Hohe Verluste đer Feinde am Dnjeper und au£ Korsika — Nur geringe Kampftatfg-keit an der sudltaHenischen Froot Aus dem Fiibrerhaupt.uartier, 3. Okt. Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt: Am Kubanbruckenkopf sowie im siid-lichen und mittleren Absehnitt der Ost-front fiihrte der Feind gcstern ortliche Angriffe, die in stellenweise harten Kam-pfen abgeviiesen uurden. Die Stadt Tarnanj wurde. unbemerkt vom Feinde, nach Zerstorunj; aller kriegsvvichtigen Anlagen geraumt. Am mittleren Dnjeper gelang es feind-liche Landekopfe \veiter zu verengen. Dem zahe kampfenden Feinde wurden dabei hohe brutige Verluste zugefugt. Bei den Abuehrkampfen siidostuarts Saporoschie zeichncten sich das Jagerre-giment 138 unter Fiitamng des Oberstleut-nants von der Goltz. die unter Major von Gatza stehende Panzergruppe. so\vie die Sturmgesehiitzabteilung 213 und die Hee-respanzerjagerabteilung 721 besonders aus. An der siiditalienischen Front herrsehte irur geringe Kampftatigkeit. Angloameri-kanische Krafte folgen unseren Naetahu-ten, die nach Zerstorung aller fiir den Feind wiehtigen Einriehtungen langsam nach nord\vesten ausweichen. Ini Nordteile der Insel Korsika wiesen deutsehe Kampfgruppen mehrere Angriffe ▼on Badogliotruppen, Banden und degaul- Ingetiti perdite nemici dei Alte perdite dei nemici sul Dniepro ed hi Corsioa — Sol fronte meridionale italiano rattivita eombattiva lim i tata Da! Quartiere generale del Fiihrer, 3 ot- tobre. II Comando Su premo tedesco comu-nica: Sulla testa di pontc del C u ban, eome pure nel settore meridionale e centrale del fronte orientale, il nemico eseguiva ieri attaechi locali che in gravi combattimenti. in certi punti. venivano respinti. La citta di Tarnanj fu sgombrata, senza che il nemico se ne accorgesse. dopo che furono đistrntti tutti gli importanti impianti bel-lict Sni Nipro centrale si rinsciva a restrin-jrere i poni i di sbarco nemici. Al nemico che eombatteva tenaeemente venivano in-ferte aanguinose perdite. Nei combattimenti difenstvi a sndest đi Saporosde si distinguevano particolarmen-te il Regg. dei cacciatori 138 al comando del Ten. col. von der Goltz, il grup po mo-tornzato al comando del Mag g. von Gatza. nonche il reparto d'artiglieria đ'assalto 213 e il reparto dei cacciatori motorizzati 721. Seri fronte suđ-italiano soltanto scemate azioni beJIiche. For/e anglo-americane se-gnono le nostre retroguardie che. đistrntti tutti gli impianti importanti per il nemico, si ritirano lentamente verso nordovest. Nella parte settentrionale delTisola di Cersica gruppi tedeschi respingevano pa-recchi attaechi delle truppe di Badoglio, di banditi e di battaglioni marocehini de-gaullisti. Nei contrattacchi venivano in-ferte al nemico gravi perdite sanguinose e fatt: numerosi prigionieri. Aerei nemici gettarono di giorno da grande altezza. sotto la protezione delle nubi. bombe su Emden e su altre localita del litorale nel Golfo germanico. La notte seorsa forti reparti di bombar-đieri britannici, violando nuovamente il territorio svizzero. sorvolavano la Germa-nia meridionale. ITn'attacco terroristico su Monaco causava perdite tra la popolazio-ne e considerevoli danni alla citta. Secon-do notizie finora disponibili. forze della protezione antiaerea abbatterono 10 aerei nemici. La notte sul 3 