□□□□□□□□□□□□C □□□□□□□□□□□□E NHŠH '□□□□□□□□□□□□□□C OSPODIHJA o □ OD □ ooo □ □ D P D □ □OD O. O □ D □ □ P D □ OOO n p d a D □ □ D ССП DCO GLHS1L0 SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET P OOP P D P P P P □ P □ P P P P P P O P P P P P P P d P P P P P □□□ PPP ■a/ V Ljubljani, dne 28. septembra 1911. Šola in dom. Konec je nestrpnega pričakovanja, iterim so vaši mali pričakovali prvi tki dan; pričela se je šola. S stra-l so prestopili novi šolarčki šolski j, čakajoč, kaj se bo zdaj zgodilo, se jim je že toliko pripovedovalo o o učitelju, učenju in celo o šolski katere se stariši mogoče še dobro minjate, ki pa sedaj čimdalje bolj neva iz šolskih prostorov. Pogled množico otrok, že zbranih v šolskem štoru, jim daje pogum, da pozabijo strah in se pridružijo svojim no-tovarišem. Prva stvar učiteljeva oziroma uči-ice je, pridobiti si mlada srca, spoti male, privaditi se posameznih, prosto vprašanje, vzpodbudna bese-prijazen nasmeh in mali so pridobili. Otrok sicer pogreša prostost v na-v domači hiši, a čudovito hitro se radi reda v šoli, součencev in uči-ev. Blagor otroku, ki je do-bil do-učitelja oziroma dobro učiteljico, era razume otroško srce, katera pole z otrokom otrok. Blagor tudi učitelju, kateri je do-otroke dobrih starišev v svoj raz-saj po otrocih kaj hitro spozna sta- Domača vzgoja je temelj, na kate-} zamore šola zidati in le takrat že učitelj prave uspehe, ako šola om združita svoje delovanje. Zato-stariši, podpirajte učitelja pri nje-delovanju. Preskrbite svojim om takoj v začetku potrebnih in drugih učnih sredstev. Nadzo-jih doma, da se bodo učili in iz-naloge, katere so dobili v šoli. Pazite, da bodo otroci redno in o pravem času hodili v šolo. Jako napačno je, ako obdržite svoje otroke za vsako malenkost, za vsako slabo vreme doma, v šolo jih pa ne pošljete z izgovorom, da se v njej nič ne nauče ali pa se uče takih stvari, katere so jim nepotrebne. Stariši, imejte zaupanje do učitelja. Odobrujte njegovo postopanje tudi takrat, kadar je bil primoran kaznovati vaše otroke. Nekateri stariši v svoji slepi ljubezni mislijo, da so njih otroci sami talenti. Ako jih kaznuje učitelj, ali pa jim ne da najboljših redov, že mislijo, da postopa pristransko. Taki stariši ne pomislijo, da na ta način škodujejo najbolj svojim otrokom. Učitelja naj tako postopanje nikar ne odvrača od začrtanega pota, izvršuje naj natančno in navdušeno svoj posel. Veselje, katero bo imel z dobrimi, poslušnimi učenci, mu bo obilo poplačalo trud in mu vedno zopet pomnožilo veselje do šole. Umivanje stekla. Oljnate steklenice se najlepše očistijo, ako jih izkuha-mo v pepelu in apnu. Imamo samo eno steklenico očistiti, lahko vzamemo kos belega pivnika, ga raztrgamo na male kosce, razmočimo v vodi in vlijemo v steklenico, ki jo lahko pretresamo, pivnik se navzame maščobe iz steklenice, katero še poplahnemo z mlačno vodo in steklenica je čista. Zelo umazane steklenice se čistijo z razredčeno solno kislino. 40 do 50 kapljic kanemo v pol litra vode. Leto II. Steklenice, v katerih je bilo mleko, osnažijo se s pepelom in razdrobljenimi jajčnimi lupinami. Cilindre od svetilk je treba včasih umiti v vodo, v kateri je raztopljene nekoliko sode, paziti je treba, da se ga dobro zbriše, ker drugače lahko poči. Ogledala, šipe pri oknih ali pri podobah, kakor fino stekleno posodo, najboljše očistimo z vodo, v katero smo vlili nekoliko salmijaka, navadno se računa na en letir vode desetina (ena desetinka) litra salmijaka. Šipe pri oknih tudi lepo očistiš z zmesjo, ki si jo naredila iz drobno nastrgane krede, salmijaka in vode. V to zmes pomoči nalašč za to pripravljeno snažno gobico in drgni šipo, potem jo še umij z mokro ožeto krpo — najboljše usnjato, — katero sproti splahuješ v vodi, nazadnje zbriši šipe še z mehko ruto. Šipe se očistijo na ta način hitro z malim trudom. Zelo