Ttdenske novice. 5 Velik up smo imeli, da bo letošnja dobra letina ' odpravila draginjo in pomanjkanje. Vse je kazalo ta- ko lepo: vinogradi, sadonosniki in poljo. Za 3 do 4 I tedne srao bili v maju naprej napram letu 1919. Listi ¦ so že pisali o zgodnji in blagoslovljeni letini. A prišel je deževen in viharen mesec junij. Deževalo je ves mosec junij skoro vsak dan. Poginilo je ogromno sena, mnogo ga ,je voda odnosla, oziroma poblatila. 2ito je že od neprestanega dežja bilo zbito v tla — zgodnji krompir gnije in drugi sadeži so vsi raočno zaostali. A to še ne bi bilo najhuje. Zadnje dni prejš njega tedna pa ie vsak dan toča obiskala različne kraje. Velik del Slovenskih goric in bogatega Dravskega polja je popolnoma ugonobljen. Najhuje pa je toča klestila v soboto. dne 20. jiunija, po Slovenskih goricah.. Dobili smo o tej nesreči ta-le poročila: Pesnica, 27. junija: Vfieraj, dno 2C. junija, okoli 5. ure popoldne, je pribruraela od severozapadne strani grozna nevihta. kakoršne še stari ljudje ne pomnijo. Oblaki so stali silno nizko in so bili 6rnosivi, široki bliski so švigali na vse strani. Malo mi nut pred padanjem tofte je nastal Cuden mir. Soparno je bilo kakor v kotlu. Ptice so se poskrile v zavetja in so s čivkanjem naznanjale hudo uro. Ljudje so hiteli pod streho, goveda je mukala. Bilo je kakor da se bliža sodni dan. In že se je odprlo nebo. Toča, debela kakor kurja jajca, je v oglatih kosih padala na rodovitne slovenjgoriške livade. Zabučal je vihar, ki je rul drevje. Tofia je padala v okolici Pesnice celih 5 minut neprestano brez rležja. V nekaterih tre notkih so bila sadna drevesa skoro dooela gola, ravno tako vinogradi. Zito, koruza, krompir, nepokoSeno šeno, vse to pa je bilo v nekaterih minutah po polnoma zbito v tla. Ob državni cesti Lajteršberg — Pesnica je ležalo toliko sadj,u, da je bila vsa cesta ob straneh ped debekt pokrita. Le malokatero jabolko je ge ostalo na drevesu. Toča je segala od železniške postaje Pesnica do lajteršberškega železniškega predora. Pisec teh vrstic je sam videl to-le čudo: Na lajteršberški cesti vštric posestva g. Babiča stojita med dmgimi dve jablani. Spodnjo drevo je popolno ma zbito, oropano bogatega sadu in po večini tudi listja. Sosodnje drevo. ki je oddaljeno od prvega samo 10 m. pa je popolnoma ohranjeno. Tu je bila meja I neurja. To6a je na nekaterih hišah razbila tudi stre| šno opeko, da je lilo v liiše in tudi tam napravilo o\ gromne škode. Kolikor mi je znano, je toča in neurje | segalo v te-le župnije: St. Jurij ob Pesnici, Svečina, • Gornja in Spodnja Sv. Kungota, St. Ilj, Jarenina , l predmestna Matere Milosti. Sv. Marjeta. Rt. Peter , | Rv. Barbara. fimartin in Vurberg. Skoda je nepopi: sna. Odkod hočemo vzeti živila za sebe in delavce? i Pri sedanji draginji in pomanjkanju denarja je pač | nemogoPe, da bi si jih mogli dovoij naltupiti. Zahtei vamo takojšnjo pomo^ od države! [ Drugo poroSilo pravi: V nedeljo, dne 27. juni- { ja, okoli 3. ure, je hudo neurje s točo, kateri je sle -  dil velik naliv, ugonobilo poljske pridelke velikega dela Ptujskega polja. Nastal je strašen vrtinec, ki je odkrival strehe, toča je padala nekaj minut suha in debela kakor srednji krompir. Bile so to cele kepe. Oh, kako je zgledalo po toči naše bogato žitno polje! Rumena rž in.bujna pšenica je popolnoma posekana in zbita v tla. Krompir leži gol po njivah. Naliv ,je odnosel gornjo rodovitno prst. Po nekod niti ni na njivah več razvidno, kak sadež je bil tara. Ko se je zopet zjasnilo, so cele trume ljudi hodile po širnem polju od Rač do Ptujske gore. Po cestah in jamah je deroča voda nosila cele grmade žitnega klasja in izruvanega krompirja. Uničeni smo! Ce ne bo pomoči, kaj bomo z naširai otroci, kaj bomo dali delavcom?! Cndimo se, da še do danes. 