljek dne 29. m, sta praznovala novi črnogorski kralj in kraljica svojo zlato poroko. V 450 let stari takoimenovani valaški cerkvi, (v kateri sta bila poročena, se je obhajala zlata poroka.
Justh za splošno volilno pravico.
Iz Budimpešte javljajo:
Bivši predsednik ogrske zbornice ( Julij plem. Justh je napovedal velik shod v svojem volilnem o-kraju Mako v prilog 1 splošni i volilnir pravici na Ogrskem.	, ; j j
Razun Justha bodo na shodu govorili še nekateri drugi odlični člani Justhove stranke.
Srbski princ Aleksander o razmerju med Srbijo in
Crnogoro.
Neki časnikar, ki je imel priliko,: da se je raz-govarjal s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom, ki se je izrazil sledeče o razmerju med Srbijo in 'Crnogoro :
„Proglašenje kraljem mojega deda, 'kneza Nikolaja, navdaja vsakega pravega Srba z odkritosrč nim veseljem. Mnenje, da je v Srbiji kedo, ki bi se ne veselil važnosti, ( ki jo ima Crnagora, ki je izšla svobodna in neodvisna iz zadnje balkanske, krize, ki je postavila na tako skušnjo Srbijo in Crnogoro, je proti resnici. To bi bilo nelogično in proti zgodovini srbskega naroda. Vsako veselje Crnogore je veselje Srbije, vsaka njena bolečina je naša bolečina. Ako moj oče pošilja mene, mesto da M Šel sam,; da izreče čestitke mojemu dedu i in babici f ter črnogorskemu ljudstvu, je to zato, ker je moj oče bil bolan in še ni toliko ozdravil, da bi mogel podvzejtji daljše potovanje po morju. Prinašam knezu Nikolaju i,’n črnogorskemu narodu lastnoročno pismo mojega očeta in generalske znake srbske vojske, s katerimi hočeta srbski kralj in srbski narod odlikovati črnogorskega kralja. Prinašam seboj tudi znake novih činov, katere bodo mo-i trije strici, črnogorski princi, zavzemali v srbski armadi in moji vzvišeni1 in ljubljeni babici veliki kordon reda Sv. Save, zaščitnika srbskega naroda. Gotovo je, da obišče moj ded v kratkem Petrograd, Sofijo in Belgrad. V Belgradu bo sprejet knez Nikolaj navdušeno in bratsko, kar Ko še enkrat dokazalo, da bije v Belgradu in na Cetinju eno srce.“
Raznoterosti.
Iz sodne službe. Pravni praktikant pri okrožni sodniji v Mariboru dr, Henrik Schreiner je imenovan za avskultanta v področju graške višje deželne sodnije.	_
Iz pošte. Za poštnega oficianta na Pragerskem je imenovan Ludvik Wagner.
Ali se nam je bati kolere? Pri nas v Avstriji so sanitarne varnostne odredbe Itako daleč napredovale, da se nam ni treba prehudo bati kolere. Kakor hitro se je dognalo za prve slučaje kolere, takoj se ji je že z vso energijo z novimi sredstvi napredujoče medicine in higijene napovedalo odločen boj. (Bodimo torej mirni in ne bojmo se, da bi se v naših krajih vgnje zdila kolera. Skrbimo za zdravo pitno vodo, negujmo snago, živimo zmerno in, kolera se nas ne bo polastila!
Odprto pismo. „Grazer, Volksblatt“ od dne 30 t. m. prinaša odprto pismo dr. Antona Medveda, pro fesorj'a f v Mariboru, na ljubljanskega pastorja dr, Hegemanna, Imenovani protestantovski pastor je po-skušap! pred časom v; „Grazer Tagblattu“' ovreči v odprtem pismu na dr. Medveda f nekatere obrambne trditve, fki jih je izrekel zadnji na znanem takoime-novanem protestnem shodu v Mariboru dne 30, jul. Sedaj odgovarja dr. Medved, ki se je vrnil iz daljšega potovanja. V daljšem članku dokazuje neresnico svobodomiselnih trditev o pariški, jernejski noči in <5 prelivanju krvi krivovernikov. Dr. Medved temeljito na podlagij zgodovinskih viro\ pojasnuje te < znane zgodovinske fakte, ki jih nikakor ni povzročila katoliška cerkev, ampak so samo posledica političnih _ch> godijajev ali pa takratnih juridičnih načel. Prepričani smo, da znani protestantovsko-svobodomiselni po-vršenosti ta krepak, a zaslužen odgovor ne bo ravno ljub.
