Pofltnlnfi plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 17$
Ljubljana, sobota 29. Julija 1933
Cena t,— Sin
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. U. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.

Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. K ari bor, Gosposka ulica 11, Telefon St- 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Tišina pred viharjem
Serija atentatov, ki so razburjali še pred nedavnim avstrijsko prebivalstvo in obračali nase pozornost politične Evrope, je v zadnjih dneh pojenjala. Na prvi pogled bi človek mislil, da je avstrijski vladi uspelo zadušiti narodno socialistični teror in da so imeli rigoroz-ni ukrepi proti hitlerjevskim voditeljem uspeh. Toda prav gotovo bi bila zmota misliti, da je ofenziva kljukastega kri ža proti samostojnosti Avstrije konča na.
Borba avstrijskih narodnih socialistov za oblast in s tem za inkorporacijo Avstrije v eno veliko nemško državo, ni domača avstrijska zadeva in odločitev o njej ni v rokah avstrijskih voditeljev. Akcija za osvojitev Avstrije ima svoj izvor in svoje korenine v Berlinu; tam se snujejo načrti, izdajajo ukazi in pripravljajo bojevniki; tam so tudi finančni viri, ki omogočajo velikopotezno zasnovani načrt. Vse kaže na to, da ne gre za borbo stranke za politično moč, marveč za zunanje politično zadevo Nemčije, ki želi postaviti inozemstvo pred izvršeno dejstvo.
Meja med Avstrijo in Nemčijo je her-metično zaprta in od obeh strani zastražena. Avstrijski atentatorji uživajo v Nemčiji pravo azila, Nemčija odreka Avstriji pravno pomoč, ki je pogodbeno zajamčena, in odreka avstrijskim držav ljanom pravice, ki so sicer v medsebojnem razmerju civiliziranih držav običajne. To je pač najboljši dokaz, da vlada v oficielni Nemčiji bojno razpoloženje in da je imel nemški zunanji minister Neu-rath prav, ko je angleškim novinarjem zatrdil, da Adolf Hitler v avstrijskem vprašanju ne dopušča diskusije in ne po-sna popustljivosti.
Dollfussova vlada se dobro zaveda, da je trenutni zastoj teroristične akcije le tišina pred viharjem in svari pred sa-moprevaro in optimističnim mnenjem, da je nevarnost hitlerjevskega naskoka odvrnjena. Zato naglaša potrebo poostrene pripravljenosti, ker je po zanesljivih poročilih ;z Nemčije podjarmi jen je Avstrije slej ko prej eden glavnih ciljev narodno socialistične stranke. Tudi francoski tisk objavlja informacije iz nemških virov, da se pripravljajo presenečenja, ki bodo Avstrijo zelo neprijetno zadela.
Narodno socialistična stranka smatra ie danes Avstrijo kot sestavni del svojega območja. Nedavno je izvedla novo organizacijo svojih udarnih čet in jih je razdelila na osem regionalnih skupin. Osma skupina ima sedež v Lincu in obsega avstrijsko ozemlje, kakor da bi državne meje ničesar več ne pomenile in bi ukrepi avstrijske vlade, ki so prepovedali in razpustili narodno socialistično organizacijo, sploh ne bili izdam.
Nastaja vprašanje, kakšno stališče bo zavzela politična Evropa napram nevarnosti zapletljajev in konfliktov, ki bi bili neizogibna posledica nemške zmage na1 avstrijsko samostojnostjo. Nobenega dvoma pač ni, da bi bila nasilno izvedena priključitev Avstrije v katerakoli obliki, ali tudi samo dejansko izvedena »Gleichschaltung« ena najbolj daleko-sežnih revizij mirovnega s tajna v Srednji Evropi. Pakt štirih velesil je poklical Nemčijo k važnemu in odločilnemu sodelovanju z ostalimi tremi signatarni-mi velesilami, zlasti s Francijo in Italijo. Kako se bo mogla spraviti v sklad s tem sodelovanjem ekstratura Nemčije v zadevi Anschlussa, ki ga zlasti Italija in Francija brezpogojno odklanjata? V zvezi s paktom štirih se vedno živahneje razpravlja tudi vprašanje Podunavja, o katerem se lahko reče, da stoji v ospredju mednarodnega političnega zanimanja. Vsakemu politično mislečemu človeku pa mora biti jasno, da bi bila izvedba nemških osvaialnih načrtov proti neodvisni Avstriji ena največjih ovir za vsako kooperacijo podunavskih držav in da bi v taki meri spremenila politično ravnovesje v Srednji Evropi kakor nobena druga sprememba obstoječega stanja. Na dlani je torej, da je nemško-av-strijska zadeva politično vprašanje velikega formata, ki ne more biti rešeno samo med prizadetima državama. Tudi države Male antante ne bodo mogle ostati ravnodušne in ne bodo smele dopustiti. da se brez njih odloča v zadevi, ki utegne imeti za njene življenjske interese najdalekosežnejše posledice.
Res je v prvi vrsti poklicana Avstri-ja sama, da brani svojo samostojnost. Toda vsa znamenja kažejo, da skoro ne bo vzdržala proti premočnemu pritisku ako ne bo imela izdatne podpore in za-slombe v inozemstvu. Ne samo zaradi svojega majhnega obsega in v primeri s svojo protivnico nedostatnih obrambnih sredstev, temveč v prvi vrsti zaradi notranje razdvojenosti svojega prebivalstva. Razpust narodno socialistične stranke je imel le dozdeven uspeh, ki ni mogel subverzivnega pokreta veliko-nernško usmerjenih elementov v živo -adeti. Uradniška in celo vojaška organizacija je slej ko prej podminirana in ne daje zanesljive garancije za obrambo in ohranitev Dollfuss-Starhembergo-vega režima, ki se tudi danes ne naslanja na zanesljivo večino avstrijskega
PO RIMSKEM SESTANKU
Gombos in Kanya odpotovala domov — Njnn poset v Rimu je na* novo okrepil italofilsko madžarsko zunanjo politiko
Rim, 2«. jtulija d. O včerajšnjih razgovorih Mussolinija ki Gomibosa zatrjujejo, da so se nanašali na gospodarska vprašanja. Proučitev njihove tehnične strani bo prihodnji teden nadaljevala s madžarskim trgovinskimi ministrom Fabdnyijem.
O političnih ra^ovorih pravi uradno poročilo, da se je vnovič ugotovilo najpopolnejše sogilasje o vseh zadevah, ki se tičejo obeh držav. Poset madžarskega ministrskega predsednika je potrdil na novo Italijansko-madžarsko prijateljstvo ter je prinesel Italiji zagotovilo, da 8« Madžarska ne bo pridružila nobeni kombinaciji, k| bi ne bila v skladu s smernicami italijanske zunanje politike. Na drugI strani je prinesel Gombosev poset Madžarski neprecenljivo diplomatsko podporo pri njegovih revizionističnih stremljenjih. Gospodarska pogajanja, ki se vtrše istočasno med Madžarsko in Iitalijo, imajo namen, da se poveča trgovinski promet med obema državama.
Danes opoldne sta bila ministrski predsednik Gomibos in zunanji minister Kaliva sipcejeta v avdijenci pel papežu, nakar sta imela daljši razgovor z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pacel-lijem.
Oficielmo je bil Gomibosev poset zaključen ob 14. z obedom v madžarskem poslaništvu. Italijanski in madžarski državniki so porabili tudi to priliko za razgovore o posameznih viprašanjih. Mussolini se obeda ni udeležil, ker je bil zadržan. Popoldne je Goniibos sprejel zastopnike tiska, ob 9.55 pa je skupno s Kanyo odpotoval v Budimpešto, kamor bosta prispela jutri zvečer.
V nedeljo se bo GomJbfts sestal z avstrijskim trgovinskim ministrom Stookin-gerjem, ki bo prispel z Dunaja v Budimpešto. Na podlagi teh razgovorov bo razširjena sedanja trgovinska pogodba med obema državama.
Madžarski slavospev
Budimpešta, 28. julija, d. »Pesti Napi o« piše, da so pri sedanjih pogajanjih v Rimu dozoreli sklepi odločilnega pomena za razmerje med Avstrijo in Madžarsko, o katerih pa bodo objavljena uradna poročila šele po končanih razgovorih. Javna tajnost je, da je napovedana deklaracija avstrijske vlade o obojestranskih odnošajih že izdelana in da se bavi z njo znan publicist. V ostalem poudarjajo dopisniki madžarskih - listov ustrežljivost Italijanov. Kot pomemben dogodek poudarjajo v svojih poročilih, da francoski krogi ne motre več italijansko-madžarskih pogajanj s toliko nezaupnostjo kakor v početku. List »Fiiggerlenseg«. ki je vladno glasilo, celo trdi, da postopa Mussolini sporazumno s Francijo pri izvajanju svojega načrta, da bi se pakt štirih uporabil za rešitev madžarskega vprašanja.
Večina poročil iz Rima trdi, da se stremi po tesnejšem sodelovanju Italije, Avstrije in Madžarske, ki naj bi temeljilo na gospodarsko-politični podlagi, vendar pa bi imelo tudi gotove atribute političnega sodelovanja Toliko se more reči, da re-vizionistična misel ni bila opuščena in da ne bo došlo do prestopa Madžarske k Mali antanti. Sicer se ni nič zgodilo, kar bi bilo povod za prevelike upe, na drugi strani pa tudi nič, kar bi moglo skaliti razpoloženje madžarske javnosti.
Rimski posebni poročevalec »Pester Lloyda« poroča, da gotovo ni napačno smatrati Mussolinija kot nosilca vloge prijateljskega posredovalca med Madžarsko in kontrahenti pakta štirih. S tega vidika se morejo že ustvariti zaključki, da se bo Madžarska pridružila novi, po paktu štirih nastali evropski situaciji. Zato je sedanje bivanje Gombosa v Rimu odločilne važ-
šterlinški blok
Macdonald upa v končni uspeh svetovne gospodarske konference — Sporazum držav angleškega imperija o ustanovitvi šterlingovega bloka
London. 28. julija. AA. Macdonald je imel snoči po radiju govor o svetovni gospodarski konferenci. Poudštrjai je, da je bila konferenca odgodena, da pa konference ni konec. Njeno delo se bo nadaljevalo in se bo konferenca sestala v primernem trenutku, ko bo sklepala o stvareh, ki bodo rešile svet iz sedanje stiske.
Razlogov za odgoditev konference je bilo več. V prvi vrsti so bili merodajni dogodki v Zedinjenih državah, kjer skušajo rešiti važna nacionalna vprašanja, na drugi strani pa druge države niso hotele ogra-žati svojega denarja.
Zaradi takega poteka konference ni mogoče nikogar obsoditi. Take razprave so človeške. Macdonald je končal z izjavo, da veruje v končni sporazum. Sporazum o denarju bo otvoril pot do sporazuma v vseh drugih vprašanjih.
Po snočni objavi, da je svetovna gospodarska konferenca odgodena na nedoločen čas, so uradno razglasili, da so se narodi angleškega imperija sporazumeli o ohranitvi menjalnih tečajev na področju imperija. Ta sporazum ustvarja veliko šter-lingovo enoto. Drugim državam je na prosto dano, da se ji priključijo. Ta sporazum so še ponoči uradno in brezžično razglasili po vsem angleškem imperiju. Sporazum ie sad šesttedenskih pogajanj med Veliko Britanijo. Indijo in dominijoni. Na podlagi te pogodbe bodo posamezni deli angleškega imperija ohranili sedanje menjalne tečaje in jih skušali obdržati s skupno politiko višiih cen. To bo mogoče doseči tem lažje, ker vlada Velike Britanije ni sklenila nobenih pogodb s tujimi državami o bodočnosti šterlinga. Če se temu sporazumu priključijo še druge države, bo s tem dana možnost, di se tečaji stabilizirajo še na mnogo širši podlagi.
Današnji »Dailv Tele<?raph« pravi, da je svetovna gospodarska konferenca vendarle nekaj koristila, ker je omogočila državam angleškega imnerija, da poglobe med seboj stike in sodelovanje, kakršnega so sklenili v Ot*awi. To se je sedaj zgodilo z ustanovitvijo šterlingovega bloka, ki pa je vedno odprt za druge države
»Manchester Gttardian« smatra, da je stabilizacija angleškega šterlinga mogoča samo, če se nasloni na francosko devizo, kakor je to storil v zadniih šestih mesecih. Francija in druge zlate države pa naj zvišajo svoje cene, ne da bi pri tem šle do inflacije. Angleški načrt se na ta način tfiblie med stališčem zlatega bloka in stališčem Zedinjenih držav. Ko je angleška
vlada izjavil«, da si hoče ohraniti svojo svobodo napram zlatemu bloku, je istočasno kanadski delegat podčrtal zvpzo svoje devize z Zedinjenimi državami. S to politiko je popolnoma v skladu izjava finančnega ministra pretekli četrtek v spodnji zbornici, da se angleška politika ne bo ravnala ne po zlatu ne po dolarju, temveč bo izvajala lastno neodvisno politiko v smislu angleških interesov.
London, 28. julija. AA. Dr. Schaeht je danes dojx>ldne z letalom odpotoval iz Croy-dona v Berlin- Francoski finančni mini9ter je zapustil London ob 11. dopoldne. Z tetini vlakom so odpotovali tudi Belgijec Hymans, šef španske delegacije Nicolaa 01wer, italijanski delegat Anzilotti in šef argentinske delegacije Lebreton.
Pariz, 28. julija. AA. Italijanski finančni minister Jung je ob 10.15 dopoldne prispel z letalom iz Londona v Le BouTget.
Neuspela žitna pogajanja
London, 28. julija, d. Po včerajšnji za* ključitvi svetovne gospodarske konference se je vnovič sestala komisija za žito, do kakega sklepa pa ni prišlo, ker se je izrazil kanadski delegat proti nedavno izdelanemu predlogu in ie izjavil, da mora dobiti nova navodila svoje vlade. Odbor je nato odaodil svoje seje do 21. avgusta.
Rumunska finančna politika
Bukarešta, 28. julija. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet sklenil na predlog finančnega ministra Madgeara, da Ru-munija nikakor ne t>o izpremenila dosedanje svoje valutne politike ta da bo vztrajala ipri svojih dosedanjih finančno političnih smernicah.
Francoske zlate rezerve
Pariz, 28. julija. Po zadnjem tedenskem izkazu francoske Narodne banke je njena zlata rezerva dosegla rekordno višino 81.728 milijonov frankov.
Znižanje železniških tarif za premog v ČSR
Praga, 28. julija. Češkoslovaško železniško ministrstvo je znižalo prevozne tarife za premog za 10 do 15 odstotkov pod pogojem, da bo industrija znižala cene premoga za hišno porabo.
Pariz, 28. julija. AA. Poslanik De Cham-brun odpotuje danes z letalom v Angoro. Vrnil se bo po isti poti. tako da bo lahko 10. avgusta nastopil svoje novo mesto v Rimu.
prebivalstva. Kajti avstrijska fronta kljub začetnim uspehom ne napreduje tako, kakor je pričakovala vlada in ka-kor sta si obetala njena voditelja. Levičarski krogi, ki so pokazali dovolj dobre volje za sodelovanje, se čutijo odrivane in stojijo ob strani, ker niti Doll-fussu ne morejo prav zaupati, še manj pa S arhembergu in njegovemu protagonistu Feyu.
Za zunanjega opazovalca je avstrijska vladna politika dostikrat težko razumljiva. Tako tudi ni lahko spregledati, kakšni nagibi so bili za vlado merodajni, da je v današmii težavni in zamotani situaciji smatrala za primerno, po-kreniti vprašanje ustavne reforme, ki bo
morda bolj odbijalo, kakor pa izvajalo privlačnost za vladajoči režim. Avto-kratsfca uvedba stanovskega ljudskega zastopstva bi imela na vsak način značaj državnega udara, ki ne bi mogel imeti ugodnih posledic v času, ko bi bila potrebna koncentracija vseh pozitivnih sil za obrambo proti brezobzirnemu pritisku iz Berlina.
Zato tudi vprašanje avstrijske ustavne reforme ni zgolj zadeva avstrijske notranje politike, temveč sestavni del vprašanja avstrijske samostojnosti in ne bilo bi odveč, da bi oosvetila '.udi temu vnrašaniu svojo oozomost ona politična Evropa, kateri bo itak v zadevi Anschlussa pridržana zadnja beseda.
nosti za bodočo politiko Madžarske ne samo ■ političnega stališča, temveč tudi z gospodarskega. Pri včerajšnjih razgovorih i o madžarsko-italijanski gospodarski od-nošaji stopili v ospredje, kar je največje važnosti za pogajanja trgovinskega ministra Fabinyija v Rimu, ki se že dalje časa pripravljajo. Trgovinski minister bo prinesel sedaj v Rim temeljito pripravljeno gradivo, ki bo še izpopolnjeno v smislu včerajšnjih posvetovanj Gombosa z Mussolini jem.
Dosedanje rezultate razgovorov reasu-mira list v naslednjih treh točkah- 1. Italijansko javno mnenje se je definitivno zavzelo za revizijo mirovnih pogodb; 2. italijanski tisk se zelo navdušuje za madžarske nacionalne cilje; 3. sklenil se je ita-lijansko-madžarski sporazum o prodaji celokupne letošnje madžarske žetve.
»Pesty Hirlap« poroča, da o reviziji tria-nonske pogodbe v Rimu sploh niso utegnili razpravljati. V ostalem pa bi bilo prezgodaj pričakovati, da bi v Rimu že sedaj spravili na dnevni red to vprašanje.
Gombos se oddaljuje od Nemčije
Dunaj, 28 julija. AA. Vesti o rimskih razgovorih med Gombosem in Mussolini-jem so slej po prej nejasne in nedoločne. Zato se tudi listi v svojih komentarjih omejujejo samo na domneve. Tako misli »Neue Freie Presse«, da se je Gombos v imenu Madžarske nasproti Italiji odvezal, da ne bo delal v zunanji politiki za nobeno kombinacijo brez pristanka Italije, ne da bi prej o tem obvestil italijanske vlade. Zato je baje dobil od Mussolinija obljubo, da bo Italija podpirala madžarske zahteve po reviziji njenih meja.
V avstrijskih velenemških krogih so zaradi rimskih razgovorov vznemirjeni, ker
»e Gombos očividno oddaljuje od Nemčije. V zvezi s tem izjavlja velenemški organ »Wiener Neueste Nachrichten«, da brez Nemčije trajna ureditev srednjeevropskih problemov ni mogoča.
Slo je le za gospodarska vprašanja
Pariz, 28. julija, d. Oficiozni pariški listi soglašajo v tem, da glavni predmet mad-žarsko-italijanskih razgovorov ni bilo vprašanje ali pa možnost zaključitve podunav-skega Locarna, temveč zgolj vprašanje ita-lijansko-madžarskih gospodarskih odnošajev. Ne sme se pozabiti, pravi poročilo »Tempsa« iz Rima, da je bil Gombos po podpisu pakta štirih na Dunaju in v Berlinu. Narodno-socialistični napadalni nameni proti Avstriji so znani in prav tako stremljenja nemške politike, da bi si priborila na Madžarskem vodilno vlogo. Ta politika je v nasprotju z interesi Italijanske vlade, ki je odločno proti priključitvi Avstrije k Nemčiji in ki pripisuje posenno važnost neodvisnosti Avstrije, kakor tudi zbližanju med Avstrijo in MadžarsKu.
V listu »Echo de Pariš« piše Pertinax: Mussolinijevi načrti glede centralne Evrope še niso točno znani. Ve se le, da je nekaj časa verjel v avstrijsko-madžarsko gospodarsko unijo ter celo v možnost restavracije, da pa je sedaj postal bolj zmeren. Na podlagi gotovih informacij se zdi, da se Mussolini sedaj trudi, kako bi dosegel zbližanje petih podunavskih držav, če pa napravlja Mussolini organizacijo kakega podunavskega sistema in zaključitev p referenčne carinske pogodbe med petimi po-dunavskimi državami odvisno od sodelovanja Italije pri takem gospodarskem sistemu ali celo od revizije madžarskih mej, potem ne more imeti nobenega upanja v nspeh. Mogoče je, da bo prej ali slej tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš povabljen v Rim ln takrat bo italijanska akcija dosegla svoj višek. Francoska vlada vsekakor ne more v nobenih okoliščinah dopustiti, da bi se v okviru pakta štirih obravnavali kaki predlogi, ki bi jih dr. Beneš odklonil v imenu Male antante. V ostalem je vsaka akcija štirih velesil na podlagi pakta štirih sploh nemogoča, dokler pakta ne ratificira francoski parlament.
Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
Na predlog italijanske vlade se bodo začela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema državama
Rim, 28. julija? p. »Gazzetta Ufficiale« je objavila tekst not, Jpi sta si jih izmenjala italijanski podtajniK pri zunanjem ministrstvu Suvich in jugoslovenski poslanik v Rimu. Noti se nanašata na ureditev ita-lijansko-jugoslovenskih trgovinskih odnošajev.
V noti, ki jo je izročil državni podtaj-nik Suvich jugoslovenskemu poslaniku, se Opozarja, da je odpovedni rok sporazuma, ki je bil sklenjen 25. septembra 1932 kot dodatek k italijansko-jugoslovenski trgovinski pogodbi iz leta 1924., potekel 1. julija t. 1. Nota pravi nadalje, da dopolnilni sporazum skupno z obstoječo trgovinsko pogodbo ni dal onih rezultatov, ki so se pričakovali. Zato želi italijanska vlada, da se ta sporazum revidira, odnosno da se
prično pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. ker je dospel odpovedni rok dosedanjega sporazuma. Italijanska vlada predlaga jugoslovenski vladi, da pristane na ustanovitev mešane komisije, ki bi vodila trgovinska pogajanja še v času, dokler definitivno ne dospe sporazum, ki se efektivno podaljša za 6 mesecev, tako, da ostaneta trgovinska pogodba in dopolnilni sporazum v veljavi do 1. oktobra t. 1. Če pa se v tem času pogajanja ne zaključijo z novim sporazumom, naj ostaneta trgovinska pogodba in dodatni sporazum še nadalje v veljavi.
V noti, ki jo je izročil jugoslovenski poslanik državnemu podtajniku Suvichu. je jugoslovenski zunanji minister v celoti sprejel italijanske predloge.
V Nemčiji streljajo talce
Ker so neznanci v Braunschweigu umorili nekega hitlerjevca, so hitlerjevci ustrelili deset dozdevnih
komunistov
Braunschweig, 28. julija, d. Tu so našli nedavno ustreljenega nekega člana hitlerjevskega napadalnega oddelka, ne da bi ugotovili njegovega morilca. Člani napadalnih oddelkov so nato brez izbire kot povračilo ustrelili 10 dozdevnih komunistov. Sorodnikom ustreljenih je bilo samo sporočeno, da so bili justificirani izenačeni s padlim članom napadalnega oddelka. Izmed ustreljenih so bili štirje zaposleni v avtomobilski tvornici Biissing. Zaradi umora teh delavcev je zavladalo v Braun-schweigu veliko razburjenje, ki je prišlo tudi do izraza v soglasnem sklepu delavstva v omenjeni tvornici, da ne bo plačevalo nobenih prispevkov več za narodno-socialistični fond za preskrbo dela.
Državni finančni minister je že izdal navodila, kako naj se izvaja zakon proti veleizdaji nemškega narodnega gospodarstva. Že v prihodnjih dneh bo javnost pozvana, naj predloži v zakonu določene prijave imetij v inozemstvu, in sicer v teku meseca dni pri finančnih uradih, kjer so na razpolago potrebne tiskovine. Kdor se ne bo odzval obveznosti prijave, bo kaznovan s težko ječo. Prijaviti se morajo vsa imetja, ki so bila 1. ^nija 1933 v inozemstvu, tako na pr. zemljišča, vrtnarski in kmetijski obrati, hipotekame naložbe, vrednostni papirji, terjatve, čeki, menice, obligacije, terjatve iz zavarovanja za življenja, kapitalna zavarovanja, rentna zavarovanja, patentne in avtorske pravice, domača in inozemska plačilna sredstva, plemenite kovine, drago kamenje, biseri, umetniški nredmeti itd.
Dunaj, 28. julija. AA. »Reichspost« prinaša članek nekega begunca iz Nemčije pod naslovom »Prava slika gospodarskega položaja v Nemčiji«. Po navedbah pisca uradne statistike o stanju breznoselnosti v Nemčiji niso točne, ker ima Nemčija danes najmanj toliko ljudi brez dela kakor 1. 1932 če ne celo več. Dokaz za to vidi v številu članov bolniških blagajn. Dobro delata samo težka industrija, ki dela za oboroževanje Nemčije in tekstilna industrija, ki dobavlja uniforme.
Pisec pobija tudi uradne podatke o državnem primanjkljaju, češ, da je treba prišteti še 3 milijarde fiskalnih bonov Pape-nove vlade in bone, ki jih je izdala Hitlerjeva vlada.
Trgovinski sporazum ČSR z Bolgarijo
Praga, 28. julija. AA. Včeraj je bil podpisan trgovinski sporazum med Češkoslovaško in Bolgarsko. Čeprav sloni pogodba na določbi o največji ugodnosti, določa vendar tudi izjeme, kakor na pr. carinsko zvezo in večstranske pogodbe, ki jih lahko pogodbeni stranki skleneta z državami srednje Evrope o poljskih pridelkih. Po godba obsega dalje podrobnosti glede uvoza grozdja, orehov, semenja, kož, sira ic vina iz Bolgarske v češkoslovaško. Prav tako so določene podrobnosti glede uvoza stekla, bombaža, obutve in moškega perila iz Češkoslovaške v Bolgarsko.
Nazadovanje brezposelnosti v Franciji
Pariz, 28. julija. AA. Uradni list navaja, da je bilo 22. julija v Franciji 242.744 podpiranih brezposelnih, v prejšnjem tednu 24.5.743. V enem tednu je padlo število brezposelnih za 2.999. V začetku marca 1933 je število brezposelnih doseglo maksimum 331.816 od tedaj pa je padlo za 89.072 ali za 26.8 odstotka. Napram odgovarjajočemu tednu v juliju 1932 je padle število brezposelnih za 22.273 ali za 8.4 odstotka. V borzah za delo opažajo, da pada povpraševanje po delu in da narašča povpraševanje po delavcih.
Silna vročina v Parizu
Pariz 28 juliia. 2e dva dni vlada v Parizu naravnost tropična vročina. V največjih pariških trgovinah je nastalo pomanjkanje kopalnih oblek in ni mogoče dobiti nobene več.

češkoslovaška štednja
Predlogi posebne komisije za skrčenje državnih Izdatkov — Redukcija ministrstev, reforma podpore za brezposelne, dalekosežne spremembe in težke žrtve na polju šolstva in kulture
Praga, 27. julija.
Splošna gospodarska kriza ne prizadeva samo zasebnega gospodarstva, marveč nalaga utesnitve in žrtve v najobilnejši meri tudi javnim gospodarskim in finančnim institucijam ter ne prizanaša niti državam niti avtonomnim edinicam. Posledica splošne depresije je nujna potreba štednje na vseh koncih in omejitve na najnujnejše potrebe. Ni je države v Evropi, ki bi ne imela svojih budžetnih težav in bi ne bila leto za letom postavljena pred težko nalogo, spraviti že obstoječe in še naraščajoče življenjske potrebe v sklad z državnimi dohodki, ki ne razodevajo rastoče tendence, ne da bi se davčnim zavezancem nakladalo nova ali zvišana bremena. Češkoslovaška republika spada med države z najbolj zdravim gospodarstvom in je že od svojih početkov znala ohraniti še dosti zadovoljivo stanje svojih financ, trdno valuto in zaupanje javnosti. Pretresljaji, ki so drugod vznemirjali domače gospodarske kroge in ogražali državni in zasebni kredit, se v Češkoslovaški niso razvili do tako grozečih oblik, kakor jih je bilo marsikje opažati in občutiti. Vendar pa je jasno, da svetovna kriza tudi mimo Češkoslovaške ni šla brez vpliva in posledic. Njeni splošni znaki: zmanjšanje kupne moči, nerazmerje v cenah, omejitev produkcije in zlasti rastoča brezposelnost so se uveljavili tudi pri Čehih in njih posledice so postale občutne za državno gospodarstvo. Vedno manj je uspelo obdržanie hudžetnega ravnovesja s posameznimi akcijami štednje. z redukcijami in z zviša-vanjem davčnih donosov. Naposled je prodrlo spoznanje, da je treba poseči po dalekosežnem in velikopoteznem programu štednje in utesnitve državnih izdatkov do skrajnih znosljivih mej. že zato, ker gospodarsko stanje v državi novih ali zvi-šanih javnih bremen ne bi moglo prenesti.