ottobre la Luftwaffe bom-btLrdava aerodromi e altri obiettivi militari nellTnghilterra meridionale e centrale. Socialno delo fašistične republikanske stranke Rim, 3. okt R Glavni tajnik republikanske fašistične stranke Pavolini je objavi da bo fašistična stranka prevzela, v oskrbo ^se pomoći potrebno prebivalstvo v Italiji in tudi vse socialno skrbstvo. Novo vodstvo lista „Corriere della Sera" Rim. 2. ckt. R. Zastopniki tujega tiska so spet začeli delati. Minister za ljudsko kulturo je na povelje Duccia imenoval novo vodstvo m:lanskega rata *>Comere de! i s Sera«. Za ravnatelja je bil imenovan bivši "državni podtajnik ministrstva za korporacije Amicuzzi. Angleška hvaležnost za BadogHjevo izdajstvo London. 3. okt. R Anglešk, tisk cbšimo razpravlja c vprašanju, kako naj se obravnava Badoglijeva Italija. »Times« se izjavlja proti nameri, da bi se Badoolijeva Italija priznala za vojujočo se državo. List piše: Če naj bi se Italija priznala kot vojujoča se država, bi morala resneje sodelovati v borbi preti Nemčiji. »News Chronicle« je mnenja, da je to ocivisno od tega. ali bo Italija nudila uspe>no pomoč. »Dailv Sketch« pa piše: Anglija ne bo pozab:la tri leta vejne samo zaradi tega. fcer BO Badoglijevi ljudje prijazno sprejeli angleške čete pri vkorakanju v talijanska mesta. London, 3. ofct. R. Iz poročil anglo-ameri-3cega glavnega stana se vidi. da sflijo okupacijske oblasti v Italiji italijanske državljane, naj opravljajo stražarsko stužbo pod angleščini nadaoft vum. listisehen marokkanischen Bataillonen ab. Durch Gegenstoss wurden dem Feinde hohe blutige Verluste zugefugt und zahl-reiehe Gefangene eingebracht. Feindliche Fliegerkrafte «arfen am Ta-ge aus grosser Hohe und unter VVolken-schutz Bomben auf Emden und andere Orte im Kustengebiete der Deutschen Bucht. In der vergangenen Nacht flogen starke britisehe Bombenverbande unter erneuter Verletzung schvveizerischen Hoehheitsge-bietes nach Suddeutschland ein. Ein Ter-roraneriff auf Miinchen verursaehte Verluste unter der Bevolkerung und grossere Sehaden in der Stadt. Luftverteidigungs-krafte schossen nach bisher vorliegenden Meldunsen 10 feindliche Flugzeuge ab. Die Luft\vaffe bekampfte in der Nacht zum 3. Oktober Flugplatze und andere mi-litarische Ziele in Siid- und Mittelengland. REKORDNA ŽETEV V NEMČIJI Minister dr. Gobbels govori na prazniku žetve v Berlinu — Sijajni uspehi požrtvovalnega dela nemškega kmeta Berlin, 3. okt. R. Desetič zaporedoma ali petič v tej vojni sta danes nemško prebivalstvo in ves nemški narod proslavil praznik žetve. V ospredju proslave je bila danes dopoldne osrednja svečanost v državni prestolnici, kjer je bilo 118 najbolj zaslužnih kmetovalcev odlikovanih z visokimi odlikovanji za civilne zasluge. V zvezi s to svečanostjo je bila v Berlinu se posebna proslava, na kateri sta govorila vodja kmetovalcev državni tajnik Backe in propagandni minister dr. Gobbels. Državni tajnik Backe je podal sliko o le-tzšnv žetvi in izrekel nato globoko priznanje vsem kmetovalcem in kmetskim gospodinjam za letos opravljeno delo na polju. Minister dr. Gobbels je prav tako uvodoma izrazil zborovalcem in po njih vsemu nemškemu kmetskemu prebivalstvu zahvalo Fuhrerja za vse tvorno Visoke izgube sovražnikov na Onjepru In na Korziki — Na južnritafijanski fronti samo neznatno