Romanje na Trsat. Kako lažejo. Da liberalci vedno in povsod lažejo in obrekujejo ' je tako znana stvar, da skoro ne zasluži, da bi jo Še kdaj zabeležili. Vendar se pa včasih pripeti,, da so v svoji laž-njivi iznajdljivosti naravnost nedosegljivi. Naslednje vrstice, ki jih brez, komentarja prinašamo v zabavo in smeh zlasti onim, ki so se udeležili romanja na Trsat, so jasen dokaz za našo trditev. „Slov. Narod“ od dne 29. t. m. piše namreč IV neki neumni notici med drugim: „Da bi se (pri romanju v sveto deželo) le tako ne zgocVlb. kakor pri zadnjem romjanju na Trsat, ko je čez 100 oseb zadnji dan odpovedalo svojo udeležbo, vsled česar so v zadnjem'(hipu, na kolodvoru, 'zahtevali od vsake osebe ' Še toliko in toliko doplačila. Nastala je vsled tega cela, revolucija. Ne-
kateri niso hoteli plačati ter se vsled tega niso udeležili romanja, drugi so pa le godrnjaje odšteli zahtevano doplačilo.“
Blamirani hofrat. Našega štajerskega vladnega' hofrata zelo dobro poznajo 1 tudi drugod f po Slovenskem. Vsakdo, ki je le nekoliko pogledal v politično vrvenje ve, da hoče imeti hofrat povsod svojo roko in prvo besedo zraven. Ljubljanski „Slovenec od dne
29.	t. m. prinaša pod zgorajšnjim naslovom daljšo notico, ki je zopet govoreč dokaz, kako nesrečen in nespreten politik je v vladinovstvu,,; se potapljajoči Ploj. 'Evo vam odlomek iz zanimive karakterizacije: „Nihče se ni v Hribarjevi aferi boij blamiral in pa osmešil, kot gospod hofrat Ploj, Od njega je prišel nasvet, pasti po zaključenju državnega zbora iz zasede v hrbeti S. L. S. ' in ponujati vladi hlapčevsko službo ! da se omehča merodajna srca v prilog Hribarju. Načrt je bil vreden hofrata in — Hribarja in Masaryka in Tresiča in drugih podobnih junakov, imel je to slabo lastnost, da je bil za nič in da je vsled tega popolnoma izpodletel. Nasprotno:	znano
je, da je ravno to malodušno in perfidno početje dalo vladi pogum, nastopiti brezobzirno zoper Hribarja. Hribar je kaznovan, ker si je dal svetovati od hof-ratskih možganov. Blamiran in bsmešen pa stoji pred vso javnostjo na razvalinah Hribarjeve preteklosti in prihodnjosti bistroumni hofrat.“ Ker hofrata dobro poznamo, nimamo prav nobenega vzroka dvomiti nad resničnostjo predstojeće notice. Intrigiran je in blamaže to so najbolj, značilna svojstva naših vladinovcev.
Vprašanje. Ali je storil dr. Kukovec le korak zaradi nadzorniŠkega vprašanja i na Spodnjem Štajerskem? Naj se nam odkrito odgovori, da bo liberalno učiteljstvo spoznalo svojega zastopnika. Naši poslanci; Robič, Verstovšek, Korošec so storili svojo dolžnost in bi tudi uspeli, da niso liberalci na veselje vlade preprečili njih akcije.
Dr. Tavčar in dr. Triller sta vložila proti voditelju mladinov Ribnikarju tožbo. Pričakujemo, da se bo iz smrdljivega liberalnega gnezdišča;r zvedelo marsikaj zanimivega.
Iz Koroškega. Nemški lisjti poročajo, da so v soboto dne 27. t, m. aretirali v Feldkirchenu monsig-nora Kayser, ter da je izdan sodnijski ukaz, n&j se aretuje monsignor Weiß, ki je pred časom odpotoval iz Celovca. Listi pišejo, da je vse to povzročila velika denarna kriza, ki je nastala pri podjetju Kayser in Palese. Govori se o primanjkljaju 3 milijonov kron. Koliko je na teh vesteh' resnice, ne vemo in moramo vso odgovornost prepustiti nemškim listom.