Prizadevanje za znižanje državnega budžeta traja že precej časa. Češkoslovaški parlament je izvolil posebno komisijo, ki zboruje v permanerci in pripravlja predloge za skrčenje državnih izdatkov. Njeno delo je težko in polno odgovornosti. kajti ni dvoma, da bo program, ki hoče doseči znižanje proračuna od okroglo 10 milijard na 7 in pol do 8 milijard češkoslovaških kron, zanustil globoke sledove in bo moral omeiiti na vseh poljih državne uprave marsikatere instituciie in pridobitve, katerih izgubo ali okrnjenje bo javnost nerada prenesla.
Sedaj je komisiia štednje predložila svoje načrte vladi, da jih prouči in se odloči ra končni načrt, s katerim bo stopila pred liudsko zastopstvo. Vsa vprašanja še niso razčiščena in posebno živahno se razpravi ia o regulaciji podpore za brezposelne, ki bo morala biti -podvržena temeljiti reformi, ne le v pogledu višire, temveč tndi glede reorganizacije, razdelitve in iz-pS^evania.
Kom;«i'a za štednjo predlaga tudi t>o-enostavlienje uprave. Znižati se ima šte-vMo ministrstev od 14 na 11 in ukiniti se Ima več viš'ih vadov, med niimi poštno-č-kovni urad v Brnu ter noštni ravnateljstvi v Pardubicah in v Opavi.
Posebno poglavje projektirane štednje pa so snremembe glede visokih šol. ki so relo dalekosežno zasnovane. Predlog ko-rrsije. ki se tiče visokih šol, je danes v javnosti ?e znan, akoravno druge podrob-ro?t; o prihranitvenih ukrepih še niso "b-javliene. in ie povzročil že sedaj živahno diskusijo v češkem in nemškem časonisiu.
Komis;ia za štednio predlaga predvsem, da se ukine samostoina nemška tehnika v Pragi in združi z ono v Brnu, kateri se organizatorno prinoji tudi nemška polie-delsko-š"mar«ka fakulteta v Dečinu—L'eb-v errli. Ise pa 'ma trdi češka noli«*-delska fakulteta v Pr*<ii in se pridružiti čfški tehniki v Brnu. Predlaga se nfdalie, da se opusti filozofska in naravoslovna fakulteta na Ma«*rkovi univerzi, zat" se pa na i ustanovi filozofska fakulteta v Bratislavi'. Na češki tehniki v Brnu pa se
ima ukiniti oddelek za arhitekturo in visoke zgradbe, geodetični oddelek in kurz za zavarovalno tehniko. Končno se predlaga, da se ukineta teološki fakulteti na obeh praških univerzah in združita z bogoslovno fakulteto v Olomoucu v en zavod. Izmed čeških visokih šol bi tedaj imele vse tri medicinsko in juridično fakulteto, filozofsko fakulteto bi imela Praga in Bratislava, naravoslovno pa samo Praga.
Debata o visokošolskem predlogu komisije za štednjo je v publicistiki zelo živahna in deloma celo razburljiva. Najprej so se oglasili Nemci, ki ljubosumno branijo vsako svojo nacionalno postojanko in odklanjajo vsako okrnjenje svojih visokih šol. Stvarnih argumentov imajo prav malo, ker tudi nemški del prebivalstva občuti in priznava potrebo štednje in vendar ne more pričakovati, da bi se izvršila samo na stroške večinskega češkega naroda in njegovih kulturnih institucij. Češki tisk uveljavlja, da pripade v Nemčiji na 7 milijonov prebivalcev ena tehniška visoka šola in tedaj vendar ni mogoče, da bi se v današnjih težkih razmerah vzdržavali za 3 in pol milijona Nemcev dve popolni tehniki. Število nemških slušateljev ne more obveljati kot argument, ker je okroglo polovica nemških tehnikov inozemcev, ki študirajo v Češkoslovaški predvsem iz na-cionalno-političnih nagibov in vrh tega dokazuje statistika inteligenčne brezposelnosti že sedaj veliko nadprodukcijo inženjer-skih absolventov, posebno med Nemci.
Pa tudi Čehi sami s predlaganim načrtom niso povsem zadovoljni. Priznavajo sicer, da je utesnitev v vseh področjih javnega življenja neizbežna potreba in da je treba tudi na polju šolstva in kulture v splošnem interesu doprinesti žrtve, akoravno bridko občutijo vsako omejitev svojega visokega šolstva, zgrajena s toliko ljubeznijo in razumevanjem. Priznavajo tudi, da predlog komisije ni enostranski in da skuša pravično upoštevati vsa vseučiliška mesta. Vendar pa se pojavljajo stvarni pomisleki o novi razdelitvi fakultet. Pa tudi nacionalni moment igra vlogo, zlasti v kritiki Moravanov, ki naglašajo, da se bo s predlagano spremembo močno ojačil nemški element v Brnu in da se bo na ta način umetno ohranila zakonita dvojezič-nost moravskega glavnega mesta, ki ie bila po podatkih zadnjega ljudskega štetja rešena le z malim ulomkom odstotnega razmerja. V debati se naglasa tudi gotovo ne nameravana posledica visokošolske dis-lokacije, da bo poslej ravno Masarvkova univerza — brez filozofske fakultete. Tudi nemška teološka fakulteta se smatra v narodnem pogledu kot dunajski dar za Olo-mouc.
Nemci so za svojo obrambo druge nemške tehnike mobilizirali tudi inozemski tisk. V Nemčiji in v 'Avstriji se lomijo kopja za nemško posestno stanje in celo seriozni listi pozabljajo, da staroavstrijske tradicije nimajo več veljave in da bo štednja mogla upoštevati le stvarne potrebe, ne bo pa smela ustanavljati za nemško manjšino privilegije^, ki bi jih ne imel niti večinski državni narod. Razpoloženje za radikalna gesla v nemškem mejnem pasu utegnejo povzročiti neprilike nemškim aktivistom, ki se zgolj z ozirom na nacionalni prestiž ne bodo mogli ustavljati splošnim potrebam štednje in sanacije državnih financ.
Začetek javne diskusije kaže, da bo povzročila akcija za ureditev državnega fiančnega stanja še dovolj razburjenja in bridkih občutkov. Češkoslovaški državljan pa je do zdaj še vedno dokazal tako visoko razvito zrelost in čut za skunni blagor, da tudi v težkem vprašan iu štednje menda ni dvomiti o končni zadovoljivi rešitvi. Narod zaura svoii državi in veruie v bodočnost, ki bo nadoknadila današn je žrtve. Danes je geslo »primum vivere«, ko bo pa premagana mrtva točka, bo žilavost in domovinska ljubezen ustvarila trd^n t«?melj za novo pot navzgor.
Zasedanje senata
Senat /je danes sprejel zakon o agrarnih odnoSajih ▼ Bosni In Hercegovini ter zakon o verskem pouku — Senator Banjanin o papeževem govoru hrvatskim
romarjem v Rimu
Protestantska cerkev v Hitlerjevi Nemčiii
Berlin, 26. julija.
I7sr>eh v konkordat.u z Vatikanom, obstoječ v depolitizaciji katoliške duhovščine, ki ga je Hitler sam z največjim poudarkom rvodčctgl. je pač glavna pridobitev nove Nemčije. Izločitev duhovščine iz političnih strank in sploh lz političnega udejst.vovan.ia pomeni velik aktivum za ntrjenje hitlerjevske diktature, šele po tej dalekosežni koncesiji je princip totalitete popolnoma dobojeva.n, ker so s tem odstranjeni iz politične arene voditelji, ki ne bi mogli priznavati edino Hitlerja kot vrhovno avtoriteto in bi morali vsaj v enaki meri upoštevati avtoriteto cerkve tudi v javnem delu. Toda na verskem in ku'I-tnmem polju si je Vatikan ohranil flaleko-*ežen vpliv. Zlasti koncesije države na šolskem polju, ki ne garantirajo samo izključne kompetence cerkve v verskem pouku, temveč predvidevajo ohranitev in celo novo ustanavljanje konfesionalnili Ž.o-l, so tako važna pridobitev za katoliško cerkev, da je bila že vredna znatnih žrtev. posebno če se premisli, da je s tem pretrgan princip enotne vzigoje mladine v narodnosocialističnem duhu, na katero polaga sicer režim nove Nemčije glavno varnost. Seveda bo šele izkušnja pokazala, kako se bo načelni sporazum na šolskem in kulturnem polju izvajal v praksi. Toliko pa se lahko reče, da si je znal Vatikan pridobiti zadosti vplivno pozicijo tudi v današnji Nemčiji in da ni podlegel onemu poenotenju, ki je postalo za Hitlerjev sistem osnovno pravilo.
V primeri s položajem katoliške cerkve v Nemčiji je za dosedaj mogočne prote-stantovske cerkvene kroge reforma njihove cerkvene organizacije še bolj občutna, kakor bi bila sama ob sebi. Pri tem vprašanju Hitler ni imel posla z internacionalno silo, ka.kor jo predstavlja Vatikan. Nacionalni značaj protestantizma je omogočil, da se je z notranjepolitičnimi ukrepi izvršila dalekosežna preuredba, ki je ukle-nila cerkveno avtonomijo, ne sicer formalno. toda dejansko pod izenačujoči hitlerjevski jarem. Res se je gibanje za uni-fikacijo v protestanski cerkvi pričelo že
kmalu po vojni in že pred Hitlerjevo zmago so se začela pogajanja za združitev številnih »deželnih cerkva« v vsedržavno cerkev, ki bi imela državnega škofa za vrhovnega poglavarja. Posebno delavni so bili v tej smeri »mladoreformatorji«, katerih najveljavnejši predstavnik je bil v. Bode!sohwingih. Ko pa je prišel Hitler na oblast, je takoj posegel v ta pokret in je pomagal zrušiti odipor konservativnih voditeljev, ki so hoteli ohraniti staro stanje. Kon-cem aprila je bil od cerkvenih predstavnikov izvoljen tričlanski kolegij, ki je imel skupno s Hitlerjevim zaupnikom Miillerjezn izdelati novo cerkveno ustavo. Obenem so ustanovili narodni socialisti posebno versko združitev »nemških kristjanov« (Deutsche Christen), kateri je pripadla vloga nekakih udarnih oddelkov na cerkvenem polju. Iz sodelovanja omenjenega tričlanskega kolegija in Hitlerjevega eksponenta Miillerja se je rodila ta-kozvana »lokumska ustava«, ki je dala osnovo za enotno državno cerkev združenih Luteranov in reformistov, z državnim Škotom in cerkvenim ministrstvom na čelu.
Toda pri volitvah državnega škofa je bil izvoljen z veliko večino von Bodelsohwinsh in propadel je Hitlerjev kandidat Miiller. To je bil signal za novo borbo. »Cerkvene vlade niso slišaue glasu »časa« je izjavil Miiller in »nemški kristjani« so pričeli svoj juriš, čigar prva žrtev je bil Bodel-sohwingh, ki ni bil kos kočljivi situaciji in je »prostovoljno« odstopil. Konflikt je zavzel take dimenzije, da se je prestrašil celo stari Hindenburg, ki pa ni mogel storiti drugega, kakor z znanim ponižnim pismom prositi svojega kancelarja za posredovanje. Toda posredovanje je izvedel Hitler precej enostransko: izdal je državni. zakon o cerkveni ustavi, ki je sicer uveljavil določbe lokumskega sporazuma, pa vendar uzakonil avtoritarni pTincip v taki obliki, da je zmaga narodnih socialistov zagotovljena, tem bolj, ker so bili med tem vsi konservativni opozicionalci, ki so zavzemali v cerkveni avtonomiji vodilna mesta, poslani >na dopust« in nadomeščeni z osebnostmi »nemških kristjanov«.
V nedeljo so se pričele volitve v cerkveni organizaciji od najnižjih edinic cerkve-
nfh občin — do nacionalne ataod«. Volitve bodo trajale do konca meseca in ima-to prinesti v vseh zastopih nove ljudi. Brei opozicije pač ne pojde; konservativna opozicija je vložila ovoje kandidatne liste pod imenom >Cerkev in evangelij« toda nikdo ne verjame na njih zmago, ker se »nemški kristjani« kot izvežbani Hlt-lerjevci poslužujejo volilnih metod, ki bo se že v novi Nemčiji obnesle. Marsikje se jim je že posrečilo doseči umaknitev opozicijskih kandidatur in vložitev »enotnih list«, ki bodo obveljale brez volilnih glasovnic. Stranka, ki ima v rokah ves aparat državne uiprave, pa tudi ne drži rok križem in celo Hitler sam je osebno (posegel v volilni boj in je po radiju iz Bay-reutha javil protestantskim vernikom svoje želje. Ni dvoma, da bodo protestantski volilci slišali in razumeli Hitlerjev diktat, akoravno kamcelar sam ni član protestantske cerkve in je še med pogajanji za kon-kordat njegovo časopisje nagilašalo, da Je katolik in da ne misli zapustiti svoje veroizpovedi. Vse tedaj kaže, da bo pastor Miiller konično dosegel svoj cilj ta da bo postavil tudi cerkveno vojsko pod Hitlerjevo poveljstvo.
Historična vjoga protestantske hierarhije bo b tem doigrana ln protestanski pastor bo Izginil iz političnega življenja, v katerem je skozi stoletja zavzemal odlično mesto. Vsaj kot samostojen voditelj. Za kako dolgo?
Pred tednom dni Je Adoli Hitler proglasil, da je njegov boj za oblast dobojevan. Stara zgradba politične Nemčije je izginila in napravila prostor novi. Ali je pa boj za oblast resnično končan, bo moral pokazati šele razvoj novih dogodkov, ki že mečejo svoje sence na obzorje, ako se sme verjeti najnovejšim glasovom iz tretjega cesarstva. Drakonske odredbe za dne i b dni, ki uvajajo smrtno kazen takorekoč celo za namen protirevolucijonarnega upora, niso bile izdane brez vzroka. Zdi se, da je res začelo vreti v lastnem taberu.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Dunaj. 28. julija. Jugoslovenski poslanik Djoka Anastasijevič je priredil snoči večerjo našim in avstrijskim delegatom, ki se pogajajo za zaključitev nove trgovinske pogodbe. Večerje se je udeležil tudi avstrijski trgovinski minister Stockinger. Trgovinska pogajanja potekajo precej uspešno in je pričakovati v kratkem pozitivnega uspeha.
Sestanek sveta DN
ženeva, 28. julija. AA. Svet DN se bo sestal 3. avgusta. Razpravljal bo o sporu med Bolivijo in Paragvajem. Francijo bo zastopal minister Clauzel. Redno zasedanje sveta se bo pričelo 20. septembra.
Herriotov poset v Sofiji
Pariz. 28. julija. AA. Havas poroča h Sofije, da bo Herriot prispel tja 11. avgusta s francosko delegacijo, ki se udeleži mednarodnega radikalnega kongresa, ki bo zasedal 12., 13. in 14. septembra.
Finale za Davisov pokal
Anglija vodi 2:0
Pariz, 28. julija. A A. Danes ob 14.30 se je začela na stadionu Roland-Garros finalna tekma, ki naj odloči, kdo bo letos dobil dragoceni Davisov pokal.
V	prvi tekmi sta nastopila Anglež Au-stin in Francoz Merlin. Merlin je hitro dobil prvi game, toda že pri drugem se je pokazala Angleževa premoč. Austin je dobil drugi, tretji, četrti in peti game. dočim je Merlin z lepim napadom dobil šestega. Naposled se je prvi set zaključil 6:3 za Austina. V drugem setu je Anglež dobil prve štiri game, r.ato pa Merlin tudi štiri in izravnal. Toda Anglež je bil močnejši in je dobil še poslednja dva ga-ma tega seta. Tretji set je bil lahek plen Austina, ki je bil v odlični formi. Austin je zmagal 6:3, 6:4, 6:0. Po prvi tekmi vodi Anglija 1:0.
2e od zgodnjega jutra je nepregledna množica ljidi oblegala blagajne. Ob 11. so bili že vsi sedeži zasedeni in policija je morala ojačiti svoje moštvo, da je zavrnila tiste, ki niso dobili vstopnic, pa so vzlic temu hoteli na igrišče. Ob 14. so bile zasedene tudi tribune. Ob 14.20 je prišel, pozdravljen od množice gledalcev, predsednik francoske republike Lebrun. Ko je bila prva igra končana, sta stopila na igrišče Cochet in Perry. Množica 15.000 gledalcev jima je priredila dolge ovacije. V začetku igre je Cochet boljši in podi Per-rvja po vsem igrišču. Toda Anglež je odporen in predvaja zelo lepo igro. Tako kmalu izravna z 1:4 na 4:4. Toda Perry je videti zasopljen, dočim je Cochet miren in flegmatičen. Oba nasprotnika dobita nato vsak svoj service, tako da dosežeta 8:8. Tedaj se Cochet zbere, dobi dva gama po vrsti in s tem prvi set 10:8. V drugem setu je Francoz že vodil 4:2, toda Anglež je nato napravil štiri game povrsti in si osvoji set 6:4. Boj postaja čedalje bolj napet in čedalje lepši. Pn stanju 6:5 dobi Perry 3 setne žoge, pa jih izgubi. Cochet spet izravna na 6:6, ne more pa preprečiti, da ne bi naposled Perry dobil tretjega seta 8:6. Stanje je torej dva seta proti enemu za Perrvja, ko gresta igrača v pavzo.
Po kratkem premoru se začne še bolj ogorčen boj. Perrvju, ki vodi z dvema se-toma proti enemu, je potreben le še en set, da dobi mateh. Zato si dolgi Anglež divje przadeva vsiliti Cochetu svojo igro in gre v vodstvo 1:0. Perrv napada z dolgimi udarci na Cochetov forehand in backhand ter pride zelo hitro v vodstvo 3:1. Gledalci so že vsi pripravljeni na lahko Angleževo zmago, ko začne Cochet nenadoma napadati pri mreži, tako da izenači na 3:3. Naposled dobi set 6:3. Cochetov uspeh je občinstvo pozdravilo z navdušenim vzidikanjem. Oba nasprotnika imata zdaj vsak po 2 seta. V petem setu je pa Perry odločno močnejši od svojega utrujenega nasprotnika. Tako dobi pet ga-mov po vrsti in že kaže, da bo dobil tudi šestega. Toda Cochetu se vendarle posreči dobiti en game, a naslednji je plen Perrvja. ki si tako pridobi set in z njim mateh. Perry je zmagal nad Cochetom 8:10, 6:4, 8:6. 3:6, 6:1. Po prvem dnevu vodi Anglija 2:0.
Jutri se igra double. Nastopita Francoza Borotra in Brugnon proti Angležema Perrvju in Houghesu. Po papirni formi sta Francoza zanesljiva zmagovalca.
V	nedeljo se odigrata še poslednja dva singla Nastopil bo najprej Cochet proti Austinu, nato pa Merlin proti Perrvju.
Beograd, M. Julija p. PopoSdne ob 17.30 se je senat sestal k svoji drugsi seji v tem zasedanju. Čim je bil prečitan zapisnik, se je ogilasli k besedi senator Miloje Jo-
v a no v i č, ki je zahteval od predsedništva naj spravi v razpravo njegovo interpelacijo na ministrskega predsednika, po kateri naj bi se zakon o zaščiti kmetov in zakon o olajšanju položaja obrtnikov ne izvedel. Piredsednik senata dr. P a v e 1 i č je odgovoril, da je o tej stvari pisal ministrskemu predsedniku, ki pa se je opravičil, češ da je zelo zaposlen in za sedaj ne more ugoditi zahtevi.
Včeraj izvoljeni odbori za proučitev cele vrste zakonskih načrtov in konvencij so zaključila sivoje delo in predložiti senatu poročila. Senator Sava U 1 m a n s k i je zaprosil za dopust, ker je bil imenovan za člana delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo.
Pnedsedništvo je za tem obvestilo senat o pismu akademskega kiparja Ivana M e-štroviča, ki prosi, naj aenat sprejme na znanje, da je neki senator njegovo izjavo dopisniku madžarskega lista »Az Est« netočno interpretiral v proračunski debati. Meštrovič pravi, da bi bilo napačno sklepati, da je nekak republikanec ali federalist ali celo informator angleškega tiska za njegova nepovoljna poročila o naši dnžavi. Predsednik senata je v kratkem govoru poudaril, da sprejema Meštroviče-vo izjavo na znanje z zadovoljstvom, tem bold, ker o potriotizmu našega kiparja ter o njegovi državljanski zvestobi nihče ne more dvomiti.
Senat je nato prešel na dnevni red. Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o zakonskem načrtu glede likvidacije agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, o katerem je poročal senator Asim A 1 i b e g o v i C Za nJim je govoril kmetijski minister dr. Tomašič, končno pa senator Atanasije šola. Zakonski načrt je senat sprejel.
Sledila je razprava o zakonskem načrtu o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije. Minister za vojsko in mornarico general Stojanovič je podal o njem kratka pojasnila, nakar je bil tudi ta načrt sprejet.
Po odmoru je pričel senat razpravljati o zakonskem načrtu glede verskega pouka na osifiovnih, meščanskih, sredniih in učiteljskih šolah. Poročevalec dr. Valentin Roždč Je priporočal senatu, nai zakonski načrt »oglasno sprejme, ker je naravnost TCor verske strpnosti. Potrebno je, da bi veroučitelji vzgajali mladino nelc v verskem, marveč tudi v iskrenem nacionalnem in jugoslovenskem duhu.
Beograd, 28. julija, p. Senator dr. Vladimir Ravnihar je naslovil na trgovinskega ministra vlogo s sledečo vsebino:
Tiskarne in tiskarniško delavstvo kraljevine Jugoslavije, predvsem pa udruženje lastnikov tiskarniških podjetij Vam je predložilo spomenico, ki protestira proti temu, da so kartelirane tovarne papirja in kuvert preko mere povišale cene svojih izdelkov. Spomenica predlaga zato, da naj se kot najprimernejši ukrep proti tovarnam papirja in kuvert ukinejo carinske zaščite za vse predmete, ki jih uvažajo, odnosno, da se carinske postavke znižajo. V poštev prihajajo carinske postavke, označene v prilogi pod št 2.
Smatrati je, da so okolščine, na katerih je osnovan memorandum, popolnoma realne in razumljivo je, da predstavlja postopanje proizvajalcev papirja in kuvert eklatantno zlorabo carinske zaščite v škodo vsemu gospodarstvu, predvsem pa dr-
Beograd. 28. julija. AA. Pravosodni minister je na podlagi členov 75 in 76. zakona o ureditvi rednih sodišč z dne 18. jamarja 1929 izdal uredbo o častnih sodnikih.
Častne sodnike postavlja po uredbi pravosodni minister na predlog Trgovske in obrtniške zbornica pristojnega sodnega pv>d-ročia, odnosno na predlog ministra za gozdove in rudnike. Služba častnega sodnika prjneha ob koncu koledarskega leta, za katero je postavljen. Imenovanji častnih sodnikov za prihodnje leto se mora izvršiti najkasneje do 1. decembra vsakega l^ta. Častni sodniki, katerih služba pranega zaradi poteka službenega roka, eo dolžni vršiti službo, dokler ne prevzamejo mesta novi častni sodniki. Število Častnih eodni-kov pri posameznih trgovskih in okrožnih 9odiščih določi pravosodni minister na predlog Trgovskih in obrtniških zbornic, odnosno na predlog ministra za gozdove in rudnike. Predsednik okrožnega, odnosno trg>v-skaga sodišča sa najkasneje do 15. oktobra vsakega leta pismeno obrne na Trgovsko in obrtniško zbornico, da mu najkasneje do 15. novembra predlaga za vsako mesti častnega 6odnika tri osebe. Minister za <zoz-dova in rudnik? predloži najkasneje do l. decembra vsakega leta neposredno pravosodnemu ministru za častne sodnike potrebno število oseb, ki so strokovnjaki v ru. darstvu.
Za častne sodnik? snujo biti predlagane samo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije, ki so izpolnili 30 let. ki po svojem poklicu poznajo trgovino, plovbo ali rudarstvo, ler zakone in predpise, ki se na to nanašajo: n? sm?jo biti pod stečajem, ne obsojeni kazensiko. ne smeio biti v prfiska-vi in morajo stanovati y kraju, kjer imajo vršiti častno sodno dolžnost, ali pa v bližini tega kraja. Razen teea ne_ smejo biti s sodniki trsovskesa ali okrožnega sodišča, pri kataram nai bi vršili častno sodno službo, v odnošajih. ki so našteti v čl. 16. zakona o sodnikih rednih sodišč.
Senator Jovo Banjanin Je IznazU zadovoljstvo, ker pomeni ta zakonski aačrt sporazum, ki naj prinese verski mir. Zato je treba dati kr. vladi popotno priznanje,
zlasti pa prosvetnemu ministru. Naša država je znana po svoji verski toleranci in je ni države, ktier bi cerkev uživala tako popolno s<vobodo. V naši državi ni bilo nikoli tendence, da se vera izloči iz javnega življenja. Zal so se pojavile z gotove »tra-ni sumničenja, da se pri nas vodi nekaka brezverska agitacija. Vse to ni bilo resnično niti stvarno. Nasprotno »o z druge strani zakrivili marsikatero nekorektn-oe*. Ob konou marca je bilo veliko romanje v Rim. Romarje je vodil nadškof dr. Bauec. Po referatu, ki ga je objavila »Hrvaitska Straža«, ki uživa simpatije in nakloaide-nost na*i«kofa, je imel papež govor, ki na« je po vsej pravici vznemiril. V njem Je papež ob koncu dejal, da naj prinese »Teto leto odrešitev vseh naših duš, da naj gospod Bog usliši naše molitve ln osvobodi ves Bvet, posebno pa one kraje, ki eo največ preizkušeni in ki najreč tTpe kakor naša draga Hrvatska. Nao vam to oživi dušo z nadto in uteho in naj bo ta naša vera tudi vaša vera. S to mislijo vam podeljujem svod sveti blagoslov, je poudaril papež. Senator Banjanin je nadalje pripomnil, da pomenijo te papeževe besede vsekakor vmešavanje v našo državno življenje. Kaj se je dogodilo v Hrvatski, v tem delu naše Jugoslavije, da se more &v. oče papež vmešavati v te stvari Vprašujemo, ali se je godilo v naši domovini kaj takega, kar se je dogodilo z Jezuiti v čisto katoliški državi Španiji, ali ono. kar se je dogodilo s katoliško cerkvijo v Italiji, ali ono, kar bi se dogodilo v Nem-čijii, Če bi ne imel papež več uvidevnosti napram Nemcem, nego jo je pokaaal napram Jugoslaviji? Upravičeno moram reči, da nikjer na svetu ni bila katoliška cerkev in vera po vojni tako svobodna kakor pri nas v Jugoslaviji. Zato ne morem razumeti takega nastiopa predstavnika katoliške cerkve.
Za senatorjem Jovom Bandanlnoaa Je govoril še senator Osman ViVovič, ki je interpretiral stališče muslimanske cerkve.
Nato je bil zakonski načrt s 48 proti 2 glasovom r načelu ter 44 pirotl 3 glasovom definitivno sprejet.
Prihodnja seja je napovedana »a Jtrtri dopoldne ob ll. Na dnevnem redu Je vseh 11 konvencij in sporazumov, ki Jih je pred dnevi sprejela Narodna skupščina, ter poročilo imunitetnega odbora o Izročitvi nekega senatorja sodišču. Seja se je zaključila ob 21- uri.
žavi, k! ▼ naivečjl meri konzumfra papir in kuverte. V interesu narodnega gospodarstva in v korist vseh tiskarn in tiskarniških delavcev so potrebni ukrepi za ukinitev zlorabe carinske zaščite, ki nai se vsaj ublaži, če že ne popolnoma ukine. »S tem bo mnogo doprinešeno kulturnemu razvoju našega naroda, ker se bodo znižale cene tisku, istočasno pa bo znižanje carinskih postavk omogočilo naši trgovinski politiki, da si pridobi upoštevanja vredne kompenzacije pri trgovskih pogodbah z drugimi državami.