bojno delovanje Iz Fulirerjevega glavnega stana, S. okt. Nemško vrhovno poveljništvo javlja: Na kubanskem predmostju ter v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte je sovražnik včeraj izvedeJ krajevne napade, ki so bih' v mestoma trdih bojih zavrnjeni. Mesto Tarnanj je bilo neopaženo od sovražnika, po razdejanju vseh za vojno važnih naprav izpraznjeno. Ob srednjem I>njepru je uspelo še bolj zožiti sovražna fekrcevalna mostišča. Žilavo se borečemu sovražniku so bile pri tem prizadete hude krvave izgube. dejanja vseh za sovražnika važnih naprav polagoma umikajo proti severozapadu. V severnem delu otoka Korzike so nemške bojne skupine zavrnile več napadov Badoglijevih čet, tolp in degolističnih maroških bataljonov. V protisunkih so bile so. vražniku prizadete hude krvave izgube in privedeni številni ujetniki Sovražni letalci so podnevi iz velike višine in pod saščJto oblakov odvrgli bombe na Emden in druge kraje na obalnem področju Nemškega zaliva. Preteklo noe so močni oddelki angleških bombnikov po ponovili kršitvi švicarskega Pri obrambnih bojih južnovzhodno od I ozemlja prileteli v južno Nemčijo. Terori- Zaporožja so se posebno odlikovali: lovski polk 138 pod vodstvom podpolkovnika von der Goltza, oklopna skupina pod vodstvom majorja von Gatza, oddelek jurišnih topov št. 213 ter lovski oklopni oddelek 721. Na južnoifeoJijanski fronti je bilo samo neznatno bojno delovanje. Anglo-ameriške sile sledijo našim zašeitnicam, ki se po raz- sticen napad na Monakovo je povzročil izgube med prebivalstvom in večjo škodo v mestu. Protiletalske obrambne sile so sestrelile po dosedaj razpoložljivih vesteh 10 sovražnih letal. Letalstvo je v noči na 3. oktobra obstreljevalo letališča in druge vojaške cilje v južni in srednji Anu liji. Sovjetske čete so zaradi velikih izgub morale znatno omejiti svoje napade Berlin. 4. okt. R. O borbah na vzhodni fronti se poroča dodatno iz pooblaščenih vojaških krogov: Na kubanskem mostišču so se tudi predvčerajšnjim izjalovili trdi boljševiški napadi. Pri poizkusu, da bi vlomili v nemške položaje- so Sovjeti imeli hude izgrube. Po velikih izgubah na ostalih delih fronte, so na južnem odseku znatno omejili sveje napade. Pri Melitcpolju in pri Zaporožju so bili sovjetski napadi zadržani pred našo glavno črto. Na srednjem Dnjepru je v teku č^ščerje sovražniku zopet odvzetega ozemlja. Berlin. 4. okt. R. O bojih na vzhcdni fren-ti še poročajo: Sovjeti so se na južnem odseku zaradi hudih izgub, ki so jih utrpeli prejšnje dni. omejili v svojih napadih. Pri Melitopolju in Zaporcžju, kjer so prejšnje dni uporabljali za svoje prodorne poskuse tri armade, so včeraj vrgli v boj na različnih mestih le nekaj polkov. Osredotočeni ogenj nemške obrambe je tudi tokrat zasekal v sovražne vrste velike vrzeli. Vsi predorni poskusi so propadli. Lovskemu polku štev. 138 pod poveljstvom grofa von der Goltza se je posrečilo ločiti v berbi sovjetsko pehoto od tankov in vse napade odbiti. Odcepljeni tanki so bili uničeni. Na vsem področju so ostale nemške bojne črte v nemških rokah. Na srednjem Dnjepru, kjer Scvjeti še vedno napadajo, so b'li vci napadi zavrnje- ni. Z lastnimi protinapadi so bila sovražna mostišča še bolj stisnjena in je imel sovražnik pri tem znatne izgube, čiščenje zopet osvobojenega ozemlja, ki je