Dr. Kahn odstopi. Pijevi korespondenci se javlja iz informiranega mesta, da se v cerkvenih krogih že resno računa z odstopom celovškega škofa dr. Kahna, Od onega časa, ko sq se pred leti splašili na nekem vizjtacijskem potovanju škofovi konji in mu je padel težak del' prtljage na glavo, je njegovo zdravstveno stanje vedno slabeje. [Skoro gotovo se lahko trdi, da bo dr. Kahn dobil v kratkem času koadju-torja.
Javna skušnja na kmetijski Šoli v St. Juriju ob juž. žel, !V soboto dne 27. t, m. se je zaključil prvi tečaj na kmetijski šoli v St, Juriju ob juž, žel. Pri tej priliki se je vršila javna skušnja, katere se je udeležilo 24 gojencev. Izpraševali so: ravnatelj gospod Ivan Belle, strokovni učitelj gospod Zidanšek, živinozdravmik gospod Uršič, ter pomožni učitelji gg, Kveder, Culek in Recelj. Učenci so odgovarjali na stavljena vprašanja zelo točno ter so vzbujali občo pozornost. Že po tem prvem nastopu gojencev mora biti za vsakega jasno, da bo nam ta Šola vzgojila celo ivrsto umnih kmetovalcev, /Po skušnji je razdelil deželni odbornik grof Franc Attems gojencem spričevala ter je imel tudi nagovor. Med drugam je povedal, da je ravno v zadnjem času s pomočjo vlade izposloval še 201000 K podpore, s katerimi se prikupi še nekaj zemlje in se Šola Izpopolni, Nadalje je tudi naznanil, da se prihodnje leto vpelje veronauk.	K
skušnji se je zbralo mnogo odličnega občinstva.	S.
K. Z. sta zastopala poslanca Terglav in Vrečko, liberalce pa dr. Kukovec.
Podržavljenje okrajnih' šolskih)' nadzornikov. Poroča se, r da namerava nastaviti naučni minister grof Stiirgkh okrajne šolske nadzornike kot državne uradnike. iVsem deželnim šolskim svetom so se dopo-slalie okrožnice, v katerih se jih poziva, naj zbirajo akte in predlagajo ministrstvu, kako izvesti podržavljenje. Vsa sprememba se bo zvrši|la upravnim1 potom, ter bo prišel okrajni Šolski nadzornik - v IX. plačilni razred, nekateri tudi v VIII. Reforma se bo zvršila) korakoma.
Vspeh slovenskega rojaka. Dne 29. t. m. zvečer se je pela v dvorni operi na Dunaju po daljšem presledku Smetanova opera „Prodana neveste.“ Ke-cala/ je peR naš slovenski roj'ak Ju&ij Betetto, kij je imel' vspeh večera na svoji strani. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo ter ga Štirikrat poklicalo na oder pri odprti sceni.
Hrvaški narodni dobrotnik, V Vinkovcih umrli dekan Stojanovič je zapustil (dober del svojega premoženja za narodne svrhe. Med drugim je volil: 500 K gasilnemu društvu, 500 K\ gimnaziji, deški in dekliški Šoli 1000 K, pomočniški šoi 500 K, Hrvatskemu 'Sokolu 500 K,/ za siromašno deco 5000 K. Vsa ta društva so v Vinkovcih. Nadalje je zapustil klubu hrvaških knjižničarjev v tOsjeku 10.000 K in Jugoslovanski akademiji v Zagrebu za izdanje najboljšega dela o staroslovanski službi božji na Hrvaškem 5000 K.
'31. avgusta 1910,:
Stran fh
v
Štajersko.