Spričo tega si Vam dovoljujem predložiti naslednja vprašanja:
1.	Ali in v koliko namerava vlada zadostiti upravičenim zahtevam tiskarn ln tiskarniškega delavstva?
2.	Ali ima kr. vlada namen v čim krajšem času predložiti Narodnemu predstar-ništvu zakon o kartelib?
Častni sodniki so dolžni, preden prevzamejo službe, priseči pred predsedništvmi okrožnega, odnosno trgovskega sodišča. N.i razprav? s? bodo vabili po redu, neizmenič-no po abecednem redu. Častni sodniki so dolžni v odrejenem času prisostvjvaiti razpravam, na katere so povabljeni- Za neredno vršite v častn? sodn? dolžnosti se bodo častni sodniki kaznovali z globo. Pri uradnih opravkih, ki se vrše zunaj sodnega poslopja, imajo častni sodniki pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnic. Prav tako imajo častni sodniki, ki ne prebivajo na sedežu sodišča, pri katerem vrše «vojo častno dolžnost, 'ako ©o državni uradniki, pravico do povračila potnih stroškov in d" dnavnie.
Častni sodnik n? sme prevzeti izvolitve, če zaradi visoke starosti ali pa zaradi bolezni ne bi mogel svoje dolžnosti opravljati.
Uredba dalje določa, kdaj preneha sljžba častnega sodnika, sklepna določila pa navajajo, da dobi uredba obvezno moč na področjih, na katerih so dobili obvezno moč zakoni o sodnem postopku v civilnih pravdah in zakoni o ureditvi rednih eodišč, tisli dan. ko se razglasi v »Službenih Novinah«. na ostalih področjih pa takrat, kadar oir' nj?ni zakoni zanje dobe obvezno mo<
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno vedro, le ponekod nekoliko prehodno oblačno, zelo toplo, stalno. — Situacija včerajšnjega dn?: Izobarična razdelitev se j3 stacionirala. barome>trski depresiji v Severni in Zapadni Evropi sta se neznatno oiačili. Temperature so v vs?j Evropi narasle. J
Dunajska vremenska napoved ia »«boto:
V južnih Alpah prihod zapadnega zraka mogoč? z nevihtami, ponekod nevarnost točf brez da'jše motnje jasnega vremena, mani vroče-
Proti zlorabam karteliranih tovarn papirja
in kuvert
Interpelacija senatorja dr. Ravniharja na trgovinskega ministra zaradi zlorabe carinske zaščite v škodo tiskarn
Uredba o imenovanju častnih sodnikov
Častni sodniki pri trgovskih in okrožnih sodiščih imenuje minister pravde na predlog trgovskih in obrtniških zbornic, oziroma ministra za šume
In rudnike
faši kraji in ljudje
Beda zagorskih rudarjev
Iz seje prehranjevalnega odbora — Na pokojnine čaka 87 rudarjev
Zagorje, 28. julija.
Ponovno smo že naglašali, kako potrebna bi bila ustanovitev centralnega odbora ra sprejemanje in razdeljevanje podpor, ki prihajajo v omiljenje hude bede v rudarskih revirjih TPD. Pri zahtevi po takem odboru ni niti govora o zavisti enega dela revirjev proti drugemu zaradi doslej dobljenih podpor. V vsem revirju je beda tako huda, da vse podpore, ki so jih dosedaj naklonile organizacije in privatni dobrotniki, tudi v enem samem delu ne bi mogle v zadostni meri olajšati gorja. Odbor, ki bi po pravem ključu delil vse podpore, bi gotovo najboljše ustregel tudi željam in namenom dobrotnikov samih.
V Zagorju posluje namesto nekdanjega prehranjevalnega odbora, ki se je razšel, ko je zmanjkalo podpor, občinski prehranjevalni odbor, ki vodi samostojno in nepristransko vso podporno akcijo. Tudi ta prehranjevalni odbor je skoraj brez vseh sredstev in takorekoč brez moči proti veliki bedi, ki vlada v Zagorju. V sredo zvečer je imel ta odbor svojo sejo. Odbor razpolaga sedaj samo še s polovico vagona koruze. Od skupnih prejemkov okrog 100 tisoč Din, ki jih je prejela občina od ban-ske uprave, se je porabilo okrog 30.000 Din za živila, ostalo pa za javna dela, ki so jih izvršili brezposelni. Ko se je delila moka, so bili teh podpor deležni tudi nekateri še zaposleni rudarji, ki imajo za svoje velike družine premalo zaslužka. Odbor je na svoji seji ugotovil, da so se podporne akcije večinoma stekale v druge dele revirja. Kakor smo že poročali, je v zadnjem času prispela edina podpora od
celjske sokolske župe v znesku 6000 DSn, ki jih je zagorsko sokolsko društvo razdelilo med deco rudarjev, ki deluje pri društvu. V vseh drugih delih revirjev bi se še prej našel kak zaslužek pri tamošnjih podjetjih, kakor pa v Zagorju. Z veliko težavo vzdržujejo Kolašice kuhinjo za revno rudarsko deco. Ta kuhinja je bila otvorjena v ponedeljek in dobiva v njej 238 otrok obed. Rudarski deci najbolj pri manjkujeta mleko in kruh. Dokler ne bo ustanovljen centralni odbor za sprejemanje in razdeljevanje podpor, upajo mnogoštevilni reveži v Zagorju, da bodo dobrotniki pošiljali svoje prispevke na občinski prehranjevalni odbor.
Dolgo zaželjena preureditev ceste preko Medije-Kanderš in Vač se bo naposled le izvedla. Banska uprava je odredila, naj se preloži klanec pod gradom Medija. Stroški, ki so predvideni na 300.000 Din, bodo kriti od banske uprave in sreskega cestnega odbora v Litiji ter od občin Zagorje, Vače, Kanderše, Ržiše in Kolovrat po ključu, ki bo določen pri lokalnem komisijskem ogledu v ponedeljek ob pol 10. dopoldne pod klancem Medije. Dela bo vodil režijski odbor, zaposleni pa bodo brezposelni rudarji zagorskega rudnika.
Rudarje, ki so bili upokojeni po zadnjih redukcijah, silno skrbi, kaj bo z njihovimi pokojninami. Takih rudarjev je 87. Na račun pokojnin so sicer že nekaj prejeli, niso pa si mogli nabaviti s tem niti najpotrebnejšega živeža. Ko so dolga leta točno vplačevali svoje prispevke, bi pač morali biti deležni točnega nakazovanja skromnih pokojnin.
Novih sto tisoč Din za cestna dela
Ljubljana, 28. julija.
Na cestah Trbovlje - Marija Reka -Sv. Pavel so pričeli dela s pomočjo države že pred dobrimi tremi tedni, prav tako pa so pričeli prelagati tudi cesto Me-dija-Izlake. S temi deli, za katera je naklonila vlada prvih sto tisoč pred mesecem, je bilo zaposlenih dokaj delavcev, ki eo dotlej tavali okrog brezposelni in gledali iz temne noči v prav tako temen in obupen dan. S tem pa, da so bili sprejeti na delo nekateri, ni še bilo pomagano drugim brezposelnim delavcem v rudarsKih revirjih.
Spričo skrajno bednega položaja v Trbovljah in Zagorju se je vlada odločila,
da nakaže za odpomoč delavstvu v rudarskih revirjih še drugih 100.000 Din, ki jih je včeraj prejela kr. banska uprava. Pod-ban g. dr. Pirkmajer je celotno vsoto samo z odbitkom 2Vi%, ki gre v nezgodni fond OUZD, takoj odkazal tehniškemu oddelku banske uprave, ki vodi dela na obeh imenovanih cestah. V bližnjih dneh bo pri teh delih sprejetih večje število novih delavcev, s čimer bo znova odpo-magano mnogim posameznikom, a tudi številnim družinam. Nakazane vsote, ki jim bodo, če se položaj v rudnikih ne zasuče v prid delavstvu, gotovo sledile še druge, se morajo izčrpati izključno le za mezde delavcem.
Skrb Rdečega križa za prehrano rudarske dece
Trbovlje, 28. julija.
Rdeči križ kra'jevine Jugoslavije, ki skrbi v prvi vrsti za higiensko prosveto, za fizični razvoj zdravega naraščaja, se bori proti epidemijam, nudi prvo pomoč v elementarnih nezgodah, je tudi in takoj priskočil bedni rudarski deci na pGmoč. Ljubljanski oblastni odbor pod predsedstvom dr. Viljema Krejčija je na seji 14. t. m., ki ji je prisostvoval tudi predsednik trboveljskega mestnega odbora Omer-zu, sklenil naslednje: Od 20.000 Din, ki jih je nakazal Glavni odbor RK, dobi trboveljski mestni odbor 15.000 Din, cmi v Zagorju pa 5000 Din za mlečni kuhinji RK, v katerih dobi delavska mladina v predšolski in šolski dobi dnevno brezplačno mleko in kruh. S pričetkom šolskega leta se prične sistematično delo v mlečnih kuhinjah RK.
D'a se ugotovi potrebna nujna pomoč v rudarskih revirjih, se je 19. t. m. vršil v Trbovljah razgovor, katerega je vodil predsednik dr. Krejči. Razgovoru so prisostvovali glavni tajnik RK g. Marinkovič iz Beograda, načelstvi mestnih odborov Trbovlje in Zagorje, župan trboveljski in zastopnik rudnika. Za mlečno prehrano bedne dece v trboveljskih revirjih se je določilo 10.000 Din, za zagorske in hrast-niške revirje pa po 5000 Din. Da bo mogla mlečna kuhinja RK dalje časa poslovati in sprejeti še večje število bedne dece, je
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandliev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljanski oblastni odbor RK pozval vse mestne odbore RK v dravski banovini, da nemudoma prično intenzivno nabiralno akcijo. Prispevki se pošiljajo oblastnemu odboru RK v Ljubljani, ki bo vso zbirko uporabil izključno za mlečne kuhinje v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Prispevki v ponošeni obleki, perilu in obutvi se pa naj pošiljajo naravnost Mestnemu odboru Rdečega križa v Trbovljah, ki bo oblačila uredil in pravično razdelil v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
Mlečne kuhinje so začele poslovati 24. t. m. Trboveljski odbor ima 2 kuhinji, eno v meščanski šoli, drugo pa v posvetovalnici za matere. V obe sta bila sprejeta 102 otroka. Zagorska kuhinja sprejme 50 otrok, istotoliko hrastniška. Trboveljski kuhinji vodi damski odbor RK pod predsedstvom ge. Hamrlove, soproge rudniškega nadinspektorja. Poleg tega vzdržuje RK 30 bolehnih delavskih otrok v fe-rijalni koloniji v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Mladina, ki prejema v občinskih mladinskih kuhinjah dnevno prehrano, ne pride pri mlečnih kuhinjah v po-štev.
Avtomobilska cesta na Pohorje
Reka, 28. julija.
Kakor smo pred dnevi že poročali, so se dela gradnje avtomobilske ceste iz Reke k Siv. Arehu na Pohorju znova pričela. Del ceste, ki jo je zgradilo lansko in predlansko leto gradbeno podjetje »Pro-buda« iz Ljubljane v izmeri 3 km, je lahko vzor in ponos nas Slovencev. Povsem dograjena cesta bo v polni meri ustrezala sodobnim zahtevam, saj je res strokovnja-Ško projektirana. Široka je v ravnih legah 5 m, na ovinkih pa 6 m, kar je za redni dnevni avtobusni promet, poleg obratovanja domačih in tujih zasebnih avtomobilov, dovolj. Tudi vzpon je ugoden; znaša le 6 do 7°/oo. Obdana je ob straneh, posebno gosto pa na ovinkih, z obcestnimi mejniki, ki onemogočajo, da bi
vozilo zdrsnilo preko nasipa, ki je tn hi
tam do 20 m visok.
Gradbena dela so čestokrat vezana s raznimi neprilikami, ki močno ovirajo razvoj gradnje. Tako so napravili že fan-sko leto močan betonski zid, katerega dolžina znaša 28 m ter 5 m višine. Z njim so preprečili prenagel vzpon in pa močan ovinek. Stroški gradnje tega opornega zidu so narasli na 30.000 Din.
Zaposlenih Jp pr! dela vsega nad 80 delavcev, po večini okoličanov. Zaslužek znaša 20 do 30 Din dnevno. Potrebni material dovažajo večji del okoliški kmetje, deloma pa tudi z avtomobili. Tako pride tudi kmet do potrebnega zaslužka. Vsa dela so izvršena natančno. Zgrajenih Je dosedaj okrog 5 km ceste; če bi bilo več finančnih sredstev, bi delo dosti hitreje napredovalo. Do Sv. Areha bo treba zgraditi še nad 8 km ceste in so stroški predvideni na 4 milijone Din. Pohorci z veseljem sledijo delu, saj jim bo z novo cesto omogočen lažji odvoz pridelkov in lesa. mnogo pa bo s cesto zaradi ojačenja tujskega prometa pridobil naš štajerski Me-ran — Maribor.
Tivolsko letno
pred otvoritvijo
Načrt, zamišljen na vrsto let, je v prvi etapi izvršen
Ljubljana, 28. julija.
Kakor znano, je letno gledališče v Tivoliju že dograjeno in zdaj samo še čaka, da pridejo ljudje in zaigrajo. Prve predstave na prostem so bile že zdavnaj napovedane, tehnični zadržki pa eo odlašali otvoritev-G. prof. Šest nam je dal na razpolago naslednja informacije o vsej stvari, za katero je v Ljubljani že nestrpno zanimanje:
Celotni načrt o graditvi letnega gledališča v Tivoliju je namenjen za celo vrsto let, to pa iz več razlogov- Prvič je mestna občina z veliko, vsega spoštovanja vredno širokogrudnostjo omogočila realizacijo prav širokopoteznega načrta s tem, da se ie lotila gradnje v lastni režiji. Drugič pa je zamisel letnega gledališča že naravno tehnično takšnega značaja, da je za gradnjo treba daljšega časa. Za gledališče pod milim nebom so potrebni tudi posebni nasadi, ki pa ne morejo zrasti čez noč. — Prostor za odrišoe zdaj ni izvršen v tisti velikosti, ki jo bo imel ob zaključku gradnje. Oder se bo pozneje povečal še za svojih 8 m nazaj proti tivolskemu gradu, tako da se bo tudi višina zadnje stranice znatno povečala. Tu se bodo zgradile garderobe po zgledu znanega češkega letnega gledališča v Šar-ki.
Naše gledališče pod milim nebom pa bo pred vsemi drugimi podobnimi gledališči imelo še neko posebno prednost. Že pri lanskih uprizoritvah se je pojavila misel, da bi se prostor v parterju (vogal ob gozdu) porabil za oder. S to možnostjo, da bomo od časa do časa zamenjali funkcije med odrom in prostorom za gledalce, še vedno računamo. Pri klasičnih tragedijah bamo lahko oder prenesli na teraso, s čimer 6e bodo dali doseči veliki efekti. Tako bomo na mestu imeli takorekoč dva teatra.
Prostor za gledalce, kakor je sedaj dograjen, je premajhen, da bi vstopnina krila stroške, s kakršnimi so zvezane uprizo-
I ritve pod milim nebom. Svet v Tivoliju pa je idealen za možnost, da bo naš teater postopno rasel v gozd, kjer se bodo lahko postopno dogradile nove galerije. Ena Izmed težav je tudi, da vprašanje prostora za orkester še visi. Iz tehničnih razlogov je nujno, da orkester ne sme biti nameščen ob 9trani gledališča. Moja misel je, da bi se podobno kakor v hiši moral poiskati prostor za orkester v intervala med odri-ščem in avditorijem- Tu bi bilo treba prostor primerno poglobiti, da bo lahko sprejel vase velik orkester, kakršnega zahteva akustika na prostem. Ta prostor bi se tudi z lahkoto dal pripraviti tako, da bo lahko služil obema odroma.
Danes je v letnem gledališču vse golo, vse zgrajeno in nekateri tožijo, češ da je s tem pozorišču vzeta naturna nota, ki 3o jo imele lanske prireditve. To je seveda vprašanje let Zgraditi bo treba še vse za-sade za dohode igralcev na oder itd. Ista je z razsvetljavo, ki smo jo doslej imeli na razpolago samo v skromni meri. Pri poznejših predstavah pa bomo lahko operirali z vsemi lučnimi efekti, ki so potrebni za takšno reč.
Na repertoarju letnega gledališča bo seveda dominirala opera, ker je njena struktura primernejša za uprizoritve pod milim nebom. Prišle pa bodo na vrsto tudi drame, kakor Sen kresne noči itd. S predstavami še nismo začeli samo zavoljo deževnega vremena. Zdaj jih pripravljamo za sredi avgusta. V prvi vrsti mislimo na Gorenjskega slavčka. Prodano nevesto, Pri belem konjičku in Sen kresne noči. Kasneje pridejo na program Aida, Bajazzo, Cavalleria rusticana. Prav idealen bo prostor v Tivoliju za baletne nastope. Kako in kaj naj ravnamo, nas bo še mnogo poučil razvoj, ki ga ima zdaj tivolsko gledališče pred sabo- Praksa nam bo najbolje pokazala nove potrebe in pa eventualne napake, ki smo jih pri dosedanji gradnji morda zagrešili.
Tretja elektrarna na Mošenikn
Lep zgled tržiške predilnice, ki z delom rešuje krizo
Tržič, 28. julija. Potok Mošenik priteče izpod Košute, napajajo ga vode Babe, Zelenice, §egunj-ščice, Dobrče, Košute do izrastka Pirman-. ce nad Tržičem. Tudi v najhujših sušah da gotovo količino vode, ki more napajati elektrarno 500 HP. Vodna merjenja so dokazala, da je Mošenik dosti bolj stalna vodna sila kakor pa n. pr. Tržiška Bistrica, katere časih poleti skoro ni. Vse vodne pojave Mošenika je zasledovala tržiška bombaževna predilnica in tkalnica, ki je že davno sklenila, da si zgradi na Mo-šeniku elektrarne, ki bodo gonile njene moderne obrate.
Prva elektrarna je zrasla na Kramarje-vem, ki ima tri turbine z močjo 700 HP. Voda je zajeta za gostilno Ankele pri Sv. Ani in izpeljana po podzemeljskem rovu, ki je dolg 2 km, na Kramarjevo gubo, odkoder zdrvi z velikim padcem na turbine. Od te elektrarne prevaja kabel električno silo v tržiško tovarno. Ta elektrarna je bila zgrajena še pred letom 1910. Med vojno je predilnica zaradi pomanjkanja surovin počivala, po vojni pa je takoj obnovila obrat in se razvija v najbolj cvetoče podjetje v državi. Ena sama elektrarna ni zadoščala več. Vso vodo, ki jo iz-
meče Kramarjeva elektrarna ln ki priteče še v Mošenik od Sv. Ane, je podjetje zopet zajelo tik pod prvo elektrarno, jo napeljalo v podzemeljskem rovu 1500 m do Tržiča in postavilo tukaj drugo elektrarno s 600 HP. To elektrarno je zgradilo stavbno podjetje inž. Dedek iz Ljubljane leta 1924. Opremljena je nejmoderneje, tako da se vsa kontrola strojev in toka vrši popolnoma avtomatično. S to elektrarno v zvezi so bili postavljeni v predilnici posebni velikanski rezervoarji, ki shranijo ponoči v elektrarnah pridobljeno energijo, da jo drugi dan pri obratu izkoristijo.
Pa tudi dve elektrarni ne zadoščata več za obratovanje velikega podjetja, ki zaposluje danes nad 12t>0 ljudi. Predilnica ima sicer rezervno kalorično kurilnico, ki pa je draga. Obenem z drugo elektrarno je zrastel tudi projekt tretje, ki naj bi stala na Rotarjevem polju pri Sv. Ani. Nepredvidene zapreke pa so tedaj ta načrt preprečile, uresničil pa se bo letos. Gradbo je zopet prevzelo podjetje inž. Dedek in trenutno mrgoli pridnih delavcev na stavbišču. Ena partija polaga ob ljubeljski cesti električni in telefonski kabel v dolžini 5000 m. Z delom so prišli že
Veselite se!
0 J prhnore k te-V/.I/J mu, da si ^ ^ ustvarite prijetnejše življenje
do občinske ubožnice šentanske. Tu je zaposlenih kakih 80 delavcev. Delajo podnevi in ponoči, ker ceste ne smejo zapreti zaradi sezonskega avtomobilskega prometa. Kabel polagajo v 80 cm globok jarek ob cesti, mestoma je skalnat teren in ga morajo razstreljevati, kar zopet lahko store samo ponoči. Kabel polože do Bornove žage, kjer bo Mošenik prvič zajet in speljan v 1500 m dolgem podzemeljskem tunelu na novo elektrarno. Predde-la za tunel so že pričeli, vrtanje v skalni teren pa bodo pričeli, ko bo izpeljan kabel, ki jim bo takoj dajal električno moč za vrtalne stroje.
Večja partija delavcev je zaposlena pri kopanju nove struge za vodo Mošenika, ki si je tam na Rotarjevem polju precej samovoljno poiskal skoro vsako leto novo strugo. Sedaj ga bodo zajeli in mu za vso bodočnost odkazali isto posteljico. Tu so postavljene nove barake za delavce, ki jih je malo manj ko 200. Nova elektrarna, stanovanjska hišica za čuvaje, tunel, polaganje kabla in vsa druga dela morajo biti gotova do konca januarja. Nova elektrarna bo imela zopet 700 HP in bo izpopolnila električno omrežje tržiške predilnice do skrajnosti. Trenutno je velikopotezno delo dalo zaslužka veliki množici ljudi in moremo tržiško predilnico vsem drugim podjetjem postaviti za zgled: kriza sedanjega časa se rešuje samo z delom!
Voda Mošenika bo torej na dolžini 7 km' gonila tri moderne elektrarne, ki stoje druga pod drugo, tako da je zadnja v Tržiču. Vse so postavljene na desnem bro-gu Mošenika in ima vsaka skoro enako dolg vodni tunel v obliki podkve s premerom 2X1.60 m. Izvedbo nadzira g. In2. Franc Smolik, vodja vseh električnih naprav v tržiški predilnici. Pri zgradbi so zaposleni izvečine domači delavci, nekaj pa je Prekmurcev, ki so v vodnih delih pravi mojstri. Lep zaslužek imajo tudi vozniki, ki vozijo opeko iz Zabretovih opekarn pri Kranju. Težke navoje kablov prevaža predilnica sama s posebno skon-struiranim avtomobilom s priprego.
Vroči dnevi
Dobili smo poletje, kakor se ga v dolgotrajnem deževju pač nismo nadejali. Vrstijo se sami jasni, zlati dnevi. Solnce prigreva in preganja meščane v vodo, v kolikor ne zmorejo na letovišče... Vsa naša kopališča so polna, a zelo so zdaj zadovoljni tudi letoviščarski kraji. Ponekod celo primanjkuje prostora... Dokler ni soparice, je vročina vendarle še znosna. Pač pa polja in otava že močno hlepijo po izdatni moči. Košnja na planinskih travnikih je pa zdaj v največjem teku in seno se spravi v tej vročini kar v enem samem dnevu. Kosijo pa tudi že otavo na Posavju. Zaenkrat še ne kaže na izpremembo, barometer se drži dobro, nebo je jasno.
CARL JoKEN
znamenit tenorist ln komorni pevec, lepa
LEE PARRY
ln
Lizzie Waldmiifler
▼ veliki opereti:
»PRINCESA IN TENORIST"
(Ljubezen na prvi glas)
Sodelujejo: Adela Sandrock, Val-ter Rieman, Carl Etlinger
Režija: Carl Frohlich, Glasba: Bruno Granichstadten
Kot dopolnilo: »Paramountov tednik«
Danes ob 4., 148. in '/£10. zvečer ob globoko znižanih letnih cenah
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Kulturni pregled
Od življenja do civilizacije
Odkar obstoje pri rodne znanosti, se r njih borita dva svetova: eden skuša raziskavanje prirode podrediti verskim ali filozofskim načelom, drugi se trdovratno brani vsega, kar ne sodi v strogo pojmovano ek9aktno znanost. Previdno se otresa načel in premis, ki ne morejo biti predmet priro-doslovnega raziskavanja in proučevanja. Toda človeški duh, najsi sicer še tolikanj stremi po koristnosti, po obvladanju prirode in izkoriščanju njenih sil ter izboljšanju njenih slabosti, se ne more zadovoljiti zgolj s koristnostjo raziskavanja prirode. Človeška inteligenca, kakor se pojavlja pri nadpovprečno nadarjenih posameznikih, kaže nekak filozofski nagib.
Misleči ljudje eo se vsikdar vpraševali: z a k a j in čemu se dogaja to in to, ne samo. kako se dogaja. Človek si Je vedno hotel iz izsledkov svojega spoznavanja prirode ustvariti kai več kakor praktična navodila za izkoriščanje prirode. Skušal je iz vs^ga izluščiti neka osnovna spoznanja o življenju in svetu, ustvariti si nekak miselni sistem, ki mu ie bil razgledišoe po celo t n o s t i vesoljstva.
Začetke prirodne filozofije nahajamo že v grški filozofiji. V 19 stoletja, ko je bilo najmanj smisla za tako zvano spekulativno I
modroslovje, Je vs? kazalo, da bodo prirodne vede nadomestile filozofijo. Prirodne vede so zares dosegle ogromen napredek; tehnika, kemija in medicina so jele procvttati kakor nikdar prej. Toda človeštvo se tudi zdaj ni moglo zadovoljiti samo z razširjenimi pogledi v delavnico prirode. Nastali eo, odnosno se razvili in preoblikovali svetovnonazorski sistemi. Racionalizem 18. stoletja ee je umaknil materializmu 19. stoletja. Darwinizem .je povzročil ogromno duševno vrenje v vsem zapadnem svetu. Dotlej primitivni mebani6tični materializem eo skušali izpopolniti s filozofsko zgrajenim mo-nizmom. To pa je zaneslo v prirodne vede nov filozofski kvas in v biologiji so se jele pojavljati smeri, ki si Skušajo razložiti prirodne pojave nekoliko drugače kakor me-hanistično - materialistični pristaši. Nastali eo soori o duševnem elementu v priro-di. Čeprav so materialisti zmagovito vrgli duha skozi vrata, se je nenadno pojavil skozi razširjeno okno vitalizma. Nove 9truj* so začele naglašati smotrenost v prirodi Kaj je smotrenost? Ce je vsa narava samo neskončna vreta fizikainokemičnib procesov in če tjdi živa bitja niso nič drugega nego stvaritve teh sil, čemu govoriti o neki
smotrenosti ali svrhovitosti?!
*
Ta spor med mehanisti in pristaši svrho-
vitosti (teleologije) še traja. Vanj je krepko segel profesor fiziologije na beograjski univerzi dr. Ivan G j a j a 9 svojim pravkar izišlim spisom-* Dr. Gjajo poznamo že iz leta 1918., ko je Hrvatsko prirodoslovno društvo izdalo njegove »Biološke lističe«. L. 1928. so izšli v Beogradu njegovi »Osnovi fiziologije«, 1. 1931. pa je izdal zbirko svojih prirodoslovnih člankov z naslovom >Tra-gom života i nauke« (Kohn. Beograd). Njegov najnovejši spis >Od života do civilizacije« je silno zanimiva knjiga, ena najinte-resantnejših, kar jih je izšlo v zadnjem času v Jugoslaviji. V desetih, doka,' kratkih poglavjih, spisanih v odličnem slogu in čistem jeziku, ie avtor obdelal nekatere najvažnejše probleme današnje biologije in prirodne filozofije. Podal ie svoie misli o mehanističnem in vitalietičnem pojmovanju življenja, o razlikah med živo in neživo tvarjo, o mehanični in smotreni urejenosti živega organizma, o problemih začetka življenja. o kemičnih in energetičnih procesih v organ9kem svetu, o vprašanju razvoja, o nostankd in razvoiu civilizacije, o biološkem idealu in idealu civilizacije. q biološki harmoniji, o biologiji in tehniki, o estetiki v prirodi, o odnosu med življenjem in mislijo itd. Niegova kniiga je zaradi obilnega in mnogolikega gradiva spisana zelo zgoščeno in ni popularna v nainavadnejšem pomenu besede, ker avtor nikjer ne razlaga posa-
♦ Tvan Gjaia. Od života do civilizacije. Iz-davačka kniižarnica Gece Kona. Beograd 1933 (ciril., 122 Strani).
meznih pojmov, torej ne piše uvoda v predmet, marveč kritično razglablja predmet svojega razmišljanja. Vzlic temu pa je po zaslugi avtorjevega stilističnega čuta čitanje te knjige užitek za vsakogar, kdor le malo pozna sodobna biološka in filozofska vprašanja.