napačno je celo okno postaviti v vodo, kakor je pri nas na deželi v navadi, ker se pokvari okvir in se okna težko in slabo zapirajo. Nikdar ne umivaj šip, kadar sije solnce nanje. Z ogledala, katerega hočeš očistiti, zbriši naj prvo prah, potem ga obriši z mokrim usnjem, usnje splahni, dobro ožmi in še enkrat odrgni ogledalo; ko je steklo suho, namoči gobico v žganje ali špirit in podrgni ž njo po ogledalu, potem nalahko potresi prav drobno posejanega pepela od drv in drgni ogledalo tako dolgo, da se lepo sveti. To je najboljši način lepo očistiti ogledala, ki se dolgo svetijo, ako jih vsak dan zbrišeš s snažno ruto. Kozarec od piva čisto umiješ v vodi, v kateri si prevrela malo preslice in sode. Vsako posodo, ki jo umiješ, ne po- 0» zabi dobro splahniti z mlačno vodo, ako te nimaš pa vsaj z mrzlo vodo. Ravnanje s črevlji v mokrem vremenu. Vsakdo ve, da se obutev v mokrem vremenu hitreje raztrga, kakor v suhem. Premočeni podplati noetanejo mehki in se veliko hitreje obdrgnejo, kakor suhi, trdi. Zato moramo paziti, da so črevlji vedno suhi, ko jih obujemo. Ako postavimo črevlje na tla, se podplati ne morejo posušiti, ker ne more zrak do njih. Mokre črevlje je najboljše obesiti ali vsaj položiti na tla. Ne obešajte črevljev preblizu peči ali štedilnika, ne polagajte jih na peč. Gorki zrak usnje hitro posuši, to postane trdo in se rado lomi. V premočene črevlje je dobro djati ovsa. Oves se navzame vlage in zabra-ni, da se obutev skrči, kar se drugače kaj rado zgodi. Kako odstraniš madeže, ki si jih dobila ojl obleke, ki je popustila barvo. Z raznimi ^redstvi sem skušala'odstraniti madež iz bele bluze ki sem ga dobila od modre vrhnje jopice, ko jo je popolnoma premočil dež. Milo, boraks, detelova sol, mrzli in gorki sok limone, lug, vse je bilo zastonj. Nazadnje vtaknem bluzo še v čisto vrelo vodo, ki je bila ravno na štedilniku in predno se zavem, izginil je madež v moje največje začudenje. Sedaj odstranim s kropom vse madeže iz belega perila, ki nastanejo, ako pride isto po neprevidnosti v dotiko z barvano obleko. Tudi madeži od surovega, kakor vkuhanega sadja izginejo, ako položiš dotični del v vrelo čisto Vodo. Težje izginejo madeži iz perila, ki je bilo že enkrat oprano v lugu. Zato je najboljše pred žehto pregledati vse perilo in odstraniti madeže. Rdeča tinta izgine na isti način iz obleke, samo vodo moraš toliko časa menjavati, da postane popolnoma čista. Kako se pero barvane nogavice? Nogavice ostanejo mehke in ne izgube barve, ako jih položiš v vročo (ne vrelo vodo), če so zelo umazane vlij žlico sal-mijaka v vodo; pusti jih deset minut mirno v vodi, potem jih ožmi in položi zopet v čisto vročo vodo in tako še enkrat'.! Brez posebnega pranja postanejo popolnoma čiste, ohranijo barvo in lahko jih obesiš. Svilnate rute ali trakove lahko opereš na sledeči način: vzemi debel krompir, olupi ga in zribaj v mlačno vodo. Začudila se boš, kako lepo bo oprana ruta ali trak, ako ga potem še zlikaš med dvema rutama. Da ne pridejo muhe k mesu, obloži ga s čebulo. Muhe duh od čebule ne preneso in ti puste tudi meso pri miru. □□□□апаапапсзадсзпп g Kuhinja_jj □□□ццпаапц' v ^ innnn Juha za otroke. Razreži polovico stare suhe žemlje, deni jo v lonec in polij z У4 litrom vrele iuhe, lonec pokrij 10« s pokrovko in juho čez 5 minut stresi v skledo. Zdrobova (gresova) kaša na goveji juhi. Nalij v lonec lx/2 litra goveje juhe ter jo pristavi k ognju, da zavre. Potem pa vmešaj 1 celo jajce in 6 dkg (2 žlici) pšeničnega gresa (zdroba) in to mešo vlivaj počasi v juho, ki jo pri tem neprestano mešaj. Ko si juho še гА ure kuhala, jo zlij v skledo in postavi na mizo. Nastrgana kaša. Napravi kolikor mogoče trdo testo iz enega drobnega jajca, % litra moke, za lešnik masla. Testo po strgalu (ribežnu) nastrgaj, kašo na deski raztrosi, da se malo osuši ter jo potem, ko