Mariborski porotniki. Za letošnje (tretjo porotno zasedanje v Mariboru so izžrebani kot glavni porotniki:! Aleksander Mydlil, trgovec; Feliks Novak, trgovec;, Mihael Partl, kleparski mojster; ifVincenc Seiler, zlatar; Franc Čuček, trgovec z delikatesami, vsi iz Maribora, Franc Ploj, veleposestnik v Zgorn. Porčiču; Konrad .Golob, gostilničar v Zgornji Senarski ;i Franjo Freiham, f posestnik v Šfc liju v Slov. gor.; Josip Lorber, župan in veleposestnik pri Sv. Petru niže Maribora; Janez Slik, posestnik pri Sv. Petru; Jernej Ferk, posestnik v Podigracu; Janez Kren, veleposestnik na Plaču; 'Franc Nekrep, posestnik v Rošpahu; Ludvik Petz, posestnik na Špičniku; Franc Urbančič, veleposestnik v Vilkomu;, Fr. Wolmayer, posestnik v Vurmatu; Franc Ferlinc, posestnik v Selnici ob Muri; Josip Reiter, posestnik v Ciršaku ob Muri; Franc Glaser, posestnik v Rušah; Matija Koren, posestnik v Morju;. ■ Simon Saveder, kolarski mojster in posestnik na iTeznu; Anton Mar-tschitsch, hišni posestnik in usnjar v Slov, Bistrici; Peter Novak,, gostilničar in deželni poslanec v Slov. Bistrici; Franc Ozebek, posestnik v Jelovcu; Adolf Schramke, trgovec v Ptuju; Franc Wressnig,, dimnikar v Ptuju; Gvido Höhenwarth, trgovec, Spod. Breg pri Ptuju; 'Franc Paulini,č, posestnik v LoparŠici; Anton Meieritsch, čevljarski mojster, v Ormožu;, Ant, Skorčič, gostilničar in mesar v Ormožu; Ivan Veselič, trgovec pri Veliki. Nedelji; Franc Horvat, gostilničar v Središču; Josip Farkaš, trgovec pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Alojz Hibler, trgovec v Policah pri Radgoni;. Franc Mravljak, veleposestnik pri Sv, Antonu na Pohorju; Andrej Grogi, gostilničar in lesni trgovec na Arlici. Nadomestni porotniki: Josip Ant-loga, izdelovalec jerbasov; Alojz Badzer. ključavničar; Rudolf Blum star., krovec; Karl Fritz,, mesar; Anton Gollner, trgovski nastavljenec; Josip Hitzel, kovač; Anton Jellek, klepar; Pavel Kämmerer, hišni posestnik in Avgust Krois, hišni posestnik, vsi v Mariboru.
Maribor. Tukajšnji tovarnar sodavice 'Ciril Kampi ima s svojim vozom resnično smolo. Se ni dolgo tega, ko se je njegov voz v Jožefovi ulici prekucnil in se je hlapec hudo obrezal in poškodoval, in že zopet se mu je prigodila nesreča. Dne 29. t. m. se je na potu v Kamnico prevrgel voz f in osemletni dečko K. Kager iz Maribora, katerega je Kampi seboj vzel na voz, je s tako silo padel na cesto, da je zadobit veliko rano na glavi. Ranjenega dečka so takoj Šolske sestre v Kamnici za silo obvezale in mu rano očistile, potem so ga odpeljali v bolnišnico v Maribor.
Maribor. Danes dne 31. t. m. je umrla gospa Karolina Pirchan, mati mariborskega trgovca, v 70. letu starosti. Pogreb se vrši v soboto dne 2. septembra popoldne.
Maribor. Že več let se je rešetalo vprašanje novega poslopja za razne državne urade. Listi poročajo, da se bode v bližnjem času začelo s, pripravljalnimi deli. Sestavil se je že stavbeni odbor, ki sestoji iz sledečih članov: okrajni glavar mariborski Weiss pl, Schleussenburg kot zastopnik notranjega ministrstva, višji finančni svetnik pl. Weiss-Ostborn kot zastopnik finančnega ministrstva, nadinžener Neumann kot stvbeni vodja in inžener Freymut1 kot stavbeni nadzornik. V stavbenem odboru je tudi zastopnik finančne prokurature. Odboru predseduje višji stavbeni svetnik Seibt od graškega namestništva, Te dni se bodo razpisala posamezna dela. tako da se bo že letošnjo jesen začelo s stavbo. Stavba bo dolga pri glavni fronti 91 metrov, stranska bo pa imela dolžino 56 metrov. Stavba se mora dogotoviti v dveh letih.
Vuzenica. V pondeljek dne 29, avgusta ponoči je vlak povozil lSletnega delavca Andreja Železnika, ki se je Iz samoumorilnega namena vlegel na progo.
Pobrežje. Ko se je v nedeljo dne 28, t.; m. zvečer Jožef Kek, mizarski pomočnik s Pobrežja, nekaj vinjen vračal po občinski cesti iz Cerkovc domov, ga je neki neznani fantalin zahrbtno napadel. Sunil ga je dvakrat z nožem v hrbet in ga hudo ranil. Zločinec je zbežal.