Seveda se lajiški refefrent o tej knjigi ne more spuščati v vrednotenje ali oelo kritiko Gjajevih izvajanj. Ne more jih ne odkloniti in ne sprejeti v večji meri kakor to dopušča svoboda individualne opredelitve za neka svetovnonazorska spoznanja. Na knjigo opozarjamo zaradi teea, ker je polna miselnih izpodbud in ker odpira široke razglede po sodobnem življenjeslovfa. Končna sodba o njegovih tezah gre etrokovnjakom. opredelitev osebnega stališča nasproti njegovim nazorom pa bodi prepuščena pozornim čitateljem njegovega spisa- Vsak nasprotnik ali somišljenik pa bo moral priznati, da Gjajev spis zelo dobro in živahno prikazuje nekatere filozofsko važne naravoslovne probleme in njih zvezo s civilizacijo. Kdor se hoče informirati -o sodobnem stanju prirodne filozofije, bo našel tu dokaj materiala.
*
Avtor se odkrito priznava k narav,»lovnemu materializmu, t. j. k onamu nazoru, ki smatra, da so vsi pojavi v vesoljstvu, v živi in neživi prirodi. zaprt? v krog tvari ali materije in da so vse oblike te materije podvržene naravnim zakonom, ne pa kakšnim nadnaravnim silam. Ta nazor, to mo-nistično spoznanje o vesoljni materiji, izpo-
veduje tedaj avtor brez ozira na levo in desno. Kot prirodoslovec — fiziolog in biolog — se ne mara vdajati vabam, da bi se bil oddaljil z obale eksaktne znanosti na odprto morje filozofskih in religioznih špekulacij. Vzlic temu pa se dr. Gjaja načelno razločuje od materialistov 19. stoletja. Njegova knjiga >Od života do civilizacije« je zagovor njegovega nanovo opredeljenega stališča nasproti mehanistični smeri v pri-rodoslovnem materializma.
Razpotje, na katerem se ta materiallsl razhaja z materializmom, se imenuje: Smotrenost živih bitij. Izkušnjavec, ki ga vodi na novo pot, je proučevanje živf glede njihovega teleološkega značaja. To pretiravanje ga je od mehanizma privedlo k finalir mu, ni pa ga zapeljalo v pravoverni vita-lizem. Fiziolog dr. Gjaja ee je prepričal, da so živi po svojih organizmih res smotreno urejene in da njihovo organsko življenje od prve rasti tja do smrti zvesto spremlja neka, njihovi organski celotnosti imanentna smotrenost, ki pa je ni mogoče doumeti izključno mehaijistično. Ta svrhovitost živih bitij priča o psihičnih (duševnih) svoistvib materije.
Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli na tem mestu navesti njegove vsaj najtehtnejše argumente in pokazati čitatelju miselnt tok avtorjevih izvajanj. Nasproti onim, k* govore o mehanizmu življenja in ne vidijo v živih bitjih nič dragega nego stroje, ki so nastali in ki delujejo po večnih, ravnodušnih, brezsmotrenih zakonih fizikalnokemič-nega sveta, stavi dr. Gjaja primero s par-

Domače vesti
♦	Prvi muropoljskl kmečki praznik. las
Ljutomera nam pišejo: Priprave za naš prvi kmečki praznik, ki »e bo vršil na nedeljo 3. septembra na Cvenu, bo v polnem teku. K sodelovanju so .porabljena vsa gospodarska, prosvetna, dobrodelna lin viteška društva v srezu. Protektorat nad vso prireditvijo je prevzel naš stari prijatelj in zagovornik kmečkih teženj senator g. dr. Miroslav Ploj. Na dan praznika priredi dopoldne konjerejska zadruga na Ove-nu veliko slavnostno zborovanje, da proslavi 25 letnico svojega obstoja. Na dirkališču se bo vršila razstava konj in goveje živine. Tukaj bomo pokazali, kako visoko smo povzdignili našo živinorejo na Murskem polju. Popoldne pa bo velika konjska dirka, katero priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. Naše proslave kmečkega dela se udeleži minister g. Pucelj in več narodnih poslancev. To bo velika manifestacija kimečke stanovske misli, na katero vabimo sosede Prekmurce, brate Hrvate in vse stare znance in prijatelje od blizn in daleč. Podrobni spored prireditve .priobčimo pravočasno. Polovična vožinja po železnici je dovoljena.
♦	Odbor mednarodne protltutoerkulozne unije je zibaroval 22. t. m. v Parizu in se posvetoval tudi o tem, v kateri državi naj bi se vršil mednarodni protituberkulozni kongres 1. 1936. Mnogi člani odbora unije so predlagali Jugoslavijo zaradi velikih prirodnih lepot. Naš zastopnik na tej konferenci je bil dr. Jevrem Nedeljkovič, docent beograjske univerze.
♦	Pred odhodom anglešksg« brodovja. V splitskem pristanišču se je v četrtek zjutraj usidrala večja skupina angleških vojnih ladij, ki je bila slovesno sprejeta in je tudi ban posetil angleški admiralski brod. Angleške vojne ladje ostanejo v splitskem pristanišču do 4. avgusta, ko se bo t Boki Kotorski zibralo vse angleško sredozemsko brodovje ter odplulo proti Malti.
♦	Nov pravilnik o čuvanju prog je izdala generalna direkcija državnih železnic. Pravilnik, ki stopi v veljavo 1. avgusta, vsebuje razen splošnih določil za strokov-njaško čuvanje prog, železniških zgradb in drugih objektov tudi dolžnosti čuvajev prog »a vestno čuvanje velike državne imovine ter predpise železniško-polioijskega zakona in druga zakonska določila v privatno-IPravnih odnošajih, ki so važna za vsakega državljana, kakor: postopek čuvajev prog nasprotti sosednim lastnikom zemljišč, nastop pri ognju, določila glede požarnega rajona, giibanje zaseitnikov na progah, po-fekodovanje prog itd.
♦	Udruženje sadnih eksporterjev ln sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru in Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri mini s trsti vn trgovine ln industrije v Beogradu priredita 4 strokovna predavanja o sadijeTeji in sadnem ekspor-tu, in sicer jutri v Ljutomeru ob 8. zjutraj in v Središču ob 3. popoldne. V nedeljo, dne 6. avgusta v Vidmu ob 8. zjutraj in v Rogaški Slatini ob pol 3. popoldne. Zaradi velike važnosti teh predavanj s posebnim ozirom na eksport sadja, vabi združenje vse interesente, tako producente trgotvce im ekeporterje sadja, da se udeleže v pol-sem številu predavano.
♦	Kupujte zletne znamke, s sMk-o staro-•te Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ki se prodajajo v korist fonda za I. pokrajinski zlet. Znamke po 75 par (prodajna cena 1 Din) ter znamke po 1.50 Din (prodajna cena 2 Din) bodo v prodaji samo do 31. avgusta, veljavne pa samo do 30 septembra. Znamfee se dobivajo pri vseh poštnih uradih in večjih trafikah.
♦	Telefon Bled-Linz Z odlokom prometnega ministra se uvede stalen telefonski ipromet Bled-Linz-Salzburg in Bled-Hala-vec. Promet se otvorl že 1. avgusta. Enota raagovora na progi Bled-Linz-Salzburg bo stala 3.90 zl. fr. na progi Bled-Halavec pa ».45 zl. fr.
♦	Sokolsko društvo Stopanja vas je nabralo za gladujoče rudarje med članstvom in v sokolski družbi pri »Ožbinčku« 210 Din ter denar oddalo celjski posojilnici.
♦	Koroške vesti. Varnostni komisar za Koroško je prepovedal taboienje koroških telovadcev ob Zablatniškem jezeru, ki so ga Nemci prekrstili v Tmersee. Lani ob tem času so telovadci taborili tam z zastavo s kljukastim križem in »o s svojim obnašanjem vzbujali veliko ogorčenje med domačim prebivalstvom. — Gospodarska kriza odvrača meščane od dragih letovišč, zato pa Imajo od letoviščariev lepe dohodke kmečke vasi. Tudi v Selah je letos več letoviščarjev kakor druga leta. Največ jih je z Dunaja ln vedno se še priglašajo novi gostje. Zasedena so že vsa stanovanja v vasi. Vsi hvalijo lepoto naših gora, posebno pa jim prija idiličen mir. Prejšnji me-
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če jo popijete vsak dan ejutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.
iiirn strojem, ki takisto deluje zgolj mehanično, pa vendar ima svojo v naprej določeno evrhovitost. Avtor opozarja z mnogimi primeri na 6ilno zapletenost žive prirode in izključuje možnost, da bi tudi komplicirani mehanizmi, kakor so n. pr. oči, src3, Jetra Itd., nastali zgolj mehanično, t. j. brez vsak* svrhovitosti. Moderna znanost lahko sicer Izdeluje mnoge kemične spojine, ki iih ne nahajamo drugje v naravi kakor samo ▼ živih bitjih, toda prehodnih oblik med ir-Sivim svetom in prvimi živmi ne pozna. Med neorganeko materijo in prvo amebo ie morda večja razdalja kakor med amebo in človekom.
»Kljub vsem mogočim pojmovanjem teh klikih vprašanj,« pravi pisec na str. 28.. »bo vedno obstajala globoka razlika med navadno mehanično vzročnostjo in mehaniko duha, četudi bi v svoji globoki osnovi bili eno in isto. Veliki razloček med fizikalno - kemično materijo neživega sveta in enako materijo živega 9veta je vzlic dejstvu, da živi svet takisto obstoji samo iz fizikal-nokemične materije in iz nobenih drugačnih snovi, tako pomemben, da je treba iz-vaiati miselne konsekvence-
Zato je dr. Gjaja krenil na ono pot, ki io je pred njim nastopil že veliki raziskovalec Claude Bernard, e katerim je bil seznanil svoje čitatelje že v »Bioloških lističih«.
Vsa organska telesa so 9 kemičnega vidika ogljenčevi derivati in V9i življenjski pojavi so z energetičnega zrelišča trenotna epizoda v velikem procesu degradiranja materija. Solnce vrže vsako minuto na Zem-
sec so zabeležili boroSbl uradi in socialne ustanove 11.747 brezposelnih, ki uživajo piodpore. Letos se bo gradila cesta med Vrbo in Lipo ter Podfcloštrom in Peča-ml. Pri teh delih bo našlo zaslužek nad 300 delavcev.
♦	Zanimiv naravni pojav. Vzhodno od Bihača kakih 50 fem leži vas Kulenvakuf, ki je v sredo popoldne doživela nenavadno senzacijo. Pod staro trdnjavo Ostrovico je 17 močnih vrelcev, ki se zbirajo skupaj ter tvorijo tako rečico Ostrovico, ki se steka v reko Uno. Ostrovica goni okrog 10 mlinov, ki pa so 6e v sredo popoldne naenkrat ustavili. Vsi vrelci ao se namreč istočasno zaprli in struga Ostrovice je bila prazna. Mlinarji in kmetje so tekli k vrelcem, iz katerih pa ni priteklo niti kapljice vode in tudi iz zemlje ni bilo slišati kakega šumenja. Po preteku dobre ure pa so se vrelci nenadoma vsi naenkrat spet odprli in iz njih je tekla voda z isto močjo kakor poprej. Praznoverni ljudje smatrajo to za napoved kake velike nesreče in jim izobraženci ^aman razlagajo, da se je globoko v zemlji Izvršil kak pretres, ki je vodi začasno zaprl navadno pot. Stari ljudje se spominjajo, da so se vsi vrelci Ostrovice že večkrat ustavili za kratek čas. V zadnjih 40 letih se je to zgodilo že štirikrat in sicer vedno sredi poletja. Tako je bilo 1. 1914., 1918. in 1928. Pravo pojasnilo tega nenavadnega naravnega pojava bodo dali šele geo-logi.
♦	Užiškl tovarnar Pošinger Je Izginil. Koroški rojak Jakob Pošinger, ki je imel v Užicah tovarno orožja in miunicije, je zbolel zaradi velikih skrbi v sedanji gospodarski krizi in se zdravil v nekem sa-na.toriju v Sarajevu. Sanatorij je zapustil v ponedeljek zjutraj, ni pa prispel domov. Njegova soproga Tea je v slutnjah kake nesreče živčno bolnega moža zaprosila za poizvedbe sarajevsko in beograjsko policijo, ki pa doslej še niso imele nobenih uspehov. Jakob Pošinger je star okrog 60 let in je imel pred leti svoje podjetje v Mariboru.
♦	Truplo utopljenega nemškega visoko-iolca najdeno. Pred dnevi so iz Ptuja sporočili, da je utonil v Dravi pri Vurber-gu 18 letni visokošolec Dietrich Herman iz Draždan. V družbi svojih tovarišev je potoval iz Maribora proti Ptuju. Pri Vur-bergiu so se ustavili, da se ohladijo v vodi. Soint ga je dohitela v soboto 22. t. m. popoldne. Njegovo truplo je Drava naplavila včeraj dopoldne pri Budini. Prepeljali so ga v mrtvašnico na pokopališču v Ro-goanicri pri Ptuju.
♦	Dva usodepolna strela v gručo otrok. Ko se je v bosenski vasi Vranjaku pred hišo kmeta Tanaskoviča proti večeru igrala večja grača otrok, sta iz bližine zaporedoma počila dva strela. Učinek je bil strašen. Dve hčerki kmeta Tanaskoviča, ena stara 5 let, druga pa 6 mesecev, sta bili mrtvi, neka tretja deklica pa je ranjena na glavi. Nedaleč od hiše ob robu malega gozdiča so pozneje našli Izstreljeno lovsko puško, ni pa še ugotovljeno, kdo je oddal usodepolna strela iz zločinskega namena, ali pa po nesrečnem naključju.
♦	Lažni banski tajnik. V Novem Sadu so zaprli nevarnega vrtnarskega pomočnika, ki je izvedel mnogo predrznih sleparij ter se izdajal tudi za tajnika banske uprave. Kmetom v okolici je obljubljal vsakovrstno pomoč ter tako izvabil od njih velike vsote.
♦	Sleparski bankarjl. Po nalogu okrožnega sodišča v Jagodini so zaprli podpredsednika Oblastne banke v Paračinu, Ml-lutina Petkoviča in knjigovodjo iste banke, Dragoljuba Miloševiča, preiskava pa se vodi tudi proti nekaterim upravnim svetnikom. Paračinska Oblastna banka je končala z dvomil i jonsko pasivo, vplačila delniške glavnice so bila fiktivna, knjige so v velikem neredu in dajala so se posojila, ki jih nihče ne bo vrnil. V Djevdjeliji pa so prestregii na begu bivšega ravnatelja kreditne banke v Preševu, Hudaverdija, ki je zakrivil milijonske poneverbe.
♦	Lačne svinje so otroku požrle glavo. V mali vasi Obrovici v bjelovarskem okraju Be je dogodila strašna nesreča v obi-telji kmeta Jelenčiča. Starši, ki so imeli nujno delo na polju, bo pustili doma brez nadzorstva otroke, med katerimi je bil najstarejši 5 letni sin, najmlajši pa trimesečna Marica, bi je ležala v sobi na tleh v košari. Ko so se starši zamudili pri delu, so lačne svinje iz hleva prldrle v sobo ter začele stikati za kako jedjo. Starejši otroci so Be razbežali ter pustili v košari dete, kateremu so sestradane svinje požrle glavo ter ga tudi po telesu ogrizle.
♦	Naravni okra« — največja lepotlnal
Največja dTagotdna, najredkejši dragulji — kaj je vse to proti naravni milini? Na-ranraii okras je najdražji ln hkrati najcenejši. Zanj ni nadomestila za denar ga ni mogoče dobitii. Tu-dd največji siromak ga dobi s seboj na pot. Ne stane nič — samo nekaj pozornosti in ljubeznjive nege. Tako so lepd zobje prav gotovo dobrina, ki Be ne da pridobiti! Mar ni zato prav, da sto-
ljo 270 trilionov kalorij svoje energije; samo rastline eo tiste, ki s svojim klorofilom epeminjajo solnčno svetlobno energijo v višjo kemično eneTgijo, medtem ko jo ljudje in živali, ki so nekaki paraziti rastlinstva, pretvarjajo v nižjo energijo in jo tako degradirajo. Brez tega pretvarjanja solnčne energije v druge, življenju potrebne energije, ne bi bilo življenja. Ce pa pogledamo bliže ta mogočni proces in premotrimo v&e čudovito zapletene in ohranitvi poedinoev, odnosno vrst posvečene oblike in podrobne organičn« procese, tedaj moramo etrmč obstati pred mislijo, ki ee pojavlja v vesoljnem življenjskem dogajanju in ki vodi evolucijo od stopnje do stopnje, iz silnih vekov v neznane vekove.
V četrtem poglavju svoje razprave je dr. Gjaia zbral poglavitne dokaze, ki silijo ma-terialista, da prizna dejstvo smotrenosti v živi naravi. V petem poglavju že načenja problem civilizacije. V živem svetu obstoji evolucija, ki jo predvsem označuje to. da je individualnega značaja, v drugi vrst; pa to, da vodi k opaznemu izpopolnjevanju in čedalje večji zapletenosti živih biti]. Višek vsega razvoja predstavlja človk, v katerem je prišla do mogočnega izraza in zavesti same sebe tista psihična sila, ki deluje v vsakem živem bitju in ki 'uravnava ves razvoj.
šele človek je prišel do kulture aH civilizacije. Le-to definira dr- Gjaja tako-le: »Ona sloni na nekaterih elementih našega duha. ki imajo sposobnost evolucionirania.
rimo tn, da Jih ohramtoo sararst na>
boljše varstvo je redna naga • Sargovim Kalodontom. Kajti samo Sargor Kalodont ima med vsemi zobnimi kremami, kar jih je pri nas, v sebi sulforiclnov oleat po dr. Brauniliohu, Ki deluje z velikim uspehom proti zobnemu kamnu, temu nevarnemu zobnemu sovražniku.
♦	Izletna vožnja na Suiak 1. tn S. avgusta. Odihod izpred hotela »Stara poŠta«, Kranj ob 6. zjutraj, kavarna »Evropa« ©b 7. dne 1. avgusta. Cena vožnji za osebo 180 Din. Povratek 2. avgusta zvečer. Prijave poslati na avitopodjetje J. Goričan, Tržič.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna Jo«. Reich.
Iz Ljubljane
u_ Slovo češkoslovaških 8okolov. V Jugoslaviji je od 13. do 2«. t. m. bivalo na
potovanju celotno društvo Sokol PlzenJ. V Slovenijo je prispelo preteklo sredo z Jadrana. Odšli bo najprej na Bled, zvečer pa so se vrnili v Ljubljano in jih je na gUav-nem kolodvoru »prejela deputacija 'Ljubljanskega Sokola s starosto Kajzelfiem na čelu, nadalje čsl. konzul inž. Sevčik, br. Luibej kot zastopnik Sokola I. in podpredsednik ČO. Nato se je vršila »kupna večerja na vrtu kolodvorske restavracije, kjer je imel lep pozdravni govor starosta Kajizelj, zahrvalil pa se je pilzenski podsta-rosta inž. Franta Pohorsky. V četrtek dopoldne so si ogledali Loublčano, ki jim je zelo ugajala, popoldne so pa odpotovali v domovino. Na Jesenicah bo doživeli pre-sentljivo slovo. Pozdravila jih je deputacija ondotnega Sokola z dvema praporoma. Govorili so: obč. svetnik dr. Kogoj, šolski upravitelj Pibrovec in mala Tatjana šap-lova, zahvalila pa sta se inž. Pohorsky in Jože Burda.
u— žegnanje. Za zopetno obdaritev siromašnih otrok priredi jutrišnjo nedeljo šentjakobski krajevni odbor JNS svoj vsakoletni šentjakobski sejem na senčnatem vrtu in v vseh prostorih gostilne pri Lo-zarju na Sv. Jakoba trgu. Pričetek veselice ob 3. popoldne; pričetek nagradnega streljanja pa ob 9. dopoldne.
u_ Društvo kmetijskih strokovnjakov
za dravsko banovino priredi celodnevno zborovanje v sredo 2. avgusta ob 10. dopoldne v salonu restavracije »Pri Levu« v Ljubljani. Hkrati bo tudi odborov a seja. Na anketi se bodo obravnavala aktualna strokovna in stanovska viprašanja. Vabljeni so vsi člani društva.
u_ Gradbeni inženjerjl, ki bi reflekti-raLi na profesorsko službo na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani, naj se do 5. avgusta oglasijo pri šolskem direktorju. Uradne ure od 9. do 10.
u_ Pogreb ponesrečenega Marjana
Grebenca bo danes ob 17. z glavnega kolodvora k Sv. Križu.
u_ Nov grob Na TyrSevl cesti 41. Je
umri ugledni ljubljanski mesar g. Janko Zevnik. Pogreb bo danes ob 18. — Blag mu spomin, gospej vdovi in hčerkam naše iskreno sožalje!
u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«.
Pevskih vaj do preklica ni. Počitnice. Odbor.
u_ Nove cene v zobnem »mbulatorlju OUZD. Okrožni urad je znižal v svojem zobnem ambulatoriju v Ljubljani cene umetnemu zobovju od 45 na 35 Din za posamezni zob v kavčuku. Znižal je tudi cene za popravilo že obstoječe proteze in sicer od 40 na 30 Din za posamezni zob, ki ga je treba popraviti. Pri zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih izven Ljubljane pa veljajo za umetno robovtfe 8e stare cene, ker Be še ni izpremenila veljavna pogodba. Cene del v zlatu (zlatih kron in mo-stičkov) so ostale neizpremenjene in velja zlata krona še vedno 200 Din, alatl člen pri mostičku pa 240 Din. PodTobne Informacije se dobe med uradnimi urami pri uradu. OUZD v 'Ljubdjanl.
u _ Oklic. V dneh 17. do 21. avgusta ss vršita v Ljubljani banovtaska, nato glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Skupščine se udeleži mnogo učiteljev in učiteljic lz vseh delov naše kraljevine. Ljubljana se Je vselej, kadar so prihajali k nam gosti, izkazala s pravo slovansko gostoljubnostjo pa bodisi to pri »prejemih kakor tiudl pri nastanitvi gostov. Z gotov ostjo upamo, da tudi ob tej
Za vroče poletne dneve -lažje čevlje
Damske opanke že od Din 60.— dalje, san-dalete že od Din 118.— dalje in moSke sandale že od Din 68.— dalje. 8404 JADRAN, (DETELA BOGDAN) LJubljana, Sv. Petra o. 25 (hotel Tratnik)
Primarij dr. Debevec
r avgustu ne ordinira razen 1. VUL ln 14. Vm. od 10.—12. ure. 8453
»HOTEL TIVOLI"
se priporoča. NajboljSa vina ter konkurenčne cene. Vino Din 10.—. Pivo Din 3.—.
8493
Zakaj civilizacija je nekaj, kar ne postane naenkrat, marveč 09 postopno razvija .. •« In kašen značaj ima civilizacija? Intelektualen, razumski! V tem pravcu ee človeštvo nedvomno razvija, napreduje, razširja obseg svojega znanja, svojo zmogljivost in moč nad pri rod o. Kajpak, to ni dovolj, zakaj človek ima tadi moralne lastnosti in potrebe. Moralni razvoj p« ne gre vzporedno z umstvenim. V tem pogledu je avtor kar pesimist. Posameznik bo vedno lahko dosegel visoke nravne odlike, toda družba kot celota bo elej ko prej teptala vsako moralo in v raznih svojih kolektivnih izrazih izživljala instinkte, ki jih posameznik v svojem individualnem življenju ne sme.
Ta nesklad med človekom in družbo je po dr. Gjaji dan po naravi. Tudi v prirodi do-seza razvoj posameznih bitij stopnjo krasne harmonije in smo trene urejenosti, toda izven individuja, odnosno njegove vrste divja neizprosni boj za obstoj; tu sploh ni mogoča harmonija.
V nadaljnjem kaž? avtor na podobnost med biološkimi tvorbami in človeškimi tehničnimi izdelki ter dkuša zbližati ideal biologije z idealom tehnike. Interesantne misli razvija v poglavju »Skučeni domašaj biološke harmonije«; med dragim kaže tu smrt poedinca kot neharmonični konec sicer harmonično ustrojenega organizma. V poglavju o biologiji in tehniki se bavi e problemi skupnega delovanja prirode in civilizacije Zanimivo vprašanje razglablja v poglavju o estetskem elementu. Ali obstoji lepota samo v človeku, ali na ie dana sama po sebi?
Kis za vlaganje aočlvja
priznano dober v drogeriji
KANC, nebotičnik in Židovska ulica
PTillki ne zaostane in stori vse, da našim milim gostom dokaže, kako visoko ceni svoje brate. Zato vabimo TBe meščane, da nam pomagate spraviti Steviln« naše goste dostojno pod streho. Pričakujemo, da nam od6tapdte pesteče odnosno sobe, ki jih za dobo 3 do 6 dmi lahko pogrešate. Oddana prenočišča bodo nastanjenci plačali takoj p« prihodu na stanovanje. Prenočišča z naved/bo razpoložljivih postelj oziroma sob in tozadevne cene zanje blagovolite prijaviti po dopisnici stanovanjskemu odseku JUU _ Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ulica 6. odnosno nam Jih prijavite osebno od 1. do 10. avgusta dnevno od 15. do 17. ure. — JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
u_ Ljubljanica vas vabi, vabi vas gospa
Tinca, vabijo vas črnuhi in črnele, vabita vas povodni mož in povodna deklica. Sploh nas vsi vabijo in smo vsi vabljeni v nedeljo v kopališče na Ljubljanici, kjer bo tako zelo razigrano in veselo kakor letos še ni bilo nikjer. Za kar najprijetnejše rajanje na zeleni vodici, na čolnih ln na suhem je že vse preskrbljeno. Manjkala ne bo nobena atrakcija, celo vodni tobogan bo na razpolago, čez dan bo svetilo ljubo solnce, zvečer pa bo bengalična razsvetljava in se bodo vile in favni kopali v bajni luči. Godlba »Sloge« bo igrala vesele, pioskočne pa tudi mile viže, da bo vsem prav. Privoščite si v nedeljo zabaivo na ali ob vodi, ta bo zastonj, ali tudi zabava pri vlncu ln drugih dobrotah bo po normalnih cenah, brez vsakih poviškov. Za nedeljo velja torej parola: Na volitve na LjuMjanico.
u— Razni poškodovanci. Marija Kavč-nikova, 72 letna mestna uboga je včeraj doma padla tako nesrečno, da sJ je zDomi-la desno nogo. Iz Hotedrščice oo prepeljali v občo bolnico 77 letnega posestnika Ivana šemrova. Stari možiček je doma sekal drva pa mu je izpodletela sekira in ga zadela v levioo. Pri Siv. Katarini so se sprli neki fantje, ki so ga imeli že precej pod kapo. Slednjič so Bi skočili tudi v lase ter je med pretepom nekdo pograbil 24 letnega čevljarja Antona Zupana in ga vrgel ob tla s tako silo da si je Zupan zlomil desnico. V šišiki se je včeraj oparil dveletni delavčev sinček Jvan Dobnikar z vrelo kavo. Dobil je hude opekline po vsem životu. Vsi poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
u_ Pustolovščina mladega Ljubljančana.