30. junija, ko to pišem, ni ne mariborsko in ne ptujsko okrajno glavarstvo prav nifi storilo, da bi se škoda ftimprej cenila. Pa bodo menda obTasti nam nbogim kmetom Se naproj pretirano predpisovale dohodninski davek. Pojdite si sedaj, gospodje, ki vidite samo nas kmete kot vojne dobičkarje, trgovcev in vorižnittov pa ne. gledat, kako je naše bogastvo! In vi socialni demokratje in komunisti, ki vedno kriCite, kako se kmetu dobro godi: poglejte si našo nesrečo! Celo leto smo se trudili, a sedaj smo vsega oropani. Kričati in hujskati je lahko proti kmctii, a težave in nadloge trpeti z nami pa nihče ne ume. Ker se leto za letom ponavlja tofia in proti njej nimamo obrambnih sredstev, ne bode druga nič pomagaio, kakor da naša Kmetska zveza ali pa kar vlada sama čimprej ustanovi državno zavarovalnico zoper škodo po toči. Zahtevamo, da se to 6im preje izvede! Dostavek uredništva: Slovenska Kmetska zveza je dne 30. junija poslala .lugoslovanskemu klubu naslednjo prošnjo: Hudo neurje s točo jo dne 26. in 27. juriija 1920 popoldne uničilo vinograde, oziroma sadno letino ter poljske pridelke v teh-le občinah: Gornja Sv. Kungota. VrtiCe, Gradiška, Dobrenje, Pe&nica, Ranca, Lajtersberg (del občine), Jarenina (del), GruSova, DraguCova, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv . Peter, Duplek, Zimica, Žikarce, Korena, Sv. Barba^ ra, Gorica pri RaCah, St. Ilj (del), Rače, Podova, Sv. Marjeta na Dravskem polju in še nekaterih drin gih mariborskega okraja. V ptujskem okraju: Cir •• kovce, Sikole, Pleterje, Zupečja vas, Rogoznica, Jir< šovci, Janževci, Vurberk in deM obfiin, ki mejijo na prej iraenovane ob6ine. Prebivalstvo omenjenih občia se nahaja v silno mučnem položaju. Ogromni večini je v oznafienih krajih uničena vsa letošnja bogato obetajoCa letina. Celo krompir in koruza sta od tofie in naliva tako prizadeta,- da naši ubožni sloji niti tega živeža ne bodo imeli. Nujno prosimo vlado, da takoj da ceniti škodo, ki jo je toča in neurje napravilo v omenjenih obfiinab. Pred vsem prosimo, da se ceni škoda na poljskih pridelkih, sadju in vinogradih. Tudi prosijo davkoplafievalci v omenjenih občinah, da se jim ustavi plačevanje in odmera davkov. Za ubožne sloje, posebno viniCarje, ki se nahajajo sedaj v. največji bedi, prosimo, da jim vlada preskrbi živila^ V omenjene občine se naj lakoj pošlje dovolj semenske ajde, da njive ne bodo ležale prazne." Vlsoka odlikovanja. Regent Aleksander je odlikoval ob priliki poseta Slovenije škola Jegliča, predsednika Slovenije dr, Brejca in ministra dr. jKorošca z redom Sv. Save I. razreda. VlniCarski shod v St. jLenartu v Slov. gor. Vi nedeljo, dne 27. junija, so se pri Sv. Lenartu zbrali  viničarji in kmetski delavci iz Slovenskih goric. Po sebno dobro sta bili zastopani župniji Sv. Lenart in Sv. Jurij. O organizaciji sta govorila urednik Zebot in tajnik Krepek. Za omenjeni župniji sta se izvolila odbora, ki bosta vodila naprej prepotrebno organizacijo kmetskega delavstva. Na koncu dobro uspelega zborovanja so bile sprejete te-le resolucijc: 1. Zaupniki okraja St. Lenart, zbrani na zborovanju JSZ pri Sv. Lenartu, toplo pozdravljaino uspešno in pk>donosno delovanje JSZ in izjavljamo, da je uresni •« •^enje krščansko-sooijalne ideje edini spas kmetsko delavskih krogov, zlasti tudi viničarjev. 