Št. Ilj v Slov. gor. Iz Slovenskih goric se bodo na otvoritveno slavnost Slovenskega doma pripeljala nekatera društva na okincanih vozovih, kar bode posebno slovesen vhod zelo povzdignilo. Prosimo, da vsa društva, ki se bodo slavnosti v St. liju dne 8. septembra udeležila, naznanijo to podružnici „Slovenske Straže“! < v St. liju v Slov. goricah. — Na slavnost posebno vabimo društvene pevske zbore. — Posebna vabila na slavnost se ne bodo pošiljala.
V nedeljo dne 4. septembra v Jareniino! Bralno društvo v Jarenini obhaja pnihodnjo nedeljo slavnost 20Iethega obstanka. Na vsporedu je slavnostni govor gospoda Vlado Pušenjaka, igra, petje in razne druge prijetne zabave. Sodelovalo bode pri ljudski veselici mariborsko Glasbeno društvo, jareninsko bralno društvo je bil prvo na ogroženi jezikovni meji med Spielfeldom in Mariborom, ki je začelo gojiti narodno zavest, njemu gre hvala, da je ljudstvo na tej meji probujeno. Zatorej, Slovenci, dne 4. septembra v ‘Jarenino!
Slov. Bistrica. Zadnjic smo poročali, da so dne 20. t. m. neki fantje napadli pri Črešnjevcu 51 letnega berača, Valentina Dvoršaka in ga na nečuven način oskrunili. To ni bilo resnično. Orožniki iz Slov. Bistrice so sedaj celo stvar preiskali in dognali, da je bilo vse, le fingirano in laž, Dvoršaka je oskrunila njegova 261etna žena sama,r dne 22. t. m. Dvor-
S ffi H K 2.SK.
Šak, kateri je bil že mnogokrat tepeni od svoje, žene, živi v večnem prepiru ž njo. Zato ni čudež, da ga je žena na tak surov način oskrunila. Orožnik je ženo
aretiral, zaprl in jo oddal mariborski okrožni, sodniji.
Ptuj. Na Bregu pri Ptuju je izbruhnili dne 29. avgusta predpoldne velik požar. Pogorelo je pet poslopij. Kako je ogenj nastal se Še ni dognalo. Skoda je velika, posebno ker so zgoreli tudi vsi spravljeni pridelki. Posestniki so bili zavarovani ( za manjše svote.
Meža ob Dravi. Dne 26, t. m, so šli na povelje postajnega načelnika v Spodnjem Dravogradu tri že-lezn. uslužbenci k Pernatovi parni žagi po žagavico. Ko so ti trije spravljali žagavico v košare, padel je en poldrugi meter dolgi kos lesa 3lAetnemu Janezu Hinterbergerju tako nesrečno na prsa, da se je takoj nezavesten zgrudila Prepeljali so ga v slovenjgraška bolnišnico, kjer je še isti dan umrl. Žagar je prišel vsled neprevidnega ravnanja v sodnijsko preiskavo.
Poljčane. Vabimo na veselico, ki jo priredi Dekliška zveza dne 4. septembra ,1910 ob 3., uri popoldan v prostorih domače šole. Vspored: 1, Pozdrav. Govori Jožefa Košir. 2. Venček narodnih pesmi. Poje domači zbor, 3. iPomen izobraževalnega društva za dekleta. Govori bogoslovec Rezman. 4. Dve materi. Igra s petjem v 4 dejanjih. 5, Lahko noč. Poje domači zbor. Med odmori udarja tamburaški zbor f domače Mladeniške zveze. Vstopnina: sedeži 50 v, stojišče 30 v.
Žetale. Pogorelo je poslopje posestnika Dajuka. Pri tem je zgorel tudi triletni domači sinček. Se-le po požaru so našli njegove ožgane kosti V nekem kotu hiše.