24	letni samski knjigovodja Vinko je letes 15. junija z vitrihom vlomil v skladišče trgovca Edvarda Kovača na Rimski cesti in odnesel ročno blagajno s 24.000 Din gotovine. Del plena je izročil v shrambo svojemu prijatelju Janku, nakar je ubral pot na morje. Kupil si je lepo obleko, nabavil nove kovčege za sebe in prijateljico Albinco. Ali že na Sušaku je sledilo presenečenje. Vinka je prijela policija in ga odpravila v Ljubljano. Pred malim senatom je Vinko včeraj priznal vlom, skušal pa je deloma krivdo zvalit' na prijatelja Janika, češ da mu je ta dal vsa navodila za vlom in tudi vitrih, ker je ključavničar. Bila sta obsojena Vinko na 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, tovariš Janiko pa na 3 mesece strogega zapora ter 420 Din denarne kazni. Oba imata povrniti trgovcu Edvardu Kovaču še 12.500 Din, kajti nekaj gotovine so še dobili pri obeh.
u_ Malijev proces. V Ljubljani se Je
zadnji čas pojavilo veliko zanimanje za Malijev proces in so se celo razširile govorice, da se bo vršil pred ljubljanskim velikim kazenskim senatom. Ni tako. Pač so bili v Novo mesto poslani vsi akti, ki so Be nanašali na Malija in Lombarja. Razprava se bo vsekakor vršila pred velikim senatom v Novem mestu, bržčas pa bosta tja delegirana iz LJubljane dva kazenska sodnika.
u_ Eksekuclje se počasi množe. Ljubljansko okrajno sodišče Je letos v prvem polletju zabeležilo 5993 raznih iz>vrž;b na premičnine, nepremičnine, mesečne plače in rajzne terjatve. Lani jih je bilo 5988, torej se v splošnem slika o eksekucijah ni izpremenila. Eksekuclje vodita na okr. sodišču 2 oddelka, ki sta oba z delom močno obremenjena. Oddelek V. izkazuje v prvem polletju 2888, oddelek V.a pa 3105 izvržib.
u_ Z berači In tujci, ki lSčejo pri nas
dela, ima policija tudi poleti težak križ. Na včerajšnji petek Je bilo aretiranih v mestu 10 beračev in to samo mladih ljudi, ki so nadlegovali stramke po hišah, pa-sante na ulicah pa tudi ljudi po pisarnah lm trgiovinah. Na policijski upravi se je Izkazalo, da so aretiranci skoro vsi s juga države in je med njimi le nekaj domači-nor. Po odigonu Je včeraj odposlala policija r njihove domače kraje 7 moških in 2 ženski, ki sta iskali v LJiuibUJanJ ne le dela, marveč tudi fletne zabave.
u_ Plačilo za sirov napad. Silno soparno Je zdaj v veliki razpravni dvorani na sodišču. Le tu in tam zaide vanOo kak poslušalec. Včeraj Je prišel pred mali Benat
25	letni Lojze Janželj iz Kota na Ižanskem, ker je bil 17. aprila ponoči z vozno
Proučevanje nekaterih risarskih in barvnih mojstrovin prirode (n- pr. pavov rep), ki kažejo izrazito težnjo po efektu neke celote, kakor tudi proučevanje estetskih oblik in barv cvetlic, ga potrjuje v spoznanju, da se tu manifestira svrhovitost in neki psihični element v krogu fizikalnokemične materije. Zato dr. Gjaja m loči, marveč celo istoveti življenje in misel (10. poglavje) ter pravi, da je človeška misel izhodna točka one najpomembnejše prirodne sile, ki ji uresničila živi svet, in človek je po svoji naravi poklican, da nadaljuje in izpopolnjuje delo prirode, ki se skozi njega manifestira.
Tako dr. Gjaja prihaja do spoznania, da je človeku odmerjeno v vesoljni naravi izredno pomembno mesto in da je človek resnično »krona stvarstva«. V tem duhu izzve-neva njegova knjiga...
¥
Naravoslovje 19. stoletja »i je v svojem malikovanju mehanistično - materialističnemu nazoru skoraj prizadevalo, da bi človeka čim bolj degradiralo. Astronomija je smatrala Zemljo za majhen košček materije, ki je enako kot milijoni drugih takih svetov torišče življenjskih procesov. Danes ie drugače. Biologi, kakor je pri nas dr. Gjaja, v spoznanju smotrenosti človeškega organizma in zapletenosti bioloSkih procesov povzdigujejo človeka na prvo mesto med živimi bitji- Astronomi (n. pr. James Jeans) se nagibajo b mnenja, da je ▼ vsemirju le malo svetov, na katerih bi bilo življenje in da je položaj Zemlje izjemen.
ročico napaden Valentina KrlSmana, gm
potolkel na tila in mu prebdl lobanjo. Križ-man se je v bolnišnici več dni boril * smrtjo, toda naposled je zmagala njegova kreplka narava. Zdravniki pa so ugotovili, da Je zaradi uidarcev močno oslabel na vidu. Krepiki Lojze se je izgovarjal, da je bil na Križmana jezen zaradi nekih besed o dekletu. Priče so potrdile, da se Je ze surovo obnašal in vpil nad ranjencem: »Ali Imaš sedaj dosti? Crkni, hudič!4 Sodiba: 2 leti in 6 mesecev robije ter izguba častnih državljanskih pravic za 3 leta. Križmanu ima Lojze plačati 8000 Din za bolečine in 1200 Din za razne stroške.
u_ Okraden v pisarni »Putnlka«. Profesor Parvel Sušnik, stanujoč v Trstenjabo-vi ulici 15, Je Imel predvčerajšnjim dopoldne opravka v pisarni Putnika. Med pogo> vorom je položil na mizo pred sebe dva zavitka srebrnih desetakov ln ni dovolj pazil na osebe poleg sebe. Ko je hotel profesor oditi, je naenkrat zaprepaščen ugotovil, da Bta oba zavitka z vsebino 1000 Din izginila. Z denarjem vred pa sta izginila tudi dva sumljiva moška, ki sta se v kritičnem času nahajala v pisarni.
u_ Litijsika vlomilca Jožeta Boštjančič«
in Franceta Lebana so v ljubljanski Je-tnišnici namestili v samotne celice in sta pod najstrožjim nadzorstvom. Oba sta po poklicu samska zidarja, vsaj tako trdita. Boštjančič je star 36 let ln močno tetoviran po levi roki in prsih, kar je tudi karakteristično za poklicne vlomilce, je krepak ln visok, meri 17l am. Leban nasprotno je srednje, čokate postave, meri 162 om in mu na levi roki manjikata 2 prstsv Preiskava je poverjena sodniku g. Rajk*i Lede r!h asu.
u_ Vlom v Jedilno »hrambo. V shrambo
t stanovanju uniiv. prof. dr. Nikole Radoj-čiča v Tobačni ulici 14 Je vlomil predvčerajšnjim, najbrže v teku dopoldneva neznan tat. Neznanec je odnesel lz shramfbe 16 steklenic raznega vkuhanega sadja, velik nog in več drugih steklenic. Istega dine je najbrže isti tat odnesel tamkaj sta. nujoči Josipini Bahovi iz kurnika kokoS. Neznani vlomilec je napravil otosma strankama okrog 600 Din škode.
u_ Z odprtim avtobusom v Logarsko do.
lino vas jutri preko krasnih gornjesavinj-skih pokrajin povede »Putnik«. Celodnevni izlet v Logarjev paradiž z oskrbo stane le 135 Din. Prijave do drevi pri »Putnlku«. Zahtevajte prospekte avtobusnih izletov.
u_ Turlstovske srajce, močne in poceni
dobite pri P. Magdič, Aleksandrova cesta.
Iz Celja
e— Izlet Zagrebčanov. Društvo privaV
nih nameščencev »Merkur« v Zagrebu bo priredilo v nedeljo 6. avgusta izlet iz Zagreba v Celje. Ob tej priliki bo prispel v Celje tudi zagrebški nogometni team, se-stoječ iz igralcev prvorazrednih zagrebških klubov Conoordije, Haška in Derbvja. Ti igralci, ki so tudi člani »Merkurja«, bodo igrali ob 17. pri »Skalni kleti« tekmo » celjskim teamom. Po tekmi bo sestanek pri Steguju v Zagradu. Dobiček prireditvo je določen za dobrodelne namene.
e— Letovanje otrok cinkarniških delavcev na Svetju. V sredo se je vrnila prva skupina otrok cinkarniških delavcev, obstoječa iz 22 dečkov z letovanja na Svetju nad Celjem. Ravnateljstvo cinkarne in krajevna bratovska skladnlca sta omogočila, da so preživeli otroci tri tedne ob izdatni hrani v svežem gorskem zraku. Otroci ne morejo prehvaliti dobrot šolskega upravitelja na Svetju g. Franca Mlekuža in njegove gospe, ki skrbita že drugo leto v počitnicah z veliko vnemo za ubogo deco. Uspeh letovanja je presenetljiv, saj so otroci v treh tednih pridobili na teži pol kilograma do 3 kg. V sredo je odšla druga skupina omenjenega podjetja, v kateri so same deklice, na tritedensko letovanje na Svetje.
e— Sadna ln vinska razstava. V nedeljo 30. t. m. ob 9. dopoldne bo v rdeči sobi Narodnega doma sestanek glede prireditve sadne in vinske razstave v Celju od 8. do 15. oktobra. Dnevni red obsega poročilo dosedanjega delovanja razstavnega odbora in zahteve sadjarjev, razširjenje in konstituiranje razstavnega odbora, denarna sredstva in razne nasvete.
e— Nevaren tat v Marijini cerkvi. V sredo okrog 19. je neki moški ob vstopu v Marijino cerkev opazil neznanca, ki je bliskovito smuknil v klop in se skril. Stražnik je našel neznanca pod klopjo. Možak je smrčal in fingiral spanje. Ko so ga spravili na noge, je rekel, da je vinjen in da je hotel v cerkvi prenočiti. Sum se je še povečal, ko so ugotovili, da je že pokvaril ključavnico na vratih pod korom. Očividno se je hotel na koru skriti in ponoči izvršiti svoj tatinski posel. Na stražnici so spoznali v neznancu nevarnega cerkvenega tatu, 27 letnega bivšega natakarja Antona Čebulo iz litijske okolice. Na policiji je povedal, da je v aprilu po 18 mesečni ječi zaradi neke cerkvene tatvine odšel ▼ Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško in da je prišel 26. L m. v Celje. Pri njem so našli 12 ključev, 2 vetriha za fine ključavnice, 1 pilo in 1 odvijač. Antona Čebulo so izročili okrožnemu sodišču.
To »o znaki velikih sprememb v usmerjenosti današnje prirodne filozofije. —s.
Nova francoska enciklopedija bo izšls na izpodbudo prosvetnega ministra dfl Monzija. Opremljena bo prav preprosto, nje vsebina pa bo skrbno izbrana. Sodelujejo sami prvovrstni strokovnjaki. Urejena bo po drugačnem sistemu kakor dosedanje enciklopedije.
Olasbeni festival v Cambridgeu se bo pričel v teh dneh in bo trajal do 5. avgusta. Vseučiliški zbor madrigalistov bo pel madrigale in narodne pesmi zvečer na re-ki, kjer bo koncert združen z beneško nočjo. Programi ostalih koncertov obsegajo skladbe iz srednjeveške, elizabetske in restavracijske dobe.
Francoski pisatelj Victor Serge, ki j s pred leti postal sovjetskoruski državljan, je bil zaradi simpatij s pristaši Trockega deportiran v Sibirijo. V Parizu so pisate Iji sprožili akcijo za njegovo osvoboditev
Začetnik alpinizma v literaturi je pesnik Petrarca. ki se je 1. 1336. povzpel na Mon» Ventoux, ki je visok 1912 m. Petrarca opi suje svoje vtiske v nekem pismu, kjer pra vi, da je to gorovje »masa skakate zem Ije, s strminami, ki so skoraj nedostopne« Kajpak, takrat še ni bilo na vrh te gore krasne, udobne ceste! Danes premagujejo planinci vse drugačne strmine.
Stoletnico Andrča Theurieta, nekoliko pozabljenega francoskega pisatelja, slave Francozi z več prireditvami v teh tednih Theuriet je bil nekoč zelo čitan pripoved
5HELL
ŠIQURNA SMRT VSEM INSEKTOM
e— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v starosti 32 let ga. Ana Kovačeva, roj. Hutter-jeva, soproga kapetana v p. g. Maksa Kovača. Pokojnica je bila vzorna žena in izredno blaga mati. V bolnišnici je umrl v četrtek 54 letni Josip Podpečan iz Galicije, sodni vročevalec pri okrajnem sodišču v Celju, v Zagradu 19 pa je umrl 69 letni Franc Mak.
e— Usoden padec na plug. V četrtek je padel 8 letni posestnikov sinček Hinko Kumperger v Hrušovcu pri Št. Juriju ob juž. žel. z domačega hleva na plug. Ostrina pluga je dečku odtrgala meče na levi nogi. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Nabavite si takoj srečke za zadnji razred drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— S«ja mestnega občinskega sveta bo ▼ petek 4. avgusta ob 18. z običajnim dnermim redom in ne že v četrtek 3. avgusta, kakor smo te dni pomotoma javili.
a— Strelišča naših strelcev »e množe. Jutri ob 15. bo na svečan način otvorjeno novo strelišče strelske družine v Ločah pri Poljčanah. Izredno mnogoštevilne strelske družine ob severni meja naše banovine kar tekmujejo med seboj, katera bo prišla prej do lastnega in čim lepšega strelišča.
a— Uprava gledališča sporoča, da še vedino sprejema nove moči za sodelovanje pri uprizoritvi ^Celjskih grofov< na prostem. Prijave se sprejemajo vsak dan od 8. do 13. pri dnevni blagajni. Sodelujoči bodo honorirani. Na Rotovšikem trgu so včeraj z.jutrač mestni delavci že pričeli postavljati mogočen oder, ki bo tvoril z arkadami v prvem nadstropju magistratnega poslopja nad seboj sijajno pozornico za to moftno zgodovinsko dramo.
a— Vodstvo za otroke v mestnem muzeju. Jutri 30. t. m. dopoktae ob 11. bo v ttukajšmjem mestnem muzeju strokovno vodstvo za obroke v starosti 6 do 10 let. Starši se naprošajo, da blagohotmo osebno spremljajo otroke med vodstvom po muzeju.
a— Poziv. Za časa »Mariborskega tedna« od 5. do 15. avgusta 1933 je pričakovati velikega dotoka tujcev v Maribor. Iz tega vzroka prosi uprava »Mariborskega tedna« ugledno meščanstvo, da javi proste sobe in prenočišča v pisarni Gosposka ulica 36 (Palača Banovinske hranilnice).
a— Trgovske izložbe v Mariboru so bile lansko leto v dmeh >Mariborskega tedna« res nad vse lepe in so našle pri mnogih tujcih vse priznanje, želeti bi bilo. da bd bilo letos v tem pogledu še boljlše, zlasti, ker bodo vse prireditve v večjem slogu in bo tudi dotok tujcev neprimerno večji. Prav tako umestno bi pa bilo, da bi razstavile svoje izdelke prav vse tukajšnje todustrije in tako dostojno repTezentirale našo veliko domačo industrijsko moč in sposobnost.
a— Dva koncerta v mestnem parku. .'Drevi med 20. in 21.30 bo v mestnem parku promenadni koncert tukajšnje vojaške t,odibe, jutri dopoldne med 11. in 12. pa bo komcertiTala istotam godba >Drave«.
a— Zatvoritev Prešernove ulice. Zaradi pripravljalnih del za Mariborski teden se za^vre Prešernova ulica danes za ves promet in ostane zaprta do 18. avgusta
a— Neznanokam Je Izginil pred 10 dnevi »večer s svojega d<oma v Rošipohu 50 letni S>oestnik Joža Grmek, red.nik mnogoštevilne družine. Domači se boje, da se mu je pripetilo kaj hudega, ker je bil zaradi gospodarskih težav v zadnjem času zelo potrt. Zato ne bi bilo izključeno, da je odšel v obupu v Dravo. Mogoče pa je tudi, da se je podal, sicer brez vsakih sredstev, v Borovnico na Kranjiskem, kjer ima baje še nekaj dolžnikov iz časov, ko je imel še tamkaj svoje veliko posestvo, ki pa ga je prodal in se preselil v Rošraoh, kjer si je nabavil svoje sedanje posestvo. Grmek je bil ob svojem odhodu oblečen samo v hlače in srajco ter je imel obute stare če vije. Komur hi bilo kaj znanega o njem, naj sporoči to županstvu v Rošpohiu pri Mariboru.
a_ Vsi opomini ne zaležejo pri or.lh, ki točijo alkoholne pijače na drobno, čeprav niso za to upravičeni. S temi prestopki niso bili oškodovani le koncesioniram obrtniki, temveč je trpela občutno šiftodo tudi mariborska mestna blagajna. Zaradi tozadevnih prestopkov obrtnega zakona in neupravičenega točenja alkoholnih pijač je bilo te dni kaznovanih več zasebnikov z gilebami po 50 Din, dva kršilca predioi-sov pa celo na 300 oziroma 1000 Din globe. Razen tega pa bo moral vsak plačati še takso po 1230 Din. Kaznovala jih bo tudi finančna oblast zaradi prestopka tro-? a rimski h predpisov.
a— Tatvina tesarskega orodja. V noči na včeraj je bilo ukradenega z neke nove stavbe v Koseskega ulici tesarskemu mojstru Spesu več različnega tesarskega orodja, vrednega 300 Din. Pred na.feupom se svari.
nik: med njegovimi spisi je lepo število takih, ki so še ohranili prvotno svežost. Proslava stoletnice bo morda zopet razširila zanimanje za tega pisatelja, ki je bil po očetu iz Lorene. V slovenščino imamo prevedeno njegovo »Undino«, čije prva izdaja je izšla 1. 1887., druga pa 1. 1909. Poslovenil jo je V. Benkovič. P. V. Brež-riik je prevedel »Le Sang -des Finoeis«. A. Debeljak pa »La Juste Marraine«.
O Edouardu Herriotu, znanem francoskem politiku in državniku, ki je tudi odličen publicist in esejist, je izšla prt »Editions du Hiban« studiia Julesa Rive-ta.
Prof. Auguste Piccard, znani raziskovalec stratosfere, je pravkar izdal pri Gras-setu opis svojih dveh poletov v ozračje z naslovom »Au dessus des nuages«.
Louis Ronbaud je avtor reportaže »Bal-tique-Adriatique ... Attention«, ki je izšla nred dnevi pri Baudiniere v Parizu. Pisca nredvsem zanimajo politični odnosi na tej ->oti, in ob Baltiku in Jadranu vidi dve ntični točki Evrope, tretja pa je Dunaj.
Nova knjiga Bernarda Sha\va. Shaw je z dal novo knjigo z naslovom »Pustolovščina mlade zamorke, ki išče Boga« Kakor se »Vodnik inteligentne ženske« bavi =! socialnimi vprašanji, je ta knjiga Sha-vove duhovitosti in ironije posvečena kr-5;mstvu in religiji sploh.
Iz Kranja
r— Izletna vožnja na Sušak 1. in 2. avgusta. Odhod izpred hotela »SNra pošta«. Kranj ob o. zjutraj, kavarna »Evropa« ob 7. dne 1. avgusta. Cena vožijji za osebo 180 Din. Povratek 2. avgusta zvečer. Pri-jeve poslati na avtopodjetje J. Goričan, Tržič.
Iz Litije
Dentist GLAVIČ
bo v avgustu sprejemal le od 8.—13. ure. 8492
Iz Trbovelj
t— Občinske stanovanjske barake. V
Trbovljah je veliko pomanjkanje stanovanj, v prvi vrsti malih stanovanj za revnejše sloje. Reducirani in upokojeni rudarji morajo po gotovem času zapustiti rudniška stanovanja, na katera že težko čakajo aktivni rudarji. Ker so pokojnine majhne, ljudje ne morejo plačevati stanovanj, pa se potikajo po raznih luknjah, ki so primerne za vse drugo, samo ne za človeška bivališča. Mnogi brezposelni rudarji pa si niti takih stanovanj ne morejo privoščiti, zato je bila občina dostikrat prisiljena za take plačevati stanarine. Da se tej stanovanjski revščini odpomore, je občinski odbor sklenil, da zgradi občina iz svojih s*edstev stanovanjske barake, ki bi kolikor toliko odgovarjale higienskim zahtevam. V to svrho je bila vnesena primerna postavka v občinski proračun. Material za barake je že pripravljen in bi se lahko začelo graditi. Ko je pa poslovala po rudarskih revjrjih komisija za proučevanje delavskih razmer, je bil stavljen predlog, naj bi rudnik odstopil občini nekatere opuščene barake, ki naj bi se popravile in uredile v stanovanjske svrhe. Na tak način bi se dobilo več malih stanovanj, kakor če bi občina gradila popolnoma nove. Na ta predlog pa bi morala predvsem pristati TPD. Rešitev malosta-novanjskega vprašanja je nujna in bi bilo želeti, da bi se rešilo to vprašanje, še preden pride zima.
t— Srečke državne razredne loterije so dospele. Lastniki naj jih zamenjajo čim prej, ker bo žrebanje že 7. avgusta in bo trajalo do 30. avgusta.
Iz Novega mesta
n— Vlom v gostilno in tatvine. Na
Drski je bil v noči na torek izvršen drzen vlom v Matohovo gostilno. Vlomilec je namazal šipo gostilniškega okna s kravje-kom, da jo je nato brez šuma razbil, nakar se je splazi v sobo. Razen cigaret in drobiža je odnesel več važnih listin in spisek gospodarjevih dolžnikov. — V bližnjem Bršljinu je našel na samem mesarski mojster Saje dvoje goved b-e? gospodarja. Najditelj, ki je spravil govedi v svoj hlev, je zadevo prijavil orožnikom. — Čim so pričeli poljski sadeži dozorevati, so se tudi pojavile poljske tatvine. V nekaterih vaseh je kar hudo, zato morajo kmetje postavljati poljske straže.
n— Ciganska maščevalnost. Ni človeka, ki bi bil v maščevalnosti tako brezsrčen in krut, kakor je cigan. To potrjuje tudi dogodek, Ki se je pred dnevi primeril v Kačji ridi. Cigan Jože Brajdič je ovadil zaradi nekega prestopka cigana Valentina in Ignacija Brajdiča sodišču. Ovadena sta zaradi tega in že starega sovraštva sklenila, da napravita z Jožetom Brajdičem temeljit obračun. Ko sta ga srečala, sta ga takoj napadla. Valentin, ki je pričel prepir, je sprožil v Jožeta naboj, ki mu je razmesaril levico, Ignacii pa je z batino silovito obdelal desnico. Po zločinu sta napadalca pobegnila, Jožeta pa so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov.
Iz Ptuja
j— Žalostna smrt starčka. 77 letni posestnik Blaž Prosenjak iz Dorneve je peljal v soboto na vrvi mlado žrebe na pašo. Da bi žrebe laže ustrahoval, si je navil vrv okoli leve roke. Naenkrat se je žrebe splašilo in vleklo starčka za seboi. Dobil je po vsem životu smrtnonevarne "poškodbe in je kmalu nato, ko so ga domači rešili, podlegel.
j— Požar zaradi neprevidnosti. Nedavno noč je nastal ogenj pri posestniku Šalamunu Ivanu v Podložu. Uničil je gospodarsko poslopje in z opeko krito streho stanovanjske hiše. Razen tega je zgorelo 3000 kg sena, v klet' sodarsko orodje in razno drugo poljsko orodje. Skoda znaša 15.000 Din in je krita z zavarovalnino. Zgoreli sta tudi dve svinji. Sumijo, da se je prikradel na skedenj kak nepreviden oočni gost s tlečo cigareto.
j— Požig. V torek okoli 3. zjutraj je začela goreti hiša posestnika Klančka Andreja v Dražencih. Kmalu se je ogenj prenesel tudi na bližnje gosoodarsko poslopje. Zgoreli sta obe poslopji s poljskimi pridelki vred. Gasilci iz Ptuia so ob pomanjkanju vode mogli požar le omejevati, ne pa gasiti. Pred požarom so videle priče iz poslopja bežati nekega moškega, ki je bil popolnoma moker, da se ne bi tudi niega ogenj prijel.
j— Kino predvaja v soboto ob pol 21. fn nedeljo ob pol 19 .in pol 21. film »Morje kliče«. Dodatek Foxov tednik in kulturni film ZKD.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 21. in nedeljo 30. t. m. ob pol 16. in ob 21. uri sportsko šaloigro »Ljubav v snegu« ter zvočni žurnal.
METLIKA. Naše Tujsko-prometno društvo bo priredilo to nedeljo z vlakom ob pol 12. izlet v Ozalj. Ogledamo si ozalj-sko elektrarno, ki tudi Metliko preskrbuja z elektriko, dalje znameniti zrinisko-fran-kopanski grad in muzej, ki ima shranjenih tudi precej zgodovinskih zanimivosti iz Bele Krajine. Po izletu bodo pri Vraneše-vičem kamnolomu pekli janjčka na ražnju, nakar se bodo vsi udeleženci ob pol 19 vrnili v Metliko. Skupni odhod bo z zbirališča na Dragah, prijave pa sprejema gospod Malešič.
Gospodarstvo
Pravice stavbenikov
Od Združenja pooblaščenih graditeljev (stavbenikov) za dravsko banovino smo prejela:
Nedavno srno CrtalS poffočHo o anketi, ki se je vršila v mestni posvetovalnici ia na kateri se j a razpravljalo o vprašanju vlaganja in podpisovanija stavbnih načrtov, odnosno o pravicah, ki jih nudtijo zadevni zakoni gradbenim obrtnikom. Da bo javnost o tem pravilno informirana, si dovoljuje združene podati naslednja poias-ni>la.
Paragraf 41., cist 1. novega zakona o
obrtih določa, da je graditelj visokih gradib upravičen izvajati samostojno vse vrste gradi) iz vrste visokih gradb. Pod samostojnimi izvajanjem se pa razume tudi izvrševanje načrtov za te gradbe*. Še boli jasno pa določa 2. odst paragrafa 46. tega zakona, ki pravi, da je gradri-telij upravičen ses>tav!iia ti in podpisovati po poslih, ki spadajo v njegovo potdtročje, naSrte. proračune in obračune.
Te pravice večajo za one graditelje. M so si pridobi«i poooflastito (koncesijo) Šele po uvelijavllienju novega zakona o obrtih, to je po 9. marcu 1932. Ne, velna pa to za take graditelje (stavbenike), ki so si pridobil svojo obntmo pravico no prejšnjih zakonih. V paragrafu 446., odst. 1. novega zakona o obrtih je namreč določeno, da ostanejo vsa obrti in vso pravice, pridobljene po dosedanjih zakonih v velia\ tudi potem, ko stopi ta zakon v moč. Za določitev obsega obrtne pravice dosedanjih stavbenikov, so torej v naši banovini merodaini predpisi zakona o ureditvi koncesioniranih stavbenih obrti od 26. decembra 1893 in pa predipisi na osnovi tega zakona izdanih izvršilnih uredib. Graditelju, ki je svojo obrtno pravico za izvrševanje koncesioni-rane obrti graditelja pridobil pred 9. marcem 1932, gre ona pravica, ki jo je dal paragraf 2. zakona o koncesioniranih stavbnih obrtih iz L 1893
Po paragrafu 2. zakona o koncesioniranih stavbnih obrtih iz leta 1893 ie graditelj upravičen, da vodi in z lastnim pomožnim osobfem izvršuje visotke gradibe ln druge sorodne gradbe, in to vobče oh združitvi del, posameznih v paragrafu 1. omenjenih stavbnih obrti; v krajih ki so bili izrečno izvzeti, je moral stavbenik pri izvajanju gradib poveriti vse posle, ki spadajo v področje tesarsllcih. kamnoseških in vodnjakarskih mojstrov, tem obrtnikom v de;! o. Takih omejitev, ki bfl statično-težje konstiocije in pa arhitektonsko od« llčnejše gradbe pridržane pooblaščenim inžentjerjem in arhitektom, pa nI bilo. Edino zidarski mojstri niso smeli po paragrafu 3. zakona iz leta 1893. sami izvrševati monrnnenitalnih giradb, veflifeih gledališč, slavnostnih dvoran, razstavnih poslopij, muzejev, cerkva in drugih posebno težkih gradb s statično težjimi konstrukcijam:, nego so jih smeli Izvajati le pod vodstvom stavbenika. Iz tega je docela jasno, da za dosedanje graditelje no veljajo omejitve paragrafa 41., odist 1., in 2. novega zakona o obrtih. Gradite®, ki so svojo obrtno pravico dobi® na osnovJ zakona o koncesioniranih stavbnih obrtih i z k 1893. nimajo torej ie pravice, ki jih ima stavbe-nik (gradi|fc'uj za visoke gradibe) ro novem obrtnem zakonu, netgo imajo glede irva-iamia gradib in glede projektiranja gradb, ki jih sami izvajajo, tudi pravice, ki jih novi zakon o obritih priznava pooblaščenim gradbenim inženjerjem in arhitektom
Pravica pooblaščenega (avtoriziranega) gradbenega inženieirja in arhitekta pa ie obširnejša nego ona stavbenikov po starem zakonu od leta 1893. Nijih obrtna praksa zlasti ni omejena na izvajanje gradb in na projektiranje onih gradib, ki jih tudi izvajajo. Tako po starejših predpisih o oblastveno avtorizi-ranih privatnih tehnikih (civilnih inženjenjih in civilnih geometriji), kakor tudi po sedaj veliiavnib ministrskih uredbah in pravilnikih o pooblaščenih inženjerjtith in arhitektih, smejo pooblaščeni gradbeni inženierji in arhitekti (jrez ozira, aLi gradbe tudi sami izvršujejo alii ne) preiskovati, meriti, načrtovati, izdelovati proračune i«"» napraviti vse, kar je potrebno za projektiranje ifl iiz vaija na e giradb, izdelovati končne obračune ter kolavdirati zaradi izvršitve in obračuna tudi taka dela, ki so jih izvršili drugi, izdajati potrdila o vsem tem in po-trje,vati kopije nariskov in načrtov. Tudi imajo pooblaščeni gradbeni inženjerji še pravico projektiranja in izvrševanja tehnične izgraditve mes4 in naseiij, pooblaščeni! arhitekti pa glede umetniške zgraditve mest in naseli (n. pr. izdelovanje regulacijskih načrtov).