juha zavre, stresi v juho, ki naj % ure vre (za 4 osebe). Laško zelje. Srednje debelo zelnato glavo zreži na rezance; v kozo deni 2 žlici masti ali olja in poparjene ter ože-te zelne rezance, prideni 2 žlici juhe in jih pokrite 1 uro duši, da se zarumene, nato jim primešaj polno žlicico moke in paradižnikove omake (katero napravi tako: Osrednje velike paradižnike kuhaj s koščkom čebulje, malo peteršilja v 14 litru vode in kuhano vse pretlači skozi sito). Če hočeš prideni še 2 žlici kisle smetane, potem pa zelje kuhaj še % ure in ga postavi na mizo kot prikuho. Paradižnikova omaka. Polovico ostrgane žemlje,1 debel paradižnik, za oreh surovega masla in za grah sladkorja kuhaj z г/4 litrom juhe toliko časa, da se paradižnik dobro zmehča; nato pretlači omako skozi sito, jo deni nazaj v kozo, osoli po okusu in še enkrat prevri. Ali pa: Kuhaj 2 paradižnika z 14 1 vode, da se malo zmehčata. Deni v kozo 2 do 4 dkg surovega masla, masti ali 2 žlici olja, ko se razbeli, prideni kepico sladkorja, žlico moke, ko se bledo rumeno zarumeni, prideni paradižnike, ki si jih prej pretlačila z vodo, v kateri so se kuhali, osoli in kuhaj še 10—15 minut, ako hočeš prideni še sladkorja in vina po okusu. Črne bezgove jagode. Odberi lepe zrele črne bezgove jagode, deni jih v kozo, prideni zraven nekoliko stolčenega sladkorja, limonine lupine in cimeta, vode ne prilivaj, ker dajo same mokroto, pusti nekoliko prevreti, pa je gotovo. To je preskušena, posebno zdrava jed, lahko jo daš za prikuho na mizo. Nadevani piščanci pečeni. Osnaženi shlajeni in osoljeni piski loči pri vratu, kjer je bila goša, kožo od mesa ter notri natlači sledeči nadev: vmešaj 2 žlici kisle smetane, 1 drobno jajce, malo drobno zrezanega zelenega peteršilja ali drobnjaka, 2 pesti kruhovih drobtin in malo soli. Ko si piščanca nadejala, kožo pri vratu zašij, da nadev ven ne vhaja, piščanca pa deni v plitvo kozo tako, da leži na hrbtu, mu prilij par žlic vode in masti ter peci v pečici % do 1 uro. Med pečenjem ga večkrat polij s polivko, ki se v nji peče. Pečenega zreži na kose po sklepih in okusno naloži na krožnik. K piščancu daj poeebej v skledi salate sladke ali kisle, pa i drugo prikuho lahko daš. Dunajski zrezki iz pljučne pečei Nareži prst debele ploščnate kose p čne pečenke (mulprate), jih malo tolci, posoli, povaljaj v moki, v ra penem jajcu in v drobtinah in oevi vroči masti (ali ceres). Za prikuho lahko krompir v masleni omaki s teršiljem, zabeljeni grah, ohrovt, s< to, laško zelje. Tržiška bržola. Deni v kozo zrez čebulje, strok češnja, par zrn brini jagod, vejico šatraja, 6 zrn celega pra, 4 dkg masti in 8 žlic vode. Nato pari z vrelo vodo 1 kg koštrunove žole (Rostbraten), jo ocedi, meso] osoli in položi v kozo, pokrij in poJ duši (tenstaj). Bržolo parkrat obrni bi pa bila posebno trda, ji prilij še koliko vode tako, da se dalj časa d Ko je meso že precej mehko, mu deni še 12 drobnih olupljenih krom:] jev, ki jih z mesom vred tudi večk obrni, da se povsod zarumene in zmehčajo. Ko se bržola zmehča in rumeni, je gotova. Nato jjo lepo zreži ploščnate kose, jih okusno zloži na rak krožnik, okrog naloži krompir, vrh pa precedi polivko, ki se je v dušila bržola. Kranjska bržola. 1 kg bržole op osoli in položi v kozo, v katero si prej dala vejico šatraja, drobno zrei nega korenja in čebulje, par zrn cele popra, 4 dkg masti in 6 žlic vode; pok jo in duši v mehko, parkrat jo obr Ko se zarumeni in je že mehka, jo tresi s žlicico moke ter jo duši še j minut. Nato vzemi meso iz koze, ga n reži na kose na gorak krožnik, ki postavi na ognjišče, v kozo pa deni olupljena kuhana krompirja, jih dob stlači in prilij Ve litra juhe. Ko je polivka že zavrela, jo zli jj na pripra ljeno meso, ki ga obloži s krompirjev mi opečenimi koščki. (Če bi se ti zde polivka premastna, ji odlij mast pr1 den prideneš moko, in v t