Celje.: (Ali je to dopustno?) V Rauscherjevo lekarno pekarna pri Grlu); v Celju je prišla neka Slovenka po zdravila. Lekarniški uslužbenci pa Slovenki. niso hoteli dati zdravil, zato ker je zahtevala v slovenskem jeziku, Ali je to dopustno? Mislimo, da ne, in če bi se zgodilo v slovenski lekarni, da bi Nemcu ne hoteli dati zdravil, potem bi gotovo poklicana oblast poučila slovenskega lekarnarja, kaj se sme, in kaj se ne sme. Radovedni smo, če bo oblast opozorila tega nemškega lekarnarja' j na njegove dolžnosti,:
Središče. Po nemarnosti stariŠev, ki so krivi, da njihovi otroci pridejo do žveplenk, zgodila se je v nedeljo dne 28. t, m. popoldne nesreča. Pogorelo je gospdarsko poslopje, nekdaj last Marije Dečko, zdaj last središke kapele, podružne cerkve. Hitri pomoči ognjegascev '■ iz Središča in okolice se je zahvaliti, da se ni užgala tudi hiša in hlevi. Ko bi se zadnje zgodilo, užgale bi se še tri ali štiri hiše z gospodarskimi poslopji vred in tudi cerkve ne bi bilo mogoče rešiti.
Ljutomer. Vspored Ipavčevega večera, ki ga priredi Slovensko pevsko društvo v nedeljo dne 4. septembra v gostilni gospoda .Seršena v prid sporne’ nika skladateljev dr, Gustava in dr, Benjamina Ipa-veca: 1, Brata dr. Gustav in Benjamin Ipavec, Govori pravnik gospod Vekoslav Vršič, 2, Benj, Ipavec: „Kdo je mar“1, moški zbor z spremlfevanje klavirja.
3.	Gustav Ipavec: „Mrzel veter“', mešani zbor. 4. B; Ipavec: „Podoknica“ in „Molitev“ iz opere „Teharski plemiči“, samospev in dvospev s klavirjem. 5. G. Ipavec: '„Slovenec sem“, moški, zbor. 6. Gustav Ipavec: „Predica“,, ženski zbor, 7. 1 Benjamin Ipavec: „Domovini“, moški zbor z bariton- in tenor-solo, 8. Gustav Ipavec: „Pod prozorom“ (besede Stanka Vraza), mešani zbor, f9. Benjamin Ipavec: Romanca iz operete „Tičnik“, samospev s klavirjem. ' 10. Gustav Ipavec: Cveterospevi: a) „Planinska roža“, b) „Sredi vasi“, c) „V mraku.“ 11, Gustav Ipavec „Naše gore“, mešani zbor. 12. Gustav Ipavec: „Savska“, moški zbor. 13. Gustav Ipavec: „Lahko noč“, mešani zbor s tenor-solo. Pri prosti zabavi: ( „Mornarska“, „Pozdrav“', „Pod lipo“, „Slovenska dežela“, ^Zvečer.“ Vsi navzoči pojo: „IZvezda“1 in „Vse mine.“ — Vstopnina 40 vin., za obitelj 1 K, K mnogobrojni u-deležbi vabi odbor.
Pameče pri Slovenjgradcu. Dne 18. t. m. je u-tonil V valovih Soče tukajšnji rojak Rudolf Rubin. Bil je trezen in varčen mladenič in še-le lansko leto potrjen v vojake. V začetku avgusta je bil Še na dopustu doma zdrav in vesel. Bodi mn lahka tuja zemljica !
Dekliški shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V nedeljo dne 11. septembra 1910 se vrši za mladenke Slov. goric, Ščavniške doline in Murskega polja dekliški shod pri Sv. Trojici v Slov, goricah. Ako bo lepo vreme, se vrši shod pod lipo pred samostanom, ob slabem vremenu pri gospodu Mlinariču. Ob %10. uri je pridiga in slovesna sv. maša. Zborovanje se začne ob 12. uri. Pozdrav govori članica trojiške dekliške družbe. Slavnostni govor ima voditeljica Z. S. D. Anica Kren. O gospodinjskem, poklicu slovenskih mladenk govori Bernhard-Kurnikova. [Beseda1 o o-brambno-izobraževalnem delu 1 slovenske ( mladenke, nato sledijo, pozdravi mladenk. Po ' shodu ' sklepčna beseda v cerkvi r in slovesne večernice. 'Slovenske mladenke na shod!
Na Vranskem je umrla dne 30. t. m. gostilničarjeva soproga Ana Lukman, rojena Žgank. Bila je 'vrla žena, zlata mati, skrbna gospodinja, Naj v miru počiva!