ponekod dokaj nepregledno, je v teku. Se vem o-vzhodno od Dnjepropetrovska so bojna, letala preprečila sovražne peskuse za prekoračenje reke. Občutni udarci sovražni preskrbi v južni Italiji Berlin, 4. okt. R. Na vzhodni obali južne Italije so nemška bojna letala hudo bom-bai*dirala sovražne kolone in posamezna, vozila rua. neki važni cesti. V nizkih poletih izvršeni napadi so dovedli do uničenja nad 50 s četami in materijalom natovorjenih vozil- Oskrbovalni promet sovražnika ni utrpel samo hude izgube, marveč ga ovirajo tudi občutne motnje zaradi ruševin razdejanih vozil Najvišja odlikovanja romunskega polkovnika Bukarešta, 4. okt. R. Pri težkih obrambnih bojih' na kubanskem predmostju se je posebno odlikoval rumunski poHccvnik Korner j Feodorini, ki je bil zato odlikovan z viteškim redom železnega križa in z najvišjim rumunski m odlikovanjem ter izredno povišan za brigadnega generala. Velik pomen samostojnih gibčnih oddelkov Uspehi konjeniške divizije SS Berlin, 3. okt. TU. Pn odmikalnih pokreth. kakršni se v teku zadnjih tednov izvajajo na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte, je oaločilnega pomena zlasti nastop samostojno operirajočih gibčnih oddelkov, ki zagotavljajo načrtni razvoj operacij. Sovražnik vedno znova poskuša vdrti v naše pokrete, da bi jih na ta način ločil in preprečil odpremo zalog n prateži ali pa da bi jo vsaj zelo ov ral Z močnim pritiskom na posameznih mestih je poskusi sovražnik dele naših čet odrezati, obkoliti in uničiti. Da mu to ni uspelo, je zasluga večjega števila gibčnih ncnvkih bojnih skupin. Te skupine zagotavljajo unvk množice naših oddelkov Vjt Irttžkučajo \ trdnh bojih, ki ne poznajo oddiha, prediranje y.vražnika. Premoč v vodstvu in visoka vojna morala bo rečih se čet sta predpogoj za tak način bojevanja. K številnim nem-kim div:z:tun. ki so se pri tem v zadnjih tednih posebne izkazale, spada tuai SS kon;cni£ka divizija kj se je na široki fronti vedno znova zopet vrgla proti sovražnim klinom, jim zadarala hude izgube in šele po izpolntvi dobljenega povelja zapuščala boji:če. da bi zno\a posegla v boj na kakem drugem mestu. Kljub vsem težavam rakega bojevanja se je v tej diviziji v brezštevilnih spopadih zadnje dobe celo še posrečilo, da je zajela znaten plen sestoječ ;z lahkega in težkega pehotnega orožja Ajtgleski lovci streljajo spustili nizko nad vodo ter jih zadeli obstreljevati s strojnicami. Trije nemški mornari j i so bili pri tem ubiti. Ojačena nemška letalska obramba Ženeva. X okt. TU. Kdor misli, da se bo nemški narod cral z letalskimi napadi spraviti na kolena, se ljuto vara. ugotavlja britanski tednik »Pieture Post«. Teorija ni vzela vpoštev. da se nasprotnik brani pred letalskimi napadi. Tako je razvil nove obrambne metode, ki AngloameriČane danes mnogo stanejo. Nemci so n. pr. postavili v borbo nočne lovce, ki razpršujejo napaduioce oddelke bombnikov in nato napadajo posamezna letala ter jih pri fem mnogo sestrele. Berlin, 4. okt. R. PriBJftnji teden so angleška lovska letala napadla neko nemško pomožno ladjo, člani posadke, ki so bili ranjeni, so se skušali reSfti s plavanjem. Kakor pripovedujejo očividci, so se argfeSki letalci, &m so opazM ranjence. Kairo - nova centrala boljSeviSke agitacije Stockholm. 