Objetnica katol. polit. drustva v Konjicah. Slovensko katoliško politično društvo v Konjicah je blizo najstarše društvo te vrste ter vstraja vedno pri svojem starem načelu, ki so mu ga vtisnili njegovi ustanovitelji, budeč svoje ude na delo za vero in domovino. DruStvo prireja tudi med le.tonj zbore-vanja in se zbira na te zbore vselej znatno število udov; posebno pa so obletnice bile še vselej jako dobre in letos še s tem bolj, ker je z njo bil združen tudi volilen shod, sklican po drž. poslanci, g. Fr. Robiču. 0 njej nam je prišlo to-le poročilo: Težko smo že pričakovali vabila na zbor našega katol. polit. društva. Zato nas se je pa tudi v nedeljo, dne 23. oktobra zbralo dosti več, kakor nas je naš z venei in zastavami okrašen dom zamogel vsprejeti. Ker so nam v tem društvenem letu odšli marljivi naš iajnik, č. g. Jože Sinko za župnika k Sv. Bolfenku, naš desetletni prvomestnik, preč. gospod nadžupnik Fr. Mikuš so nam pa umrli, zato je bilo pred vsem potrebno društveni odbor popolniti z novo volitvo. Na predlog g. dra. Rudolfa, ki se je v prisrčnih besedah spominjal nam odvzetih gg. odbornikov, bila sta soglasno izvoljena za prvomestnika vlč. gosp. nadžupnik Voh, a za tajnika naš čast. vikar g. Tomažič. Ostali gg. odborniki bili so v novič potrjeni v svojih službah. Novi gosp. prvomestnik po kratkem pozdravu podeli besedo našemu državnemu poslancu, g. prof. Robiču, ki je bil od zbora prisrčno pozdravljen. Gosp. poslanec poročal nam je v jasnih besedah o splošnjem političnem položaji v obče, polem pa še posebno o svojem delovanji pri sledečih treh vprašanjih: 1. zastran šole; zastran vinske carine in 3. zastran »Domovinske pravice«. Ker je g. poslanec h koncu brez ovinka izpovedal, da se vjema s sklepi I. slov. katol. shoda, ki se ga je vdeležil kot podpredsednik v odseku za šolo, in to tudi gledč napreporno šolsko vprašanje, izreklo se niu je od strani njegovih volilcev popolno zaupanje. Naj še dostavim iz poročila g. poslanca njega pomenljivo opazko. Naš g. poslanee je mirna duša ter v svojih sklepih zmeren in v besedah krotek, vendar pa je, gledp na imenovanje barona Heina za vodjo deželne vlade v Ljubljani in na postopanje dež. šolsk. sveta v Gradci, mogoče, da pride^kmalu doba, ko mu ne bode več mogoče, ostati v vrsti poslancev, ki so prijazni vladi grofa Taaffe. Se ve, da so mu volilci tudi v tera pritrdili ter ima on tedaj v tem proste roke, vsaj od volilcev iz te strani. Gast.""gosp. prvomestnik poročal je potem obširneje o tpm I. slov. kat. shodu v Ljubljani ter je dokazal s posebniin ozirom na ljudsko šolo, da je naprvem vera, a narodnost še le na drugem mestu. Iz njegovega obširnega govora nas ste dve dogodbi posebno zanimali. Prva je bila obširno pojasnjevanje^kako da so se vedli čisti narodnjaki v nekem zamrlem katol. polit. d.ruštvu, ko je na dnevni red prišlo »rimsko vprašanje«. Trdili so ti »tudi-katoličani«, da Slovenci ne smemo ugovarjati Lahom, da so v imenu »čiste narodnosti« oropali sv. Očeta, drugič nam so pa pokazali, kako zmedene narrore imajo nekateri merodajniki celo v glavnem mestu, Dunaji o naši šolski postavi. Le tako je bilo mogoeo izdati ukaz, veri nasprotne. Blag. gosp. dr. Rudolf pojasnil je protiustavne krivice, ki se gode nam Slovencem v Konjiškem okraji. Predložil je v obrambo naših pravic par resolucij, ki so se vsprejele z velikira navdušenjem. Naš g. poslanec obljubil jih je v državnem zboru spraviti v razgovor. Gast. gospod kapelan Kukovič je dalje kot druStveni blagajnik.dajal račun o svojem hiševanji z društvenim imetjem ; novi g. tajnik je pa navduševal zbrane druslvenike, da bi si prav pridno naročevali naš domač list »Slov. (iospodaf«. Ko so druJtveniki svitlemu cesaiju navdušeno zaklicali trikrat: živio! zaključil je vlč. gošp. prvomestnik zanimljivi zbor s krščanskim pozdravoin: Hvaljen bodi Jezus Kristus. —o—