Zabukovje. Kdo vozi liberalen voz v naši občini? Za oje vleče gospod Jože Božič, krčmar in mlinar. 'Ker je postal za časa svojega županovanja jako rejen, se pri tem delu jako poti, pa njemu to nič ne stori, ker ve, da dela za „blagor“ ljudstva in ker je
njegov največji „prijatelj.“ Pri sprednjih kolesih rineta voz gospoda učitelja Srbrnič in Eržen, Ta dva sta pa jako suha, ker jima še ni ljndstvo spletlo lo-vorjevega venca za njuno „zaslužno“ delovanje in ju ni še ovenčalo. Ta dva gospoda si zelo prizadevata, da bi voz hitreje Šel naprej. Pri zadnjih kole.sih ti-Šita voz gospod Miha Alič, občinski tajnik, kateri se ima za zelo učenega človeka, ker zna tudi nemško pisati in brati, «in pa gospod Alojz Božič, prihodnji veletrgovec v Zabukovju, Tudi tema dvema je veliko mar za ljudski „blagor.“ Liberalen voz pa drdra po blatu in po kamenju in temen oblak ga zakriva. Njegovi vozniki pa se trudijo in napenjajo, ne gledajo ne na levo in ne na desno stran, ne zmenijo se„ če jim noge krvave od težavnega pota, njihovi cilji f so Še daleč, a čas njihovega življenja je še kratek. Zato pa mu hočejo žrtvovati vse, kar imajo. C e pa ljudstvo zahteva poldneven pouk, tedaj pa se tresejo v strahu, da se prebrne liberalen voz. Naši drugi liberalci ali naprednjaki ne vedo prav nič, kaj je to liberalizem, ampak samo dirjajo za tem vozom.
Konjice, so imele dne 28. avgusta zgodovinsko znamenit dan. že priprave poprejšnjega večera so kazale* da se ima fcu vršiti znamenita slovesnost. Železniška postaja je bila polna ljudstjva, ki je pričakovalo ljubljenega nadpastirja, rojaka konjiškega. Prvi slavolok je bil v bližini Suterjeve gostilne. Tu je bilo zbrano prebivalstvo konjiške nadžupnije, duhovništvo, uradništvo, učiteljstvo in mladina, da slovesno sprejme ekscelenco knezoškofa lavantinskega. V krasno zbranih besedah ga nagovorijo gospod nadžupnik, okrajni glavar, iržki in okoliški župan, mladina In drugi, V procesiji spremlja množica vernega ljudstva svojega nadpastirja v nadžupnijsko cerkev. Zvečer je bila po trgu bakljada z godbo slbvensko-bistriško. Pred župniščem se okoli osme ure zberejo tržani in okoličani f ter prižgejo krasen umetalen o-genj. Knezoškof pride med množico, ki ga veselo pozdravlja. Drugo jutro je bil ob osmih slovesen vhod duhovščine, ki je prišla mnogoštevilno iz vseh krajev k slovesnosti, v nadžupnijsko cerkev. Tu izvrši knezoškof v prisotnosti celjskega opata in ptujskega prošta, dekanijske in tuje duhovščine, zastopstva raznih uradov in korporacij slovesne obredei' v posvečenje novega dostojanstvenika f arhidiakona Franca Hrastelja. Kakor on smejo zanaprej konjiški nadžupniki nositi pri slovesnih cerkvenih opravilih škofovske insignije (verižico, palico,, mitro itd.). Po končanih obredih spregovori ekscelenca izpred oltarja o nastanku in pomenu arhidiakonata konjiškega, Potem pa je slovesna pridiga na pridižnici. (Z znano zgovornostjo poda nadpastir zgodovino in pomen novega dostojanstva1, povdarja, kako je z mnogim trudom od presvitlega cesarja in od svetega očeta izposloval svoji rojstni župniji to čast. Potem pa vspod-buja vernike na podlagi svetega evangelija k češče-nju prečisfega Srca Marijinega v vznesenih, navdušenih besedah, da je bilo ljudstvo kar ginjeno. Popoldne pogosti f arhidiakon ekscelenco, kneza Win-dischgrätza, zastopnike uradništva, učiteljstva in raznih korporacij, duhovščino in razne znance v svojem župnišču prav Ijubeznjivo. Pri tSj priložnosti se je slišalo mnogo lepih napitnic, pri katerih se je v prav lepi luči kazala ljubezen do svete Cerkve in njenih predstojnikov, pa tudi udanost do ljubega vladarja in domovine, To so le nekatere poteze znamenitega dneva, ki bo ostal Konjičanom in vsem tujim gostom v neizbrisnem spominu. Bil je res dan veselja in radosti.