3 okt. R. Londonski dopisnik lista S venska Dagbladet« poroča, da se pričakuje v egiptski prestolnici prihod bivšega predsednika Kominterne Dimitro-va. Kairo naj bi postal središče nove bolj-ševiške agi taci jske centrale. Egiptski radio je bil že prisiljen, da uvrsti v svoj spored tudi boljševiške oddaje. Žfdje molijo za delo na tem področju, potem pa podal splcsen pregled o političnem in vojaškem položaju ter v nadaljnjem razvil smernice, po kateiih bo Nemčija v bodoče usmerila svojo politično in vojaško vojno vodstvo. Iz izvajanj državnega tajnika Backeja je bilo med drugim razvidno, da so bili uspehi žetve v četrtem vojnem letu še vse učinkovitejši kakor v prejšnjih letih. Tako je n. pr. žitna žetev vrgla več kakor za eno tretjino več k.;kr prejšnje leto. V nadaljnem poteku tega zborovanja so bili trije zastopniki najbolj zaslužnih delavcev v poljedelstvu odlikovani z viteškimi križe: k nemškemu zaslužnemu križu, ki jih je cdlikovancem izročil zadn.ii od-likovar.ee tega visokega odlikovanja Ober-sturmbannfiihrer Soorzeni. ki je osvobodil Duceja. Podobne proslave praznika žetve so bile tudi po vseh drugih mestih. Na proslavah v pokraiinskih središčih so govorili okrožni vodje. Berlin, 4. okt. R. Na včerajšnji proslavi prazn ka žetve v Berlinu je podal državni tajnik Backe sliko o letošnji žetvi in navedel nekatere zanimive podatke, ki kažejo, kako ogromen uspeh je doseglo skrbno organizirano delo za povzdigo poljedelstva. Kljub neugodnim vremenskim prilikam je letošnja žetev ne le zadovoljiva, marveč naravnost rekordna, če se upošteva, da se .je dosegla z zmanjšanimi delovnimi silami in ob nezadostnih količ:nah potrebnih gnojil. Bolj ko kdaj v miru pa je baš sedaj že_ tev odločilnega pomena za izid zgodovinske borbe za življenjske pravice remškega naroda, fe poudaril državni tajnik Backe. Zato zasluž. Kmečko prebivalstvo tem večje priznanje, kajti letošnja žetev presega ne samo vse dosedanje žetve v vojnih letih, nego celo povprečno žetev v mirni dobi. Letos je bilo pridelanega za eno tretjino več krušnega žita kakor lansko leto, ko je žetev zaradi hude zime posebr.o trpela. Vsakdo si lahko predstavlja, kaj to pomeni v pogledu prehrane. Za prhaaerjavo je državni tajnik Backe navedel podatke iz leta 1918 in leta 1943. Lata 1918 se je pridelalo 6.1 mili iona ton rži, letos pa 7.4 milijona ton, pšenice leta 1918 'Z.3 milijona ton, leto« pa 4.*i milijon« ton, to je za 82 odstotkov več. Ječmena je pridelalo leta 1918 1.9 milijona ton, letos pa *'-6 milijona ton, ovsa leta 1918 4.1 milijona ton. Irtos pa 5.2 milijone ton. Sladkorne pese se je pridelalo leta 1918 7.4 milijo-ia ton. letos pa 16 milijonov ton, to je za 116 odstotkov več. V tej primerjavi je upoštevano samo oz.emljo nekdanje Nemčije. Pravi rekord je bil dosežen pri pridelovanju krompirja, ki se gu je pridelalo 7a 10 milijonov ton več kakor leta 1918 in za 13 milijonov ton več kakor leta l!