Naš izvoz žita
Izredno slaba lanska pšenična letina }e imela letos za posledico popoln zastoj izvoza pšenice. V drugem polletju pret. leta smo zaradi precejšnjih neizvoženih starih rezerv pšenice in pod vtisom prve že ugodnejše cenitve pridelka izvozili še 2459 vagonov pšenice v vrednosti 163 milijonov Din. Ko pa emo spoznali, da naš lanski pridelek ni niti tako velik, da bi zadostoval za kritje domače potrebe, ie morala Privilegirana izvozna družba letos docela ustaviti vsak izvoz, ker je bilo potrebno rezervirati še neizvožene količine pšenice iz leta 1931. za kritje primanjkljaja lanske pšenič-ne letine. Da smo v letu 1932./33. porabili doma skoro do zadnjega zrna ves lanski pridelek skupaj s preostalimi rezervami od prejšnje letine, nam potrjuje tudi dejstvo, da ee j« letos cena stari pšenici do trenutka. ko je prišla na trg že nova pšenica. držala visoko nad svetovno pariteto (220 do 230 Din).
V prvi polovici tek. leta emo izvozili v celoti le še 326 vaeonov pšenica (za 5.6 milijona Din) in še to 1? v prvih mesecih tek-leta. dočim ie pozneje vsak izvoz prenehal Lani ie dosesrel v prvi polovici leta izvoz pšenice 10.847 vagonov v vrednosti 127.6 milijona Din.
Skupaj ji znašal naš izvoz pšenici ■» gospodarskem letu 1932./33. (II- polletje 1932 in I. polletje 1933) le 2785 vagonov v vrednosti 41.3 milijona Din. Zadnja leta se je izvoz pšenica gibal tako-le:
vagonov mili]- Din
1927./28.	2.160	67
1928./29.	21-240 530
1929./30.	62.260 1350
1930/31.	14.700 251
1931./32.	41.219 594
1932./33.	2.785	41
Primanjkljaj, ki j>? nastal v bilanci naše
zunanje trgovine zaradi slabega izvoza pšenice, smo letos v celoti pokrili s povečanim izvozom koruze- V prvem letošnjim polletju je znašal naš izvoz koruzi? 28,290 vagonov (lani 5243 vagonov) v vrednosti 198 milijonov Din nasprorti 45 milijonov v lanskem prvem polletju.
Skupaj smo v gospodarskem letu 1932./33. izvozili znatno količino 41.580 vagonov koruze (za 289 milijonov Din) nasproti 8806 vagonom (82 milijonov Din) v letu 1931./32.
Sodelovanje med zagrebškimi organizacijami denarnih zavodov in vlagateljev
Kakor je »Jutro« že pred dnevi poročalo, se je vršila pretekli teden v Zagrebu skupna konferenca predstavnikov Sa-veza denarnih in zavarovalnih zavodov in predstavnikov Društva vlagateljev. Obe organizaciji sta sedaj izdali naslednji komunike:
Predmet posvetovanja so bile zamrznjene vloge in vprašanje načina, kako pomagati vlagateljem, da pridejo do svoje imovine in da se jim omogoči svobodno razpolaganje s to imovino, upoštevajoč pri tem gospodarsko situacijo in razmere na denarnem trgu. Društvo vlagateljev odločno zastopa stališče, da imetnikom vložnih knjižic ne sme nihče omejevati pravice, da razpolagajo s svojo imovino po svoji volji. Kakor znano, je posvetovalni odbor pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu izdelal spomenico o sanaciji naših kreditnih razmer in jo predložil trgovinskemu ministru g. Iliji Šumenkovi-ču. Konferenca je sklenila naprositi gosp. ministra, naj da ta elaborat na vpogled obema organizacijama.
Predstavniki vlagateljev in denarnih zavodov so izrazili dobro vol i o. da s skupnim delom brezpogojno najdejo izhodišče iz sedanje nevzdržne situacije. Konstati-rali so soglasno, da bi bila inflacija škodljiva za splošne interese in so se zaradi tega postavili na stališče proti vsaki inflaciji.
Zastopniki društva vlagateljev so zahtevali od denarnih zavodov, da le-ti sprejemajo svoje hranilne knjižice za plačilo, ker bi na ta način vlagatelji hitro prišli do svojega denarja in bi lahko vložne knjižice bolje realizirali nego danes. Pri debati so se pojavile nekatere težkoče glede pravične rešitve tega vprašanja. Pri tem je bila ugotovljena možnost, da se za enkrat v tem pogledu najde vsaj delna sporazumna rešitev. Ker prej imenova ni elaborat, ki je bil predložen trgovin skemu ministrstvu od strani posvetovalnega odbora, gotovo upošteva ta dejstva, je bilo na konferenci sklenjeno, da se razprava odgodi, dokler ne bo elaborat na vpogled, nakar se bodo posvetovanja nadaljevala.
Gospodarske vesti
= Kontrola iznosa tujih plačilnih sredstev na obmejnih carinarnicah. Finančno ministrstvo je izdalo opozorilo potnikom v inozemstvo glede kontrole iznosa plačilnih sredstev. Potniki, ki potujejo v inozemstvo morajo na obmejnih carinarnicah prijaviti kontrolnim organom vsa plačilna sredstva, ki jih s seboj nosijo, bodisi da jim je iznos dovoljen na podlagi noseb-nega dovoljenja finančnega ministrstva, ali pa na podlagi vidiranega potnega lista. Le tako se neinformirani potniki lahko izognejo kršitvam deviznih predpisov in poizkusu nedovoljenega iznosa plačilnih sredstev, glede katerih nimajo odobrenja, odnosno, ki niso vpisana v potni list. V primeru, da potnik, ki potuje v inozemstvo, ne prijavi tujih plačilnih sredstev, ki jih nosi s seboj obmejnim carinskim organom in se pozneje pri pregledu odkrije, da je poskušal iznesti iz države več nego je dovoljeno, tedaj se morajo v takih primerih uporabljati sankcije za kršitev deviznih predpisov.
= Neopravičeno obiskovanje privatnih strank po potnikih in krošnjarjih. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča; Množe se primeri, da razni tuji agenti in krošnjarji neopravičeno obiskujejo privatne stranke in jim ponujajo razno slabo ma-nufakturno blago, ki je po večini italijanskega izvora, na ta način, da ga enostavno prežigosajo z angleško štampiljko in razpečavajo kot pristno angleško blago po višji kakor običajni ceni. Opozarjamo vse članstvo in kupujoče občinstvo na nerealnost takih trgovskih kupčij. Podčrtati Je posebno dejstvo, da se krošnjarji z manu-fakturo nehote sami sklicujejo na to, da so blago kupili iz raznih konkurznih mas in slabo blago prežigosali za angleško blago. Izgovarjajo se tudi, da so blago kupili na velesejmu v Ljubljani, kar pa ni resnica. Kupujoče občinstvo naj ne naseda sladkim vaDam potnikov ln krošnjarjev. saj se dobiva v domačih trgovinah priznano boljše blago po nižjih cenah. Opozarjamo še posebno vse gg. predstojnike raznih uradov in šol ter drugih zavodov, da je vsako krošnjarjenje v njih prostorih po zakonu prepovedano. Krošnjarjenje pa ni samo nedopustno za manufakturo, ampak tudi za vse vrste drugega blaga, kakor razne pisarniške potrebščine, galanterijo Itd.
= Stanje hmeljsklh nasadov. »Slovenski hmeljar« od 28. t m. poroča: Ugodno vreme je trajalo tudi zadnje tedne, zato se stanje hmeljskih nasadov še nadalje izboljšuje. Rastlina, ki je odgnala bogate cvetne nastavke, Je splošno v polnem cvetu in prehaja že polagoma v kobule. Bolezni in škodljivcev v večjem obsegu ni opaziti Stanje nasadov je sicer še vedno precei neenakomerno, vendar po sedanjem stanju sode<* pridelek glede množine ne bo zaostajal za lanskim tn bo pri nadalje ugodnem vremenu tudi kakovost prvovrstna. Kupčija miruje. Za starejše letnike nI zanimanja, pač pa zopet nekaj več za pred-
prodajo letošnjega pridelka po 80—85 Din za kg. Ker se računa na boljše cene, bo mnogo že sklenjenih predprodaj na podlagi tozadevnega zakona zopet razveljavljenih.
Borze
28* julija.
Na ljubljanski borzi se je deviia 5ewyork tudi danes znova okrepila (v Curihu se j s dvignila na 390), London pa je bil nadalje slab. Avstrijski šilingi so se trgovali v privatnim kliringu nadalje po 8.85 (v Zagrebu po 8.67, v Beogradu po 8.66). Med efekti je prišlo do zaključkov v Vojni škodi po 221.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zopet čvrstejša in je notirala '224 — 225 (v Beograda se je trgovala po 228 in 227). Promet je bil v 8n/o Blairovem posojilu po 35 in 35.50 in v 6°,'» begluških obveznicah po 36 in 37.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2397.18 — 2324.54, Berlin 1365.69 — 1374.27, Bruselj 799-13 do 803.07, London 189.86—191.46, Milan 301.68 do 304.08, Newyork kabel 4230-47—4258.53, ček 4208.47 — 4236.53, Pariz 224.10—225.22, Praga 169.79 — 170-65, Curih 1108.35 do 1113.85. 1113.85.
Curih. Pariz 20-245, London 17.215, york 390, Bruselj 72.125. Milan 27 '625, Madrid 43.15. Amsterdam 208.50. Berlm 123.20, Dunaj 57-75, Stockholm 88.80. Oslo 86.50, Kobenhavn 15.32, Varšava 57.80.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.51. London 30-27, Milan 47.84. Nevrork 678.35. Pariz 35.55, Praga 25.33, Curihl75.43, 100 S v zlatu 128 S pa p.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 221 zaklj., 7*/» Investicijsko 46 den-, 7°'o Blair 32 den., 8®'« Blair 35 den., 7°'o Drž. hipotekama banka 47 den., 4°/o agra-ne 27-5q den., 6°/o begluške 36 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda 224 _ 225.. za december 225 _ 227, 4"e agrarne 25-50 den., 7°/o investicijsko 46 din., 7% Blair 33.25 — 33.50, 8% Blair 35-35.50, 7% Drž. hipotekama banka 46 — 50, &"o begluške 35-75 — 37; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 223 — 226: industrijske vrednote: Šeoerana Osijek 160 — 180, Trbovlje 135 bi., Isis 15 — 25.
Beograd. Vojna škoda 228. 227 zaklj., za december 228 zaklj., 7°/» investicijsko 46.50 do 47.50, 6°/o begluške 36-75, 36.50 zaklj., 8®/» Blair 34.50 den., 7°/o Blair 34. 33-75 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 48, 47.75 zaklj.. Narodna banka 3800 bi., Priv. agrarna banka 226, 224.50 z<iklj.
Dunaj. Državne železnice 15.49, Trboveljska 14.25, Alpine - Montan- 12.18. Šečerana 23.30.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca mirna. Promet 64 vag. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plač. v 30 dneh): Pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, uzančne teže po 190 do 192.50; nova baška, 79/80 kg po 197.50 _ 200; koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 125 — 127.50; za julij po 130 — 132.50; moka: baška >0< iz stare pšenice po 430 — 4:15, banatska po 440 — 445.
+ Novosadska blagovna borza (28. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 63 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednrebaška 122.50 — 127.50; gornjebaška in baška potiska 125 — 127-50; gornjebanat. 122.50—125; sremska in slavon. 120 — 125. Koruza: baška. sremska, baška okolica Sombor 72 — 74; slavonska in baška bela 75 — 77; baška, sremska za avgust 74 — 76; baška ladja Bege j ali Sava" 75 do 77; ladja Ti6a in Dunav 76 — 78. Oves: do 79; ladja Tisa in Dunav 78 — 80. Oves: baški. sremski, slavonski novi 68 — 70- — Jermen: baški. sremski novi, 63/64 k$ 68 — 70. — Moka: baška, banatska nova >0g< in >0gg< 240 — 260; »2< 220 — 235; »5« 200 - 215; >6« 170 - 185; >7< 140 do 155; >8« 62.50 — 67.50; moka sremska, slavonska »0g« in »Ogg« 235 _ 250; >2s 215 do 220; >5< 195 — 210; >6< 165 — 180; »7< 135 _ 150; ,8« 62.50 — 67 50. — Otrobi: baški 47.50 — 50; sremski in banatski 43 do 47.50.
+ BiKtimpeštanSfca t«nmhiaka borza (28L t m.). Tendenca prijazna. Promet sredmii. Pšenica: ^a oktober 10.54—10.56, za marc 11.64—11.66; rž: za oktober 7.13—7.15, za marc 8.00—8.02; koruza: za avgust 8.25 do 8.27, za september 8.45—8.50, za mai 9.10 do 9.11.
ŽIVINA.
+ Mariborski sejem za prašiče. Na mariborski sejem za prašiče so včeraj pripekali 204 glave živine. Prodala so jih 79. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prašiči 150 do 180 Din, 7 do 9 tednov ■stari 200 do 250 Din, 3 do 4 mesece stari 300 do 350 Din, 5 do 7 mesecev stari 400 do 460 Din, 8 do 10 mesecev stari 650 da 680 Din, 1 leto stani 690 do 750 Din; kilogram žive teže 7 do 8 Din, kg mrtve teže pa 9.50 do 10.50 Din.
Radio
Nedelja, 30. julija. LJUBLJANA 9.15: Dnevne vesti. — 9.30: Gimnastika. — 10: Prenos jubilejnih svečanosti iz Stadiona. — 11-30: Monstre koncert iz Stadiona. _ 12.30: Čas, dnevne vesti. — 15: Prenos cerkvenega koncerta Pevske zveze iz Stadiona. — 16: Plošče._ 17: Magistrov šramel - trio. — 20: Pevski koncert g. Marjana Rusa, — 20.45: Okteit .Ljubljanskega Zvona«. — 21.30: Cas, dnevne vesti. — 21.45: Plošče.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v % 5. smer in brzina ve'jra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm Temperatura: prve številke pomenih najvišjo, druge najnižjo temperaturo 28. julija
Ljubljana 7, 766.4, 17.6, 80, mirno, 0, Ljubljana 13, 763.9, 30.4, 40, 0, —, Maribor 7, 764.5. 18.0, 80 mVrno, 0, _; Zagreb 7, 765.6, 19.0, 80, SSE1, 0, _, BeogTad 7, 765.6, 22.0, 70, Wl, 0, —, _; Sarajevo 7, 767.4, 15.0. 90, mimo, 0, Skopi je 7, 765.5, 23.0, 60, mirno, 0. —, Split 7, 765.3, 26.0, 50, NE2, 0, —, Kumbor 7, 764.3, 22.0, 70, NW1, 0. Rab 7, 765.2, 26.0, 40. mirno, 0, —,
Temperatura: Ljubljana —, 17.0, 32 2, Maribor 28.0, 16.0, Zagreb 31.0, 17.0; Be<' grad 30.0, 10.0; Skoplje 32.0, 16.0; Sr>,!» 34.0, 23.0; Kuarfbor —, 20-0; Rab 23 0
8
Sofofa, 80. VIL 1988
in sveta
Iz življenja
Brez beljakovin važna
ni življenja raotašna odkriti«
Štirje francoski adutl za Davlsov pokal
Od leve proti desni: Merlln, Cochet, Brngnon ln Borotra
Izginoli
OtOČiČ Iščejo ga zaradi opazovanja sončnega
Znanost se je približala za
problemu
Beljakovine so najvažnejše sestavine žive substance, protoplazne. V človekovi in živalski hrani so neobhodno potrebne in se ne dado nadomestiti z nobenimi drugimi snovmi.
Po svoji tvorbi so izredno komplicirane in njih molekuli so tako veliki, da sprejmejo pri svoji tako zvani »raztopitvi« v frodi čisto določene lastnosti, ki jih označujemo kot koloidno stanje, nekakšno visenje med tekočim in trdnim stanjem, ki jim daje posebno stabilnost v obliki. Za fizikalne in kemične vplive so izredno občutljive in baš to jih usposoblja za komplicirane prilagoditve, ki jih izražamo s poimom »življenje«.
Ce preidejo ti veliki molekuli s hrano v živalsko telo, jih to ne more sprejeti takšne kot svoje sestavine vase, temveč jih morajo prebavne sile najprvo razčleniti v manjše dele. Ti sestavni deli beljakovin so vsi enake narave, in sicer so to tako zvane aminske kisline, daljše ali krajše ogljikove verige, ki jih karakterizira to, da se veže na isti ogljik na enem koncu verige kislinska skupina in aminska skupina, ki vsebuje dušik. Dejstvo, da morejo vsi fermenti črevesja kakor tudi telesnih stanic razčleniti beljakovine v te sestavne dele. v amin-«ke kisline, je že zdavnaj znano.
Dolgo časa pa nismo vedeli ničesar sigurnega o nadaljnji usodi aminskih kislin v telesni presnovi. Vemo samo to, da odcepi telo od vseh aminskih kislin, ki jih ne uporabi direktno za zgradbo svoje žive stanične beljakovine, aminsko skupino kot amoniak, da se ta odcepitev izvrši s pomočjo kisika, da se amoniak spremeni po ponovnih procesih v sečnino in izloči s sečjo in da se ta velevažni proce3 izvrši ves v jetrih. Podrobnosti pa nam n'so bile znane in se niso dale ponoviti z eksperi-
V	očeh preprostega Francoza se ti ne more primeriti nobena višja čast, nego da sprejmejo tvoj voščeni lik v zbirko muzeja Grevin. To pa tudi v resnici ni kar si bodi, kajti ta muzej je danes s svojimi 4000 figurami, po požaru v znamenitem Tussau-dovem muzeju voščenih figur v Londonu, največji na svetu, ima od približno 80 pariških muzejev največji obisk in njegovo vodstvo je nepodkupljivo pri izbiranju znamenitih osebnosti, ki se tu razstavijo v vosku in naravni velikosti.
V	nasprotju z večino podobnih muzejev Je Grevinov muzej uglašen bolj na sodobnost in prikazuje v prvi vrsti znamenitosti današnjega dne. Ni znamenitega pisatelja, politika, izumitelja ah športnega prvaka v Franciji, ki bi se mu ne zdelo vredno biti zastopan v tej zbirki, in če ga vodstvo sprejme, pomeni, da je res zaslužil svojo slavo, kajti prostora nima muzej nič preveč in stroga izbira med junaki dneva je podjetju samemu v korist.
Kdor ni res slaven, tedaj ne pride v zbirko, in kdor je prenehal biti slaven, mora iz nje že zato, da napravi prostor drugim kapacitetam. Tako je Millerandova voščena figura izginila iz steklene omare že pet dni potem, ko je mož prenehal biti predsednik francoske republike, in umakniti se je morala — to je dovolj čudno — voščeni podobi proslulega morilca žensk, Landru ja. gele pozneje, ko je Landru dobil drugo stekleno omaro, je prišel na nekdanje Mille-randovo mesto Doumergueov posnetek.
Landru je v ostalem eden izmed malega števila slavnikov, ki so v muzeju zastopani v celi vrsti prizorov. Eden izmed prizorov predstavlja njegovo zasliševanje pred preiskovalnim sodnikom, drugi pa njegovo giljotiniranje. Giljotiniranje je sploh priljubljen predmet na tej razstavi. Vsi znameniti giljotiniranci so zastopani tu, med njimi nesrečni kralj Ludovik XVI. Ena izmed mlajših figur je Lindberghova, ki se ji je morala umakniti celo figura tako slavnega moža, kakršen je bil ubogi Ble-riot. Najnovejša je figura letalca Posta, ki je pravkar postavil nov rekord na poletu okrog sveta.
Voščena soha smelega zmagovalca oceanov na majhni Jadrnici Alaina Gerbaulta
nov korak skrivnostnemu življenja
mentom.
Šele v zadnjih letih je genialni biokemik Otto Warburg s svojimi učenci izdelal eksperimentalne metode, po katerih smo dobili boljši vpogled v presnovo beljakovin S temi metodami je Warburgov učenec Hans Krebs eksperimentalno dokazal, da je gornja teorija o beljakovinski presnovi v telesu pravilna, pri tem je pa dognal, da ima vse tkivo sposobnost izvršiti to presnovo, v večji meri pa le jetra in obisti. Vloga obisti v desaminaciji (odcepitvi dušikove skupine od ammskih kislin) je bila nekaj povsem novega, ker doslej niso vedeli, da nastaja amoniak primarno v obistih samih. Tvoritev amoniaka v obistih ima velik pomen, ker rabi raz-strupitvi telesa. Vse odvisne kisline v krvi preidejo tu kot amonske soli v seč, kot natrijeve soli v kri. Nepravilno delovanje obisti v tem oziru ima za posledico to, da ostavijo kisline kot natrijeve soli telo, ki mu zmanjka na ta način alkalija in i* tega se razvije zloglasna »acidoza«, zastrupitev s kislino, ki se je bolniki na obistih tako bojijo.
Po istih metodah je Krebs pojasnil vsaj delno mehanizem nastajanja sečnine v jetrih. Odkril je namreč, da deluje neka aminska kislina, arginin. kot katalizator, pospešitelj kemičnih procesov, pri nastajanju sečnine. Doslej so mislili, da se arginin pod vplivom neznanega fermenta spreminia v sečnino in preprostejšo aminsko kislino ornitin. Krebs pa je pokazal z eksperimentom, da spreiema ornitin po razcepitvi iz stanice amoniak in ogljikovo kislino, se spremeni tako snet v arginin, ta pa nonovno razpade in odloči novo sečnino. Tako gre ta proces z veliko naglico preko vmesne stopnje katalizirajočega ar-ginina naprej.
seveda ne manjka, prav tako ne soha Su-zanne Lenglenove s svojim večnim nasmehom in teniškim raketom v roki. Kako dolgo bo »nebeška Suzana« tu vztrajala, pa je še vprašanje, kajti nič manj slavna Mi-stinguette, ki so jo razkazovali polnih pet let, se je že morala umakniti igralki So-relovi. Figuri boksarja Carpentiera se je primerila že pred časom nezgoda. Razsto-pila se je. Ko je potem Dempsey potolkel Carpentiera, raztopljene figure niso več obnovili, temveč so jo postavili v neki kot.
Vodstvo muzeja pazi v ostalem tudi na to, da figure niso samo umetniško izdelane, temveč tudi kolikor mogoče natančne v primeri z originalom — in to celo v obleki. Postavitev nove figure Je za original sicer brezplačna, vendar mu pošlje vodstvo prijazno pismo, v katerem ga prosi, da bi za svojega voščenega dvojnika priskrbel obleko, ki je zanj značilna. In počaščenci se seveda radi odzovejo takšni prošnji.
Francija ukinila vizum za Avstrijce
Ker je republika Avstrija odpravila vizum za francoske državljane, je tudi Francija te dni izdala podobno odredbo, ki pravi, da smejo potovati avstrijski državljani v Francijo brez vizuma, enostavno s potnim listom avstrijskih oblasti.
Hitlerjeva celica — muzej
Zdaj, ko deportirajo narodni socialisti v Nemčiji na desettisoče žrtev v ječe in taborišča, se je Hitler spomnil, da je tudi sam nekoč sedel za ključem. Bilo je to leta 1924, ko je moral delati v Landsbergu pokoro za neuspeli vojaški puč, ki ga je bil vprizoril v Monakovem 1. 1923.
Celico, v kateri je tedaj Hitler premišljeval o minljivosti pučistove slave, bodo zdaj opremili natančno tako, kakor je bila opremljena za časa Hitlerjevega zapora. Seveda jo bodo tudi blagoslovili, ln sicer z vsemi svečanostmi, ki jih poznajo Hitlerjevi privrženci. Nemci pa bodo romali v Landsberg in odhajali v mislih, da je tudi mučeništvo relativna stvar — kakor so pač vzame.
»Prekop dveh mori)"
Francosko rečno omrežje je že davno združeno v enoto s celo vrsto prekopov in iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje je mogoče priti po več vodnih poteh, ne da bi bilo treba okoli Gibraltarja. A vsi ti dosedanji prekopi so veliko premajhni za promet z velikimi ladjami, saj jih je deloma gradil še Colbert v tretji tretjini 17. stoletja, šele iz novejšega časa Izvirajo načrti za velike prekope in šele zdaj so izdelali načrt za »prekop dveh morij«, ki bo urejen tudi za velike ladje do 40.000 ton.
Ta prekop se bo začel pri La Nouvellu, pristanišču Narbonna, in bo vodil do Bor-deauxa ali pa do Arcachona. Dolžina bi mu bila 395 km (Sueški prekop 161 km), širina na dnu 60 do 160 m, na gladini 150 do 250 m, globina 13.5 m.
Zemlje bo treba skopati za to veliko vodno cesto kakšno milijardo kubičnih metrov, a stroški so preračunani na 13 in pol milijarde francoskih frankov. Ker so v posameznih predelih velike razlike v višini, bodo morali zgraditi 12 zagrad po 22.50 metrov višine, vsaka bo pa imela po tri vodne kotline, ki bodo zmožne sprejeti tudi največje ladje.
Pomen tega prekopa bi bil seveda ogromen, in to ne samo za Francijo. Za primer navajamo, da bi se morsko potovanje straj-šalo po tej poti za 800 do 2570 km (proga iz Cardiffa v Genovo bi se skrajšala n. pr. za 4 dni, iz Angleške v Indijo za 2 dni). Obenem bi se izvršila regulacija garonn-skega ozemlja, kjer se vsako leto ponavljajo katastrofalne poplave. A za Francijo bi bilo ogromnega pomena tudi to, da bi v primeru potrebe z lahkoto spravila svoje sredozemsko vojno brodovje v Atlantik, atlantsko pa v Sredozemsko morje.
Francosko avstrijsko sodelovanje
HeinI,
bivši avstrijski trgovinski minister, Je Imenovan za poslanika v Parizu
Vodna pot skozi Zedinjene države
Kakor smo že poročali, so pred nedavnim na svečan način otvorili 1000 angleških milj dolgo vodno cesto med velikimi kanadskimi jezeri in Mehiškim zalivom. Med Chicagom in New Orleansom vozijo danes že velika brodovja manjših in večjih ladij. Ko je prispelo te dni prvo takšno brodovje, natovorjeno s kavo, sladkorjem, dišavami in podobnim iz New Or-leansa, so mu priredili sijajen sprejem, h kateremu je poslal tudi predsednik Roosevelt svojega zastopnika.