Kolera.
Listi poročajo, da je minila nevarnost, da bi se kolera razširila.
Na Dunaju ni bilo zadnje dni nobenega novega slučaja kolere. Dunajsko prebivalstvo je pomirjeno.
Iz Ljubljane se poroča, da so vesti, da- bi se pojavila, v ljubljanski garnizijski bolnišnici kolera, neresnične. Zbolela sta le dva vojaka na legarju.
Na Olg r s k e m še njso varni pred kolero. V Požunu se nahaja Še sedaj parnik „Regensburg“, po katerem se je zanesla kolera na Dunaj, Pri oboleli Trnka so zdravniki konstatirali cholera asiatica. Vojak Janez Suscek, ki se je peljal po železnici v Pulj k orožnim vajam, je v bližini Požuna obolel na znakih kolere. Vlak so ustavili, rezervista spravili v bolnišnico, 1 ostale potnike in železniški voz pa desinfe-ciralji, V Budimpešti se je tudi pojavil en smrtni slučaj kolere.
V	B u k a r e Ši |t u je zbolela ena* cela rodbipa na koleri.
V	Berlinu je umrl nek služabnik na znakih kolere. Neka gospa in dva otroka sta istotako v opazovalnici zaradi kolere.
V	južni Italiji, v Barletf, Tirani, Molfet-ta, Andria, Spinacola, Canossa, San Fernando, Tri-nitapoli in Marguerita je zbolelo te dni na novo 25 oseb, 16 pa jih je umrlo na koleri.
V	Rusiji je v guberniji Cherson od začetka kolere do sedaj obolelo 3284 oseb, 1465 pa1 umrlo, v Poltavi obolelo 2435 in 1026 umrlo, V Odesi je obolelo 505 oseb, umrlo pa 270 oseb,
V	Carigradu je umrl tudi en potnik na koleri, dva pa sta obolela.
Splošno pa se opazuje, da m več resne nevarnosti.
Lastna zaloaa šolskih zvezkov, risank in risalnik skladov po novih pred piših. - Zaloga vseh tiskovin za urade.	:-
rjoh zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K, po 2*/4 m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 274 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R. Stermečki v
Urar, očalar in zlatar
M«Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ar i. t. d., po najnižji ceni.
P	rn nfnilP	slovenskimi ploščami, čistim in
vTTi alllUlUIJtl jasnim glasom iz najboljših tovarn, 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča deia po najnižji ceni.
= Jigčrfe in proračune ni razpolago. ==
mnxuumtmnunmnummnx
Svoji k svojim!
ftestavpacija
narodni dom
ir Marital®!!.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor'
X	Sobe za tujce.
X	Za obilni obisk se priporoča	37
H	Lojnifes Leon.
Zaloga pohištva
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška ul. 10
priporoča čast. du-hovičini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, reatrace, stole, ogledala. Železne postelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
I
Prodaja gozdov
se vrši 18. in 19. avg. V Sockem pri Gornji Ponikvi.
Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 113
*«KK*¥im**
Uradne
= zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
XXXXXXXXXX
Edina slovenska kisla voda,
Tolsto vrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodca ia črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurja ter pospešuje tek in prebavo. Tolsto/rška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896. in na hi-fgijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbnfštvn Tolstovrške slatine, pošta Gnštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108	eko kislo vodo.
JVA.SIMf Ch OSI*	M
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZA G REB bKl pravi FRANCK.“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Na debel® I
Ra drobne!
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberŠkega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
ptica & Kramar v Celju
na ve gin draške« in Krožne ceste..
Poslano:
Dva
Dr. Th. Bergman, Maribor hrano z dobro postrežbo po
ordimra zopet .od 9—10. ure predpoldne m ribOTj Kasinska niica st. a. od 2.-3. ure popoldne.	______________
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška ulica štev. 7.
za vagone, voze (mostne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delnje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zldenice Moramo.
80 slovanska obrt.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
W samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami---
Postrežba točna in stroga soiidna. :: :: ::
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“,
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in nmetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz razlie-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, pnliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev). :::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotaim ali cementnim :::	tlakom	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, nieia-:::	vanje napisov v iste. :::
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Štajerski konja k.
gsložnik iu izdajatelj: Konzorcij „Straž*,“.
Odgovorni urednik; Fran Rakovič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.