2. Pozivija mo vlado, da stopi pred ustavno voljeno zbornico čimpreje z obširnim, temeljito izdelanim socijalno retormiranim načrtom in da stori vse potrebno, da se izvede socijalno zavarovanje na široki podlagi, v katerern bi bilo preskrbljeno tudi za viničarje in kmetske posle. 3. Pozivljamo vlado. da v najkrajšem 6asu izvede preosnovo zastarelega viničarskega reda z dne 2. maja 1886 na Stajerskem in da nadalje izvede vse, da se položaj ubogih vinifiarjev in kmetskih delavcev čimprej zboljša in da se jim za zimo oskrbi pa ceni obleka. ,fSlov. GospodaH1 prad porato« Vsi so se navalili na naš list: liberalci, sarao-stojneži, nemčurji in socialni deraokratje. Radi bi s tožbami uničili ,,Slov. Gospodarja", ki žp nad 50 let krepko in neustrašeno brani praviL'*: slovenskega kmetskega in delavskega ljudstva. Nnpravili so si ti naSi neprijatelji ta-le načrt: Urednikc spravimo v, ječo, listu pa z velikimi pravdnimi stroški onemogoišimo izhajanje. A ne eden, ne drugi, črn naklep se jim ni posrefii] V jamo, katero so kopali našim ured-i nikom, so se zvrnili sami. Mesar, krčmar ter rekvizitor živine Habjan iz Smarja pri Jelšah je tožil urednika Fr. Zebota radi poročila o napadu nemCnrskih in pretepaških samo stojnežev na udeleženco tečaja Kmetske zveze v Smarju dne 22. jan. (. 1. Dasiravno so divjaštva saraostojnežeV ob tera napadu obsojali celo naši neprijatelji, vendar se je mesar Habjan osmelil in je tožil Žebota pred poroto. Obravnava se je vršila dne 23. junija. Habjana je zastopal šmarski advokat — liberalec in samostojnež — dr. Zabukošek. Zebota pa je zelo spretno zagovarjal mladi mariborski odvetnik g.. dr. Alojzij Juvan. Sodišču je predsedoval sodni svetnik dr. Pihler. Obtoženec je nastopil dokaz resnice * Odlične priče, med temi deželni poslanec in župan Vrečko in župan Stoklas, so potrdili dogodke, kakor, jih je opisal .,Slov. Gosnodar." Habjanov zastopnik dr. Zabukošek je neugodni položaj, v katerem se je nahajal mesar Habjan, takoj izrabil s tem. da je predlagal preložitev obravnave v svrho zasljšanja novih prič, 6emur je sodišče ugodilo. V soboto, dne 26. junija, pa je stal pred porotniki priljubljeni pisatelj in urednik Januš Golec. Tožili so ga Sedlarci, ali pravzaprav 20 vaščanov vasi Sedlarjevo ob Sotli, ki so bili v to nahujskani od liberalnih glavarjev. G. Golec je napisal za zadnjo št©* vilko MSlov. Gospodarja" leta 1919 in za prvi dve I. 1920 podlistek, v katerem na šaljiv način opisuje vas in prebivalstvo vasi Sedlarjevo in njega navade ten običaje. Dasiravno je g. Golec takoj po objavi tega podlistka pisal advokatu dr. Božiču, zastopniku Sediarcev, da ni imel s podlistkom namena koga osebno žaliti, vendar so zapeljani Sedlarci tirali ta nedolžni podlistek pred drago poroto. G. Golec je nastopil dokaz resnice. Sedlarce je namesto dr. BožiCa zastopal vodja mariborskih mladoliberalcev dr. Koderman, g.. Golfica pa je zagovarjal dr. Josip Leskovar. Sodiščo je predFedoval višji sodni svetnik Ravnikar. Obrav" nava je trajala od 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer.Porotniki (predsednik župan fitorman iz Hardeka) so glavno vprašanje, ali je g. Golec kriv, zanikali z 9 proti 3 glasom. Predsednik sodišča je nato razglasil oprostilno razsodbo. Ubogi zapeljani Sedlarci morajo plačati ogromne stroške velike pravde in 3 advokate. Drag špas je to, če se puslijo ljudje zapeljati v tožbo od brezvestnih liberalcev. — Pravica je zmagala. »Slov. Goepodar1' pa bode odslej še z večjo vnemo branil pravice slovenskega kmetskega in delavskega Ijudetva,