Nove vodne poti, ki je največja svoje vrste na svetu, si ne smemo predstavljati kot neprekinjeni sistem prekopov, temveč ji je jedro ogromni veletok Mississippi, ki je bil že prej v glavnem reguliran. Uporabili so tudi celo vrsto izborno urejenih illinoiških rek in že obstoječih prekopov, vendar je ostalo inženjerjem še dovolj težkih problemov. Na več mestih so si morali pomagati z ogromnimi zatvornicami in dvigali za ladje, saj znašajo višinske razlike do 129 čevljev. Stroški za gradbena dela so znašali 102 milijona dolarjev. Ti stroški pa bodo kmalu pokriti, saj je to ena najvažnejših vodnih poti na svetu in se dotika neizmerno bogatih, industrijsko in poljedelsko prvenstvenih ozemelj.
Za primer navajamo, da so vsa ozemlja ob Mississippiju izredno plodovita in jih ne imenujejo zaman »žitnice Zedinjenih držav«. Tu pridelajo 70 odst. vseh živil Zedinjenih držav, 50 odst. vseh tovarniških izdelkov in eksport teh ozemelj znaša 60 odst. vsega eksporta Unije.
Smrt pri šahovnici
Te dni se je končal v Haagu šahovski turnir za prvenstvo Holandske. V predzadnjem kolu se Je primerila tragična smrt. Dr. Olland, eden izmed najboljših holand-skih šahovskih mojstrov, je igral proti proti Hammingu. v trenutku, ko je izboljšal svoje izglede za zmago, pa ga je zadela kap. Bil Je takoj mrtev. Dr. OHand Je bil star 66 let.
Avstrijska polarna odprava
Dunajski osrednji meteorološki zavod Je prejel poročilo, da so avstrijski učenjaki pod vodstvom dr. Vollnerja, ki so v okviru polarnega leta izvršili ekspedicijo na otok Jana Mavena, že na povratku.
Svojo nalogo, ki je v glavnem vsebovala meteorološka in zemeljsko magnetna opazovanja, so opravili z velikim uspehom. Na Dunaju bodo sredi avgusta.
Smrt bivšega milijonarja
V neki londonski bolnišnici je umrl 83-letni sir Waldie Griffith, pred vojno eden najimovitejših Angležev in lastnik mnogih dirkalnih konj. Po vojni je začelo njegovo bogastvo kopneti in iz milijonarja je postal skoraj berač.
Ker je imel Waldie Griffith večji del svojega premoženja v inozemstvu (na Češkoslovaškem), in sicer v premogovnikih in rudnikih, je vse to zaradi nacionalizacije izgubil. Pred vojno so cenili moža na pet milijonov funtov, zdaj pa je umrl na oddelku za ljudi, ki so brez sredstev.
Na velikih modernih zemljevidih je zarisan kot neznatna točka v ogromni vodni površini Tihega oceana, toda natančno po geografski dolžini in širini, otoček Sara Anna. Ta otoček iščejo sedaj ladje šestih držav, a ga ne najdejo. Pravkar sta se vrnila s takšne ekspedicije dva ameriška parnika, ki sta na določenem kraju, ki ga beležijo atlanti, zaman preiskovala morsko površino.
Kam -je izginil otok? Nekateri pravijo, da ga sploh nikoli ni bilo, temveč je eksistiral samo v domišljiji kartografov. Temu oporekajo izročila polineških ribičev z daljnih otočij, ki pravijo, da so bili že večkrat na otoku ,okoli katerega so imeli vedno izvrsten ribji lov. Možno je tedaj, da so ga kartografi napačno zarisali in bi ga morali iskati nekje drugje. Otok je prav za prav le majhna .nizka koralna čer in bi ga ne bilo težko spregledati, še bolj verjetno pa je, da je izginil po kakšnem podmorskem vulkanskem izbruhu v glo-
Meso ali kruh?
Občutek sitosti je odvisen oa množine želodčnega soka, ki ga izzove Jed. Na tej podlagi je neki angleški zdravnik napravil serijo poskusov, ki so mu pokazali, da spodbudi 100 g mesa 400 g želodčnega soka, dvojna množina mesa pa dvojno količino soka.
Drugačna je zadeva s kruhom. 100 g kruha potrebuje 200 g soka, če pojemo takoj Se 100 g kruha, pa se množina soka ne poveča. šele če použijemo kakšno uro pozneje še 100 g kruha, se množina želodčnega soka ponovno poveča, in sicer sedaj za 300 g.
Z drugimi besedami se to pravi, da večja količina kruha ne nasiti človeka bolj oziroma šele tedaj, če vrinemo med posamezna použitja večji časovni presledek, v tem primeru pa dosežemo drugič še večjo stopnjo sitosti. Meso pa človeka tem bolj nasiti, čim več ga poje. Ce bi jedli sam kruh, bi ga morali jesti s presledki vsaj šestkrat na dan, da bi pregnali lakoto; mesojedec pa vztraja z dvema mesnima obedoma,
17-letno dekle odgovarja za smrt svoje matere
Pred londonskimi sodniki se je moralo zagovarjati te dni lepo 17 letno dekle, žrtev tragične strasti svoje matere po mi-milnih strupih.
Mati, ločenka, je trpela močno zaradi nespečnosti in duševnih depresij, ki se jim je izogibala spočetka z uspavili, pozneje tudi z mamili. Tako jo je mlada hči po prihodu iz šole pogostoma našla v smrti podobnem spanju na tleh. Ob takšnih prilikah je poklicala hišnega zdravnika, ki je nesrečnici pomagal po svojih močeh.
Pred nedavnim je hči spet našla mater v narkozi, pohitela ie po zdravnika, a ga ni našla doma. Ker 'i je bila mati prepovedala, da bi v podobn'h primerih poklicala kakšne klepetave sosede na pomoč, si dekle ni vedelo pomagati in je čakalo, da bi se mati zbudila iz nezavesti sama od sebe.
Proti večeru so prišle na obisk neke stare sorodnice in so v grozi nad prizorom, ki se jim je prožil v stanovanju, telefonič-no pozvale nekega zdravnika. Ta je odredil, da se pacientka takoj odpremi v bolnišnico. Bilo je pa že prepozno, nesrečni-ca je kmalu umrla, kar bi se gotovo ne zgodilo, če bi prišla pomoč pravočasno.
Zato je morala hči pred sodnike, ker ni poskrbela za pravočasno pomoč. Sodniki so pe bili toliko uvidevni, da so mladenko oprostili obtožbe in pripisali njeno ravnanje nepoznanju sveta in zmedenosti ob pogledu na strašne posledice samoma-milne strasti.
Mačke razločujejo barvo tudi v temi
Neki učenjak je hotel videti, če umejo mačke razlikovati tudi v temi in je napravil naslednji poskus: dovolil je mačkam povžiti samo takšno meso, ki Je kazalo rdečo ali modro barvo.
Nato je nastavil istim mačkam celo vrsto kosov drugače pobarvanega mesa, ki so ga mačke odklanjale. Poskusi z barva-nim mesom so učenjaku najprej uspeli pri dnevni luči, nato pa tudi v temi.
Estonija prodala vojno mornarico
Republika Estonija je sklenila prodati svojo mornarico, obstoječo iz dveh ladij, republiki Peru v Južni Ameriki.
• V javnem komunikeju je vlada razglasila, da podvzame ta ukrep zaradi tega, ker sta njeni vojni ladji že zastarelega tipa, v resnici pa je baje vzrok prodaje v tem, da so estonske državne blagajne prazne do dna. Tudi se širijo glasovi, da je Estonija ponudila neki inozemski državi naorodaj strateško važni otok Oesel. Ameriške Zedinjene države se menda interesirajo za to, da bi ta otok vzele v zakup za 99 let.
bočino ,kar se dogaja čestokrat.
Ce pa se vprašamo, kaj vodi ekspedlcW je kar šestih držav do tega, da stičejo za neznatnim, neobljudenim otokom, na katerega še ni stopila noga belega človeka, dobimo odgovor, da gre za važne znanstven« zadeve. Ob koncu junija prihodnjega leta bo namreč poln sončni mrk, ki vzbuja ▼ astronomskem svetu vedno veliko zanima* nje. Kakor pri zadnjih popolnih sončnii mrkih, bo šlo tudi tedaj za razjasnitev zo-lo važnih astronomskih problemov. Mrk bo popoln na 10.000 km dolgi in 250 km široki progi Tihega oceana, a nikjer sa ta proga ne dotakne kopnega razen na skrivnostnem otočku Sara Anna, Zato so nameravali tu postaviti opazovalno posta, jo. A če otoka ni, tedaj ne bo iz te moke nobenega kruha in astronomi bodo pač morali počakati do naslednjega popolnega mrka, če ga bodo hoteli opazovati z ugodnega mesta.
Smrt golobov v viharju
Iz Prage poročajo, da so prošle dni go. jitelji golobov izpustili k golobji tekmi 500 parov golobov, ki pa so na svojem poletu zašli v nevihto, kjer so večinoma poginili. Samo 15 tekmovalcev je prišlo na cilj, ostale je pobila toča, ki je padala v viharju.
KARIKATURA-
NEVAREN PRESTOL Na konicah bajonetov se g. Hitler ne počuti preveč dobro
ANEKDOTA
Mož je pripotoval za ženo v letovišč »In kako ti je šlo med tem doma?« ga vpraša žena.
»Prav dobro — prvih osem dni Mm ja« del doma, potem v gostilni.«
»Zakaj pa? Ali ti ni več dišalo?« »Dišalo ml je že — ampak vsa posoda m$ Je med tem umazala...«
VSAK DAN ENA
Nova iznajdba Resnično praktičen barometer.
j>Vart Hem«l
Oznake hitlerjevskih formacij
Nemške narodnosocialistične edinice imajo na svojih uniformah oznake, iz katerih so razvidne njih poedine naloge . Tako nam predstavlja št. 1. oznako hitlerjevske konjenice, št. 2. zdravnika, S. godbenika, 4. orožnika napadalnih oddelkov, 5. pripravnike za pomorsko službo, 6. prometno službo, 7. letalstvo, 8. plačilnega častnika napadalne čete, 9. učenca voditeljske (častniške) šole, 10. učenca podvoditeljske (podčastniške) šole, 11. civilnega letalca, 12. člana organizacije »nemških kristjanov«, 13. člana bol-ničarskega zbora, 14. avtomobilista in motociklista, 15. radiotelegrafista, 16. pripadnika delavskega taborišča, 17. člana hitlerjevske dijaške organizacije, 18. narodnosociall-stičnega civilista, 19. člana pomožne službe za vojne žrtve, 20. znak narodnosociali-
stičnih simpatizerjev
Najzanimivejši muzej na svetu
Voščeni liki z minljivo slavo ovenčanih smrtnikov
r
ŠPORT
V nedeljo enajsto kolo nacionalne lige
Na sporedu so štiri važne tekme: Slavifa O.: Hajduk, BSK : Slavija S., Concordia : BASK in v Ljubljani ob 17.45 Primorje : Gradjanski
En mesec počitnic Je določila glavna skupščina JNS za igrače, ki sodelujejo v borbah za državno prvenstvo. Počitnice so minule v prijetnem hladnem vremenu, nadaljevanje borb bo pa najbrž v poznojulij-ski in avgustovi pripeki. Kaj hočemo, v decembru je bilo težko uganiti, kdaj bo v poletju največja vročina.
Igrali in gledali bomo torej ne glede na vremenske prilike in neprilike. V svojem prekipevajočem navdušenju bomo morda tudi pustili v nemar osvežujoče kopeli in pod večer ob nedeljah rajši zavili na naša nogometna igrišča, da prisostvujemo velikim dogodkom. Kakor bo naneslo, to se pravi, kakršno važnost in zanimivost bomo prisojevali tekmam, ki bodo baš na sporedu.
Osiječani bodo na primer v nedeljo ob gostovanju splitskega mojstra bržčas kompletni na Slavijinem igrišču. Na lastnem igrišču je Kajduk porazil svojega nedeljskega protivnika z 2:0, in če hoče ostati še nadalje med reflektanti za prvo mesto, se bo moral v Osijeku pošteno potruditi in odnesti obe piki seboj. Nasprotno pa ima Sla-vija s svojim položajem na zadnjem mestu v tablici razloga dovolj, da si s prirastkom kake točke maio opomore. Borba bo huda.
BSK se lahko pod pogoji povzpne na prvo mesto tablice. Sarajevski Slaviji Je dal v Sarajevu remis z 1:1, bržkone si bo sedaj premislil, da bi razsipal s točkami. Slavija je na predzadnjem mestu in je do sedaj utrpela še največje izgube. Celih 14 točk beleži v svojo škodo, a v Beogradu ima malo upanja.
Concordia je v vrhu tablice na tretjem mestu. Ima najboljši količnik, do sedaj je izgubila 7 točk. z BASKom je v Beogradu izgubila 1:2, in se je za revanžo pobrigala z okrepitvijo svojega moštva. Imela je smolo s svojimi reprezentativnimi igrači v
Bukarešti, vprašanje je, ali bodo nove moči primerno zamenjale preizkušene blesira-ne borce. BASK ni moštvo, ki bi se z njim dalo šaliti, s svojo vihravostjo je sedel na sredo tablice in se že ves čas giblje okoli zlate srede. Bitka v Zagrebu je odprto vprašanje, čeprav se prisojajo Concordiji večje šanse.
Nas zanima predvsem ljubljanski dogo-Jek. Primorje sprejema na revanšo zagrebške »purgarje«. Po izgubah sta si obe moštvi enaki, vsako je do sedaj izgubilo ie po li točk. Ali je Gradjanski odigral ave tekmi več in je šel s 13 dobljenimi točkami na prvem mestu pred vsemi drugimi klubi v poletni odmor. Njegova pozicija kljub trenotnemu dobremu placementu pa ni tako sijajna. Ni vse zlato, kar se sveti! če se bodo purgerji hoteli še kaj časa zadržati na prvem mestu, bodo pač morali zmagovati v serijah. Vsak neuspeh nudi priliko celi vrsti moštev za njimi, da jih prehitijo.
Crno-beli so se za tekmo temeljito pripravili. Ojačili so svoje moštvo, ki je preizkušnjo v borbi z Graškim Sportklubom prav dobro prestalo. Igrali so poleg tega v odmoru tri nočne tekme, na katere Gradjanski ni mogel pomisliti, ker nimajo v Zagrebu še nobenega igrišča s potrebnimi instalacijami za nočne tekme. Igrači uo medtem pridno trenirali in se prav za to srečanje še posebno pripravljali. Ali i»ia moštvo ka] nade na uspeh?
Prvo tekmo v Zagrebu je izgubilo s tesnim rezultatom 2:3.0b normalnih prilikah bi se dalo tipati na lastnem Igrišču in pred domačim občinstvom na obraten rezultat. Toda so še druge okolnosti,' ki utegnejo vplivati na igro, in o teh se bomo morda še jutri malo pogovorili.
Tekma se bo pričela definitivno ob 17.45, predtekme ne bo. Sodil bo g. Mika Popovič iz Beograda.
Današnji program v kopališču Ilirije
Ob 15. državno prvenstvo v skokih — Ob 21. water-poio
Hašk : Ilirija jun.
Danes popoldne bodo najboljši skakači
države absolvirali približno 150 skokov. Izid današnjega tekmovanja je povsem negotov. Nepopisan list. Najbolj z napetostjo pričakuje vsa športna javnost dvoboj Kor-delič ; Grilc. Bo-li Kordeliču uspelo, revan-žirati se za lanski poraz?
Zvečer gostuje zagrebški Hašk v water-polo tekmi proti juniorjem Ilirije. Hašku, ki -ima v svojem moštvu dva bivša reprezentativna igrača Miška Mirkoviča (preje Jadran) in Zakarijo (Jug), je to prvi letošnji nastop. Za protivnika ima juniorsko moštvo Ilirije, ki za senicrrji prav malo zaostaja in mu je ta tekma zadnji trening pred odpotovanjem na državno prvenstvo v Split. Prireditev bodo izpolnile nekatere nad vse zanimive plavalne discipline. — Vstopnina za to prireditev znaša 6 Din, za
člane in diiake 5 Din.
*
Poziv športa. jriu občinstvu. V Karlovcu,
kjer se je lani vršilo državno prvenstvo v skokih ie bilo občinstvo našim skakačem vse prej kot naklonjeno in ni štedilo z izrabi te nenaklonjenosti. Pokažimo, da smo
v Ljubljani boljši, da poznamo športno disciplino in — gostoljubje I
V ponedeljek gostuje sušaška Victoria
V	sredo, 2. avgusta odpotuje junlorska plavalna ekipa Ilirije v Split zastopat slovenski plavalni šport na državnem prvenstvu juniorjev, ki bo 5. in 6. avgusta na plavališču JSK Jadrana.
V	ponedeljek, 31. t. m. zvečer se bodo naši plavači poslovili od ljubljanskega občinstva, poslovili na svojega poslanstva dostojen način: poklicali so v goste svojega najnevarnejšega rivala v juniorskem prvenstvu — sušaško Victorio, da z njo v viteški borbi poslednjič pomerijo svoje moči.
Pred tremi tedni Je bila Ibrija gost Victorije na Sušaku. Takrat so naši plavači odplavali rekordne čase — zmagali ao v dveh disciplinah, v treh pa podlegli. — Water-polo tekmo so v dokaj čudnih okoliščinah izgubili a 5:2.
V	ponedeljek jim je dana prilika, da se revanžirajo. Za vse panoge. Sile bo treba napeti, stisniti zobe, pa bo šlo. Eno pa je gotovo: v ponedeljek bodo padali državni rekordi na veliko, na vseh panogah, ki bodo v programu dvomatcha
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s seje u. o. 21. julija)
Popravljajo se službene objave LNP — seja u. o. 14. julija v toliko, da je isti prisostvoval tudi g. inž. Kuljiš. Na znanje se vzame dopis JNS, br. 1646 od 19. t. m. Dopisi SK Amaterja in g. Bošiča ter Mo Trbovlje od 20. t. m. se izročijo g. Petriču v izjavo.
Na znanje se vzame dopisnica SK Dif.ije od 19. t. m., s katero javlja potek izrednega občnega zbora. Na prošnjo Slovana od 18. t. m. se bo pismeno odgovorilo. Dopis Hrastnika od 18. t. m., štev. 98, se odstopi v izjavo Mo Trbovlje. Na dopis 39. peš. pu-ka od 12. t. m., broj 7801, se bo pismeno odgovorilo. Na znanje dopisniku iz Celja: Anonimne dopise meče LNP v koš! Naroča se brošura Sport-Sokolstvo od H. Macano-viča, Zagreb. Dopisnica Zagorja od 18. t. m. se odstopi i. pods. blagajniku v izvršitev. Vzame se na znanje dopis Slovana od 7. t. m., v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g Kunaver L., tajnik g. Juvan F.) Z ozirom na dopisnico Ptuja od 6. t. m. ee naproša SZNS v Ljubljani, odnosno po-verjeništvo iste v Mariboru, da pregleda Igrišče Ptuja ln o tem pismeno preko 6ZNS poroča LNP v svrho verifikacije.
(S seje p. o. 26. julija.)
Navzoči gg.: Rvbaf, rav. Setina, Novak, Zupane, Kovač, Oman, Petrič, Anko, odsotni (upravičeno) gg. Stanko. Simonič, (neupravičeno) g. Brumen.
V nedeljo 30. julija sc določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani, igrišče Primorja ob	državna ligma tekma Primorje :
Gradjanski. Zagreb. Službujoči odbornik L. s P g Oman, nadzor nad blagajno g Ju-govec, Primorje mora postaviti'deset rediteljev. — Novo mesto, igrišče Elana ob '.7.30. Elan : čakovečki SK. Službujoči odbornik g. Petrič. — Odobri se druga poskusna tekma SK Delavec : SK Trbovlje 30. julija v Trbovljah; prijateljske tekme Svoboda, Zagorje : Retje 30. t. m. v Zagorju: Svoboda, Zalog : Svoboda, Vič 30. * m. v Zalogu; Domžale : Korotan, Kranj 30. t. m. v Domžalah.
Dopis Hermesa št. 72/33. od 26. t. m. kakor tudi račun Svobode, Vič se odstopi SZNS v Ljubljani. Dopis SK Hrastnik št. 101/33. od 25. t. m. se odstopi uo. SK Pa-noniji. Murska Sobota, se sporoča na dopis od 22 t. m., da mora predlagane igralce predložiti na predpisanih tiskovinah v či-tanje.
Ponovno se opozarjao vsi klubi, da morajo prijaviti odigran je prijateljskih tekem v smislu pravil osem dni pred odigran jem. najpozneje pa do seje p. o. do srede vsakega tedna, sicer se ga bo predlagalo v kaznovanje. Nadalje se opozarjajo klubi, ki še nimajo plačane članarine za 1. 1933., da jo plačajo najpozneje do 31.
t. m., ker v nasprotnem primeru ne bodo imeii pravice glasovanja na glavni skupščini.
Na znanje se vzamejo dopisi SK Ptuj od 22. julija 1933, dopis SK Maribora št. 87./33. od 21. t .m., Ilirije od 26. t. m., ONP Osijek, br. 1427./32.—33. od 14. t. m., Bratstva, Jesenice, št. 176/33. od 21. t. m., Ca-kovečkega, SK br. 312./33 od 20. t. m., št 314 /33. od 21. t m., št. 320/33. od 22. tega meseca in št. 321/33. od 24. t. m.. Svobode, Maribor od 20. t. m., SK Dobrne, Trbovlje, št. 37./33. od 23. t. m. in zapisnik MO Trbovlje od 24. t m.
Verificirajo se & pravom takojšnjega nastopa za SK Svobodo, Maribor, Knezer Ivan. Novak Karol; za Hermes, Ljubljana, Čebohin Franc: s pra\om nastopa 5. avgusta za SK Muro, Murska Sobota Varga Oton, Toht Josip, Kos Josip; za Čakovečki SK čakovec : Safran Oskar, Sarič Dragan; s pravom takojšnjega nastopa za prijateljske in mednarodne tekme se verificirata za Korotan, Kranj, Šenica Jože in Tezan Srečko.
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Slovana Bunc Rudolf, Polšak Marjan, Eržen Franc. Igralec Pintač Drago-tin bo verificiran za Čakovečki SK, čim prejme po. odjavnico od ZNP Zagreb. Zavrnejo se prijave igralcev v Verifikacijo Barleka Antona, Gomola Stanka in Ber-ganta Evgena za Maribor, ker ni naveden v prijavnici rojstni kraj. Za zadnja dva je treba poslati tudi še po eno sliko in Mil-herja Franja za Jugoslavijo, ker ni naveden v prijavnici rojstni kraj in ime očeta ter priložena predpisana pristojbina. S pravom takojšnjega nastona se verificirajo za Savo. Sevnica Konec Karel, Konec Andrej, Tilole Avgust, Planine Rihard. So-ster Fric, Czermak Edo, Grutschreiber Kurt. Planine Ivan. Žitnik Maks, Loždor-fer Konrad, Spat Avgust.
Odobrita se nriiateljska tekma Zadruga (Sloga) : Grafika 30. t. m. v Ljubljani in prva poskusna tekma Panonija : Svoboda, Maribor 30. iulija v Murski Soboti.
Službene objave seje p. o. z dne 14. julija 1933 se poplavljajo v toliko, da se igralci Zupančič Peter, T<"funovič Božidar, Brum Viktor, Bertoncelj Stanko, Berton-celi Josip. Zemljič- Ivan. Lipov*.ek Fc-do. Makovec Rudolf, Logar Peter, Repotočnik Avgust, HaHcbt Nace. Janežič Tone, Go-renc Ivan. Košmrl, Marietič Arton. Ustnik Jože čitaio 79 klube, naveden^ v citiranih službenih obiavah p. o. V smislu čl 10. lit h) v zve;: s čl. 3 splošnega pravilnika JNS. v smislu principieln^rta sklepa JNS, ter v smislu zaključka uo. JNS z dne 25. t. m. se verificira io omenienl inr-dc' s pravico takoišniega nastopa za klube, kakor ie razvidno iz službenih ob?av n o. LNP z dne 14. julija 1033. V kolikor i- izrečena nekaterim Izmed teh igračev zabra-
na nastop* po službenih objavah p o. LNT z dne 14. julija 1933, ostane ▼ veljavi. — Tajnik II.
SEJE KO dne 27. julija 1933.
Navzoč: gg. dr. Kosti, Pevalek, Zaje, Tomšič, Galov, Bucik, upravičeno odsoten g. Pogoreleč, neupravičeno g. Šetina.
Ustavi se kazensko postopanje proti igračem Slovana Poljšaku, Erženu in Bun-cu, ker je imenovani klub z dopisom od 26. t m. umaknil svojo prijavo. Kazenski postopek proti igraču Košar (Jugoslavija) se ustavi, izključitev se zabeleži. Potrjuje se dopis MO Celje z dne 17. julija t. 1. MO se naproša, da zasliši v zadevi Ko-privšek—Jegrišnik še g. Krella, Urbančič Z. (Reka) se suspendira po § jO. kaz. pravilnika. — Tajnik III-
Tekma Elan : čakovec, določena aa 30. t. m. v Novem mestu, se ne bo vršila. — Predsedstvo LNP.
Službene objave LHP. V včerajšnjih siužbenih objavah je bilo napačno objavljeno, da imajo klubi ČSK, Korotan, Celje, Bratstvo od 5. julija dalje zabrano igranja, ako do tega termina ne poravnajo članarine in drugih obveznosti do podsaveza. Pravilno se mora glasiti od 5. avgusta dalje, na kar se opozarjajo prizadeti klubi.
Pododbor koturaškega saveza, Ljubljana poziva vsa včlanjena društva, da se njih dirksči in člani polnoštevilno udeleže dirke, katero priredi ASK Primorje, kolesarska sekcija v nedeljo 30. t. m. ob 14. na progi Ljubljana - Trojane. Start in cilj pri km 2 na Tyrševi (Dunajski) cesti.
Dirkačem, Id se udeleže medklubskifc dirk ASK Vrimorja. Poleg razpisanih daril, ki jih dobe prvoplasirani dirkači, bo
kolesarska sekcija dala desetim prvim te glavne in iz juniorske skupine še vstopnl-00 za brezplačen vstop k ligini tekmi Primorje : Gradjanski.
ASK Primorje. Kolesarska sekcija poziva gg. Brumattija, Vospernika, Sauniga, Rakiča, Mlakarja, Torniča, da se sigurno javijo v nedeljo ob 13.15 v restavraciji »Kovačič«. Enako prosimo, da se Javijo v istem času tudi oni funkcionarji, ki so jih določili pri tekmi sodelujoči klubi v jurijo.
Table-tenis turnir za prvenstvo »Beneških toplic«. Turnirja se bo udeležilo vse kar premorejo naši klubi. Njim pa se bodo pridružili še neverificirani tekmovalci, ki bodo vsekakor nevaren konkurent favoritom. Turnir priredi ŽSK Hermes, ki se prične danes ob 15. Nadaljuje se v nedeljo ob 10. ter bo pred ligino tekmo končan. Prijave se sprejemajo še do 13.30, na kar opozarjamo zlasti vse zamudnike, žrebanje bo danes ob 14.
Teniška uprava SK Ilirije je za one
igralce, ki bi sedaj vstopili, znižala prispevek na 1251 Din. Vsem začetnikom se nudi možnost igranja z boljšimi igralci, trenerji na razpolago. Opozarjamo, da ima mladina tudi znižan prispevek 100 Din do konca sezone. Ilirija gre v prvi vrsti za tem, da čim bolj popularizira teniško igro ln je zato določila najnižje prispevke, ki so tudi najnižji v državi, v Mariboru je prispevek 450 Din, v Zagrebu pa še znatno višji. Novi igralci se lahko priglase vsak dan na igrišču.
TSK Slovan. V nedeljo ob 8. na igrišču Hermesa obvezen trening na dva gola za prvo in rezervno moštvo. Nadzor pri cre-ningu ima g. Skalar.
SK Sloga (Zadruga). V nedeljo naj bodo na igrišču Ilirije ob 7. zjutraj: Pre-
meri, Trobec, Lotošek, Lado, Zupančič Starman I., Martelanc, Stauman II., Praun-seis, Pipp, Podrekar. Igramo z Grafiko. Rezervi Starman II. in Perovič.
Mednarodni teniški turnir na Vrbskero jezeru na Koroškem se bo vršil letos od 12. do 20. avgusta na teniščih obalnega etablismana Werzer. Konec prijav 8. avgusta ob 20. Kakor vsako leto bodo tudi letos na tem turnirju sodelovali mnogi teniški igrači mednarodnega slovesa ter bo ta prireditev dogodek Izredne visoke športne in družabne višine.
SK Olimp v Celju bo priredil 3. septembra 5. športni dan ter obenem praznoval petletnico. Pro3imo vse ostale Klube ln društva, da bi ta dan ne priredila nobenih prireditev. LNP je že rezerviral ta dan za SK Olimp.
SK Celje : Vojaški team 39. p. p. 30. t.
m. ob 18. bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in vojaškim teamom 39. p. p. Tekma bo gotovo zelo zanimiva. Ob 17.30 bo predtekma med rezervama.
Selitve
izvršuje skrbno in po kulantnih cenah spedicijsko podjetje
JAVNA SKLADIŠČA
d. z o. z.	8475
Ljubljana, Tyrševa c. 33, tel. 23-66
POSLOVNE
LOKALE
ZA ZAVAROVALNICE
ZDRAVNIKE
ZOBOZDRAVNIKE
ODVETNIKE
AGENTURE
MODNE SALONE
na križišču centroma Ljubljane
ODDAMO.
Vprašati v oglas, oddelku »Jutra«

Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 125-5-1933.
8494	Maribor, 24. julija 1933.
Razpis
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa ministrstva financ br. 32.346-IV
SLUŽBO HIŠNIKA
upravitelja nove zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. V
poštev pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo na centralno kurjavo in manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih inštalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govoru in pisavi.
Kvalificirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gradbenem uradu Frančiškanska ulica št. 8, soba št. 2 med 8. in 9. uro.
Pravilno kolekovane prošnje t dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti in ostalih osebnih podatkih je vposlati mestnemu načelstvu mariborskemu do 1. septembra 1933.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO.
ICfJor glasni«, fa mam'«''™?«*
prepreči, da nastanejo pognbonosne posledice kronične malarije.
V z. Jugefa k. d., Zagreb, Gajeva 32. Oglas Je registriran pod br. 9482 od 31. 5. 1933.
■—mBSBSm ■§■ mmmBmSmmi
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod
Janko Zevnik
mesar
po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto ob 6. uri popoldne izpred hiše žalosti Tyrseva c. 41 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. julija 1933.	8497
Žalujoča soproga in hčerke ter ostalo sorodstvo.
V hudih časih
so »Jutrovi« mali oglasi najcenejša nakupovalnica potrebščin. Danes priobčite oglas, jutri te prejmete številne ponudbe.
Lepota in zdravje
Problema zob se ne sme razmotrivati samo s stališča lepote. Treba se je ozirati tudi na to, da so usta vrata, sko^i katera prihajajo razne bolezni in infekcije in se je treba torej pobrigati tudi za to, da obolenja preprečimo. Z dnevno uporabo zobne paste GIBBS boste to dosegli, obenem pa boste imeli lepe in zdrave zobe.
Od 12. do 18. avgnsta 1933 BMBBMBBHi
XIV. Vzorčni velesejem v Libercu (ČSR)
UGODEN NAKUPNI TRG
Koristna prilika za kupnjo najboljših čehoslo-vaških kvalitetnih artiklov. - Splošen vzorčni velesejem — tekstilni sejem — tehnični sejem. 21 skupin trgovskega blaga itd.
Vozne olajšave: na čehoslovaškem do 100 km 33%, preko 100 km 50%. — Jugoslavija: 50% za povratek — Madžarska: razred za razred — Avstrija: 25%. Informacije: Sejmski urad Liberec ČSR
Potovanje brez vizuma
LEPOTA ŽENE HITRO VENE,
ALI Z UPORABO URAN KREME NE!
UKAN KREMA je blagodejnost za kopalce v vodi m na solncu, toda osebe, katere ne podnašajo solnca in kopanja, naj uporabljajo URAN KREMO v enaki meri, kakor kopalci, kajti URAN KREMA samo v vezi z ultravioletnimi žarki, ustvari kožo lica in telesa temno, zaža-reno, bakrenasto; drugače je URAN KREMA balzam za nesolnčno polt, ker koža od dnevne masaže z mastno in pol-mastno kremo postane gladka, baržu-nasto mehka a sveža in cvetoča kot popek majske rože. Kopalci, kakor nekopalci masirajte se dnevno z URAN KREMO. Dobiva se povsod! 84©8
PARFUMERIJA URAN, LJUBLJANA
James ODver Cnrwood:
64
Hči divjine
Roman
Glava mu je omahovala zdaj sem, zdaj tja. Z naporom se je Ujel in težko obslonel čez mizo. V njegovem obličju ni bilo skoraj nobenega človeškega izraza več. Bil je obraz brezdušne, brezpa-metne pošasti. In David, ki je strmel vanj preko mize, je zdajci začni zunaj korake in uganil, da prihaja Hauck!
Vedel je, kaj bo Hauck storil, kadar stopi v sobo: razkrinkal bo njega in vlogo, ki jo .ie igral. Toda prihajal ie pozno. David je bil zdaj pripravljen na boj — in v tej pripravljenosti je izrekel poslednje vprašanje.
»In tisti Bucky — kako je bilo ni-egovo pravo ime, Brocka\v?«
Brocka\vove debele ustnice so trenile — hripavo je zašepetal:
»Tavish!«
22. POGLAVJE David je obsojen
V naslednjem trenutku je stal Hauck med odprtimi vrati. Vendar ni takoj prestopil praga; kakih dvajset sekund je stal tako, in njegov sivi, sirovi obraz ju je gledal z mrzlim, nič dobrega ne obetajočim lesketom v očeh. Brockaw, ki je imel glavo polno popitega žganja, mu je hotel pokimati, naj stopi noter; glava mu je čudno zamahedrala in krakajoč glas je prišel iz njegovih ust. David je počasi vstal in odrinil svoj stol, čuteč, kako so se Hauckove oči od Brockawovega iznemoglega telesa obrnile k njemu. Nato je domačin razklenil ustnice. Nihče ne bil rekel, da je to smehljaj. David je čutil smrtno sovraštvo, ki se je "skrivalo za Hauckovim nasmehom in uganil: Hauck je vedel, da tuji gost ni Mac Kenna. Hitro se je ozrl na Brockawa. Velikanova glava in ramena so (ežala na mizi; to videč, je napravil nenaden, drzen poizkus, da bi pridobil še trohico časa.
»Kar težko mi je,« je rekel. »Strašno je pijan.«
Hauck je pokimal — pokimal nakajkrat, še vedno s tistim mrzliim lesketom v očeh in tistim čudnim režajem na ustnicah.
»Da, pijan,« je rekel z glasom trdim kakor skala. »Bolje bo, da greste v hišo. Pripravil sem vam sobo. Tu notri je samo eno ležišče — McKenna.«
Počasi je iztisnil to ime, s posmehljivim poudarkom, kakor se je zdelo Davidu. In David se je zasmejal. Zadnjo karto je treba pogumno vreči na mizo, je rekel sam pri sebi.
»Nisem McKenna,« je dejal. »Moje ime je David Raine. Zmotil se je, a pijan je tako, da mu ni moči dopovedati.«
Hauck se je brez odgovora umaknil skozi vrata. To je bilo povabilo Davidu, naj gre za njim. Spet je tovoril svoj sveženj in puško po temi, in Hauck ni črhnil vso pot do Gnezda niti besedice. Noč je bila zdaj jasnejša, in David je videl Barija, tiho senco, ki mu je neslišno stopala za petami. Ko sta prišla do poslopja, se je pes utrnil v temo. To pot nista šla v hišo z zadnje strani. Hauck je peljal gosta k vratom, ki so se odpirala v veliko izbo, iz katere je bilo malo prej slišati preklinjanje m smeh. V tej izbi je sedelo kakih deset ali dvanajst mož, samih belcev — in ko je David stopil vanjo, ga je izpreletel nenaden sum, da so ga pričakovali in da jih je Hauck že pripravil nanj. Pijače ni bilo videti. Če so bile na mizi kake steklenice in kozarci, so jih bili spravili v kraj, a nihče se ni bil spomnil in pobrisal mokrih lis, ki so se lesketale v svetlobi treh velikih, visečih petrolejk. Stopaje za domačinom, je David hitro obletel moške z očmi. Zdelo se mu je, da še ni videl bolj robate in zoprne družbe. Marsikatero oko je bilo polno iste grožnje, ki jo je bil opazil pri Hacku. Nihče mu ni pokimal, nihče ga ni ogovovil. Šel je tik mimo enega izmed dedcev, tako tesno, da se ga je dotaknil, in ko se je ta človek ozrl vanj, je bilo v njegovem obrazu neprikrito, preteče sovraštvo. Preden je prišel do konca sobe, se je izpremenil sum v gotovost. Hauck ga je bil privedel nalašč zato, da bi ga pokazal in vedenie teh mož je imelo globok in usoden pomen.
Krenila sta po veži, v katero sta bila stopila z Margeo z druge
strani, in Hauck je obstal pred vrati neke sobe, malone nasproti tiste, ki je bilo dekle povedalo Davidu, da je njena.
»Ta soba bo vaša, dokler ste naš gost,« je rekel. Lesket njegovih oči je postal mehkejši, ko je pokimal Davidu. Trudil se je, da bi govoril vsaj malce pr Lažno, a David je čutil, da je njegovo prizadevanje zaman. Niti ni mogel utajiti trdega zvoka Svojega glasu, niti ne skriti čudnega drgeta zgornje ustnice. »Bodite kakor doma,« je dodal s posiljenim nasmehom. »Zjutraj bova zajtrkovala z mojo nečakinjo.« Pomolčal je, nato pa rekel, bistro gledaje Davidu v oči: »Bržkone ste se zelo potrudili, da bi dopovedali Brockawu njegovo zmoto — da niste McKenna? Brockaw je dober dečko, kadar ni pijan.«
David je bil kar vesel, ko je odšel, ne da bi počakal odgovora. Nocoj mu res ni bilo do pomenkovanja s Hauckom. Hotel je najprej sam pri sebi premisliti to, kar je bil zvedel od Brockawa, da bi se mogel jutri z vso svojo hladno in skrbno razsodnostjo lotiti dejanj. Niti zdaj še ni verjel, da bi utegnila dobiti ta istorija dramatičen konec. Seveda bo malce neprijetno; ali, ko pokaže Haucku in Brocka\vu, kakšna je stvar, in ju opomni nekaterih posebno značilnih dejstev, ki so mu zdaj znana — nu, kaj bi mu moglo ubraniti, da ne bi odvedel Marge iz Gnezda? Da bi se mu zgodilo kaj hudega? Smešno! Komaj je stopil v sobo, kjer ga je čakala prižgana luč, je njegov um že snoval načrt za daljnje ravnanje. Pogodil se bo z njima. V zameno za izgubo dekleta jima da obljubo — prisego, če hočeta — da bo molčal o njuni prepovedani trgovini in o tisti drugi, še važnejši zadevi med Hauckom in belcem iz Mac Phersona kakor grob. Prepričan je bil, da mu je Brockaw v svoji pijanosti povedal resnico, pa naj bi jo jutri še tako tajil. Zasledovati se ga ne bosta upala, čeprav je pomenila izguba dekleta zdaj, v trenutku blažene izpolnitve, za Brocka\va toliko, kakor da bi mu vzel tla izpod nog. Vzlic napetosti položaja se je David zalotil, kako se muza od zadovoljstva. Da, neprijetno bo zelo, je vnovič zatrdil samemu sebi; a takisto prepričan je bil, da bo sebeohrana tema lopovoma prvi zakon — in tako je jel premišljevati o drugih rečeh, ki so ga v tem trenutku še dosti bolj zanimale in vznemirjale.
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Drn 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« ln »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie »e išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
		/JTcTf'	r/Tjtfj
Za odgovor
3 Din
v znamhah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
Deček
priden in pošten, prikup-fjive m na njo s»ti, ki je dovršil osnovno šolo, bi ee rad izučil brivske o-brti s hrano in stanovanjem v hiši. Cenjene ponudbe na Novak Bogomir, Rečica »t. £9. Bled II.	22053-44
Učenca lepega vedenja
»prejmem za špecerijsko trgovino za avgust,. Mor« imeti tri razrede meščanske šole ali tri gimnazijske TAffiip. Tvrdka Simončič, Ln.bljan«, Šiška, Celovška cesta.	Ž2306-44
Vsaka beseda 50 par; za da jen j« naslova ali za Šifro pa 3 Din. (2)
Pekov, pomočnik
d^ber delavec, išče službo. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.	2:266-2
Perfektna kuharica
i£če mesta na deželo ali v mesto. najraje k mali družini, kjer bi opravlja a trudi v«« foišna dela. Nastop prvega septembra. — Naslov pove oglasni oddelek »Jivtira«. 22172-2
Sobarica
i dobrimi izpričevali želi premeniti službo na d »želo ali v mesto k mali družini. Nastop prvega , septem b"a. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22173-2
Solidno dekle
t gospodinjsko šolo. vajeno gnstiine in kubinje. želi mesta v gosti!« ali k mali obide>lji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22213-2
Službo dobi
Vsaka beseda 50 par; za dajani" naslova ali za Šifro pa 8 Din. (1)
Hotel Penslon Starki, Bled
potrebuj« dobno perico takoj.	221114-1
Šiviljo
veščo tudi tamburiranja, Iščem. Nastop lahko takoj. Kaslov v oglas, oddelku »Jutra«.	22223-1
Mlado deklico
Iščem k malemu otrok n. Vldovdanska c. 22. 22255-1
Damsko frizerko
starejšo moč, popolnoma perfektno v friziranju, trajnem kodra.nj<u m vodni ondulaciji, sprejme s 1. septembro-m salon Gjtid Aleksander — Ljubljana, Kongresni trg 6. 2tM90-l
Manufakturista
sprejimem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Manu-fakturist 20«.	222.38-1
Natakarice
za nedeljo
in ponedeljek sprejme »Hotel Tivoli«. 22264^1
Mlado postrežnico
od lil. ure dopoldne dio 4. >ire popoldne sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22293-1
Kupim
t>gla-3i trg. značaja (*> 1 Di.n beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Di«. — Oglasi socialnega značaja rsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro p« 3 Din. (7)
Parni kotel
za 1 atmosfero, ca 6 m1 ogrevne ploskve, kupimo. Ponudbe na »Unitas«. Še-lenbnrgova 7. 22262-7
r nt
Oedasi trg. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali ca šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 60 par; za dajanj« naslova ali z» šifro p« 3 Din. (6)
Otroški vozički in gajbice
zloffljivf stolčkli, igralni vozički najcenejše pri M. Tomšič, Sv. Petra c. 52.
21673-6
Plinsko peč
Junkereovo. za kopalnico, z Danjo. dobro o-hranjeno. 'ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22307-£
Kompleten inventar
za trgovino in lesena stena 2.40 X 3.50. v sredini vrata, poceni naprodaj pri Bizjak, Florjanska 19. Ljubljana.	22256-6
Fotoaparat
6*4 X 9 Tessar 1:4.5 f>m pur, skoraj nov, poceni prodam. Naslov v os'as. odd. »Jutra«. 22277 (i
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Kozamurnika
P« saj še ni konec nesreče! Ko je čoln gospoda Kozamurnika kar mimogrede dobil .Hinko za neradovoljno potnico, štr-bonkne spet v vodo, v prav tisto reko, ki ga )« nemila usoda pol ure prej toli okrožno vzdicnila z njenih valov.
Čebelarji!
Kompleten čebelnjak čez 20 polnih panjev io vsem orodjem po nizki ceni prodam takoj zaradi preselitve. Naslov v oglas. odd. »Ju>tra«.	22202-6
Za hranilne knjižice
prodam; decimal. tehtnice, koruz. robkače. brzoparil-nike, grozdne mline, gnoj. sesalke, štedilnike. Ponnd-be na ogi. odd. »Jutra« pod »Hranilne knjižice«.
22113-6
Tri krave in tri travnike
zelo pripravne za stavbi-šče, proda Bojt v Medvodah.	22288-6
Avto, moto
Veaka beseda 1 Dio; z« dajanje naslov« ali za Šifro p« 5 Din. (10)
Petsedežen avto
»Cbrvsler« Now six 5-ci.Mn-derski 6-j H, malo rabljen, prodam po zelo ugodrni ceni. Naslov v oglas. odd. »J-utra«.	22119-10
BMW
dvosedežen Ooupe, Ford in Pontiac limuzina, ugodni plačilni pogioji — Lovše, Tavčarjeva 7. 22247-10
Brez gotovine
po nizki ceni lahko kupite razno generalno popravljene osetone in tovorne avtomobile proti hranilnim knjižicam pri Trium.ph Avto. družba z o. z.. Ljubljana VH. v	23283 10
Vsaka beseda 1 Din, za dajanje naslova aii za Šifro pa 5 Din. (16}
20 000 Din posojila
iščem proti vknjižbi na prvo mesto posestva v vrednosti Din 150.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren 1«.
22181-16
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke na 40.000.—, 15.000.—, 10.000.— in 6.000 Din pro dam za gotovino. D. Oder. Zagreb, Vlaška ulic« 125.
22192-16
Knjigo za Din 40.000
od Kmet^ke posojilnice v Ljubljani " kup:m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjigo«. 22236-16
Posojilo
60.000 dinarjev pro« varni vknjii^lbi na prvem mestu sprejmem. Varnost 50-krat-na. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »S. K.«	22219-16
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali sa šifro p« B Di.n. (31)
2 trgovska lokala, 1 4-sob. stanovanje in pisarn, prostore
oddam v palači Grafika Poizve se: Uprava palače Grafika, Masarykova ce sta 14/IV.	21639 21
Dvosob. stanovanje
parket.irano, za takojšnjo vselitev oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22311-21
Stanovanje
sobe io kubinje oddam. _
Poizve se v gostilni. Gun olje 24. St. Vid ori Ljub liani.	22273-21
Stanovanje
2	velikih sob in 1 majhne sobe z vsemi pri.tikM.nami oddam na Vrtači št. 4 za avgust ali september.
22284-21
Dvosob. stanovanje
e kuhinjo, predsobo in ostalimi pritiklinami, oddamo v TV. nadstropju v sredini mesta za avgust. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22291-21
Stanovanje
3	sobice, priitikline. čifto. suho, samo za sebe. oddam Val. Vodnikova 15, Zelena jama.	223.13-21
Komfortno
stanovanje
oddam. Zelena jama, Prešernova 15.	2:315-21
Trlsob. stanovanje
drugo nadstropje. SlomSko va ulica, in dvosobno hre-z kuhinje, za samca aLi pi sarno, takoj oddam. Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. 22317-21
Sobe iste
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šilro 3 Din. (23-a)
Praznb sobo
pripravno za pisarno ev. souporaba pisarne, iščem. Ponudbe z navedbo cene na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto 20«.
22235-23a
Sobo
solnčmo, čisto io mirmo iščem v sredini mesta — Morda s hrano. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen plačnik 20«.
23251-23a
Sobo odda
I Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslova ali za iif.ro 3 Din. (23)
Lepo sobo
s predsobo, prazno, oddam v bližini Zvezde. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22178-23
Opremljeno sobo
poseben vhod, po želji s klavirjem, oddam v vili. Podrožnik. Večna pot 14. telefon 2676.	22252-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno, čisto, e posebnim vhodom oddam v sredini mesta enemu ali d.vema boljšima gospodoma s 1. avgustom. Naslov v offlae. odd. »Jutra«.
22253-23
Opremljeno sobo
s posebnem vhodom in električno -azsvetljavo oddam 2 osebama v Idrijski ul. 6. Stan in dom.
22260-23
Sobe
dnevno in mesečno telo poceni oddaja »Hotel Tivoli«.	22265-23
Opremljeno sobo
separi.rano. oddam v centru gospodični s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oodel-ka »Jutra«.	22267 23
Prazno sobo
poleg drame, tekoča voda, poceni takoj oddam. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22268-23
Sobo
lepo. zračno. prazno ali opremljeno, poseben vhod. oddam s 1. avgustom. Po-iizve s« v oglas, oddelku .Jutra«.	222M-23
Veliko sobo
s posebnim vhodom iz ve te oddam za pisarno ali opremljeno za- 4 osebe. — Rimska cesta 2. pritličje desno	22295 23
Prazno sobo
r katero ee lahko postavi štedilnik, oddam tak/j. — 7jZ. Šiška 43. 22274-23
Opremljeno sobo
z n.porabo kopalnice oddam eventueloo z vso oskrl«. Kaslov v oglas, oddelku »Jutra«.	22292-23
Opremljeno sobo
poseben vhod, eno ali dve postelji, 100—250 Din, oddam blizu tramvaja pri mitnici. Sip. Šiška. Čemelo vi 31-1/4.	22294 23
Opremljeno sobo
visokopritlično, v sredini mesta oddam. Naslov t ogl. odd. »Ju'tra«4 22314-23
Opremljeno sobo
v vili blizu Tabora oddam. Naslov v o-gasnem oddelku »Jutra«.	22318-23
V najem
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naolova ali za Šifro pa 5 Din. (17)
Gospodarsko poslopje
obsegajoče skladišča, hleve, sobe u> uslužbence, stanovanje, dvorišče in vrt. zelo prikladno za ve letrgovino. špedicijo in za vsako drugo obrt, oddam v najem v sredini mesta Ljubljene. Ponudbe na ogl. odd. »Juitra« pod »Gospodarsko poslopje«. 22199-17
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19'
Pisarniške prostore
oddamo vis-a-vis glavne po4te. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	21977-19
Loka'.
v sredini mesta, primeren za delavnico ali skladišče, oddam 1. avgusta. Najemnina po dogovoru. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
22059-19
Lokal
32 m1, skladišče, oddani takoj v Florjanski ulici 19 za Din 700.— mesečno, istotam e 1. septembro-m
Stanovanje
3 sob. kuhinje, pritikli-n za Din 750.—. Informacij« pri »Posest«, Miklošičeva 4.
22278-19
Mlekarno
dobro vpeljano, v sredini mesta, takoj ugodno pro lam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22290-19
Glasbila
Vsaka Oeseda 1 Din: za dajanje naslov« ali Za sifto p» R Din. (26>
Prvovrstna violina
stara, uigrana, zaradi od [►otovanja poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22147-26
Gramofon
skoraj nov. /. elektrodina mifenim zvočnikom, ki na domešča vsako godbo, prodamo po izvanredno ugod ni ceni. Priporočljivo pred vsem za kopališča i.n re stavraoije. Vprašanja na Sokolsko društvo Sknfja Loka.	22261 -26
LtiiiOlHHM
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (18)
Cenj. občinstvu
naznanjam, da sem dobil partijo dobrega vina direktno od vinogradnikov. Hrana prvovrstna. Vabim vse v restavracijo pod Skaleo, Mestni trg 1.1. — Oiglič.	22279-.18
Posest
Vsaka beseda 1 Din; za dajanja nadov« aH
z« iifro pa S Din. (20)
Lepo vilo na Bledu
stavbno parcelo na Bledu, stavbno parcelo v Kranjski gori,
stavbno parcelo ob Bohinjskem jezeru — proda: Realitetna pisarna I. Ple-raelj, Bled 175. 22116-20
Stavbna ; -rcela
i vrtom naprodaj v nedeljo do[W>ldne od 9.—11. ur« najvišjemu ponudniku na novo otvorjeni cesti, Strossmajerjeva ul. 5, Maribor.	22298-20
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova al. za Šifro rw * Dio. f29)
2 Singer šivalna stroja
1 pogreiljiv, oba glim čolničkom, prodam, št. 4.
X okro-
ugo dno Aljaska, Središče 22249-29
Živali
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za Sifm pa 6 Din. (27)
Krasni ruski hrti
čistokrvni, 2 in pol meseca stari, naprodaj. Maribor. Cankarjeva ul, 14, Rišavv.
22304-27
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 l«r: ta dajanje naslova ali Ul šifro pa 8 Din. (281
Zlata verižica
e srebrnim obeskom (tri nog) se je dne 27. t. m. izgubila. Ker je verižica drag spomin, se pošteni najditelj naproša, da isto odda proti dobri nagradi na b agajni zavarovalne družbe »Feniks« na Aleksandrovi cest 12. 22282-28
Razno
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37
Domača industrija
vz stroke ročnih del inteligentno damo. 3(MHi Din investicije. Pobližje na ogl. odd. »Jutra« pod »Exi*tenz«.	2214137
Nov hotel
V BIOGRADU NA MORJU
v neposredni bližini gozda, tik ob obali, v najlepši lepi, s teraso za restavracijo in kinom, oddamo v zakup. Nov avtobusni promet Gračac-Biograd. Ponudbe poslati na Biograd na moru. pošt. pret. 5. 848fi
Tovarna najmodernejših
VRTNIH SONČNIKOV
Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog!
SLABIM!
Krepit« svoje iivce, jačite organizem in tudi V' postanete zopet močni, energični in za delo sposobni. Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne na petosti:_ depresija, nespanje, predčasna ohromelost, preutrujenost, fizična in živčna, eto, na čem mnogi trpe. Med tem je znanstveno ugotovljeno, da regu lira ekstrakt iz življenjske žleze zdrave in močn« živali (»Kalefluid«), všeaši v organizem, sekretarko delovanje vseh žlez. krepi ves organizem in uravnotežil i e živčni sistem tako. da postane človek ponovno močen, aktiven v življenju Ln sposoben za delo in borbo za svoj obstanek.
VSEM ONIM, ki ee zanimajo za zdravljenje z »Kal"fluidom«, pošljemo brezplačno detajlne literaturo, zahtevajte: Beograd, Njeguševj 5, Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in dro-gerijah.	8299
Odobreno od ministrstva zdr. 8. br. 10537/1933 1-
ZAHVALA BHI
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega moža in nepozabnega, predobrega očeta, tasta, starega očeta, svaka, gospoda
Ivana Ravbarja
6ol. upravitelja v pokoja
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas v neizmerni žalosti tolažili in sočustvovali z nami. Pred vsem se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo na zadnji poti, gg. Gosaku in Goležu za iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu vsem, ki so okrasili njegov oder z venci in cvetjem, kakor vsem tovarišem, znancem in prijateljem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da počaste njegov spomin.
Vsem naša Iskrena zahvala!
Teharje pri Celju, 28. VII. 1933.
8499
Globoko žalujoča rodbina RAVBARJEVA.
f-
Javljamo Vam tužno vest, da je danes dne 28. julija naša nad vse ljubljena soproga, preblaga mati in hčerka, gospa
Ana 14 ovac
rojena Hutter
po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 30. julija ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Blago pokojno priporočamo v spomin in molitev. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 31. t. m. ob 6.30 v farni cerkvi v Celju.
Celje, dne 28. julija 1933.
MAKS KOVAČ, adm. art. teh. kapetan I. ki. v p., soprog; Dr. med. MILA, ERNA in VERA, hčerke; MAKSO, sinček; ANNA HUTTER,
8500
mati.
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob nenadni ln prerani smrti gospoda
Zahvala
3vanca
ranča
posestnika, občinskega odbornika itd.
nudili prijazno pomoč in nam stali z delom in besedo tolažljivo ob strani Prav posebno smo dolžni iskreno zahvalo cenjeni obitelji Presker-jevi, ki nam je nudila od prve vesti nesreče vse do nje grenkega zaključka največjo in najizdatnejšo podporo, 6. g. duh. svetniku Tratniku za iskreni, tolažbe polni poslovilni govor v cerkvi ob krsti nepozabnega pokojnika, za častno spremstvo č. duhovščine z zastopnikoma čč. gg. oo. trapistov, občinskega odbora, požarne brambe z godbo, vsem darovalcem krasnih vencev in duhtečega cvetja in vsemu občinstvu za mnogobrojno spremstvo iz trga in okolice.
Vsi številni dokazi iskrenega sočutja so nam v veliko uteho, zato sprejmi vsak posebej našo prav srčno zahvalo: Bog plati!
Rajhenburg, dne 27. julija 1933.
8485
Žalujoča vdova FANI z rodbinami: IVANC,
MIRT, HAN2EK.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« A.doll Ribnika*. L& Narodno uskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Val » Ljubljani.