*U> Ke_ kordi so bili doseženi prav take tudi v pogledu preskrbe maščob. Ne le. da se je nasad oljčnih rastlin znatno povečal, se je /lasti pri mlekarstvu dosegel uspeh, kakršnega si n'hče nI mogel niti predstavljati. Danes krije Nemčija 60 odstotkov maščob z lastnim m-'ekom, dočim je v mirnem času krila kom^j eno tretjino. V prvi svetovni vojni je svinjoreja zelo nazadovala, dočim se sedaj sistematično dviga, tako da je zagotovljena ne le pi oskrba prebivalstva z mesom, marveč tudi v veliki meri preskrba z mastjo. Ob zaključku je državni tajnik Backe poudaril, da so se megli doseči tako zadovoljivi uspehi le zaiad; teg&, ker je narodno s:cial:stični režim že v naprej izdelal podrobne načrte za pravilno ureditev vseh gospodarkih panog in je tako mogel tudi v novo pndobljenih ali zasedenih pokrajinah z uvedbo preizkušenih metod dosegi uspehe, ki bi se poprej zdeli nedosegljivi. Ob koncu je B?cke pozval kmečko prebivalstvo, naj tudi v bodoče zastavi vse sile, da zagotovi prehrano junaške vojske in vsega preb'valstva, kajti nikdar več se ne sme zgoditi, da bi odporna *tUl Nemčije trpela zaradi pomanjkanja hrane. Slovenci, pomnite: Slovensko domobranstvo je edi- činitelj za vzdrževanje miru in ni od slovenskega naroda, kjer reda v slovenski domovini« koli prebiva, priznani zakoniti zaščitnik miru, reda in delovnega napredka« Slovensko domobranstvo kot ta- Dclžnost vseh poštenih Slovencev torej je: vse svoje najboljše moči dati na razpolago slovenskemu domobranstvu za blagor in ko je tudi edini od oblasti priznani prospeh slovenske domovine. Ankara, 1. okt R. 2idje 90 poslali, kakor poročajo iz Moskve, ob prRrki židovskega novega leta Stalinu pismo v Katerem mu agotavljajo, da bodo židje mofflS pri Je-MjRevMkega orožja. Prispevek Mandžurije k osvobodilni vojni Singsing, 1. okt. TU. V prisotnosti cesarja je bil v soboto svečano otvorjen kongres stranke sloge v Mandžuriji. Poleg odposlancev iz 20 mandžurskih pokrajin so pri_ sostvovali kongresu tudi odlični predstavniki vojaške uprave in civilnih krogov. »čas je dozorel v popolno osvoboditev od ameriških in angleških verig«, je izjavil ministrski predsednik OangČinghuj v svojem otvoritvenem govoru. Naloga treh milijonov članov stranke je. posvetiti vse svoje sile povečanju deleža Mandžurije na tej vojni in za povišanje industrijske in poljedelske proizvodnje. Generalni poročnik Mijake, predsednik združenja, je dejal; »Mi imamo v mislih le en cilj, a to je iztrebljenje anglo-ameriških sil. ker drugače ne bi bilo mogoče doseč* santrstojnosti Vzhodne Azije«. Podpolkovnik Šijomo, govornik kvangtunške armade, je med drugim dejal, da je izredne važNOSti. da se vsak posamezni mandžurski državljan iz-vežba za borbo proti anglo-ameriškemu sovražn;ku, ki poizkuša javno in skrivaj razbiti slogo med Japonsko in njenimi zavezniki M3rdžurijo, Kitajsko. Tajem in Birmo. Popolno sodelovanje Filipinov z Japonsko Tokio, 3. okt. R. Bodoči predsednik filipinske republike dr. Laurell je podal zastopnikom tiska o neodvisnosti Filipinov naslednjo izjavo: »S proglasitvijo te neodvisnost: se bodo uresničile stoletne sanje filipinskega prebivaltva. Japonska nam je dala neodvisnost in filipinska republika izjavlja zato svečano, da se bo borila ob strani japonskega naroda in se ne bo ustrašila nobenih žrtev, dokler ne bo izvojevana dokončna zmaga: Farm'ranie indijske v&jske na Tajskem Bangkok. 3. okt. R. Predsednik vsein-dijske legije in vrhovni poveljnik indijske naconalne vojske Bose je izjavil: Tudi na Tajskem so že ustanovljena taborišča, v katerih se pripravljajo Indijci za vstop v naredno vojsko in skuono borbo proti Angležem. Pozivi za vstop v ta taborišča so imeli povsod velik uspeh. čungkinške čete brez udarne s. le šanghaj. 1. ckt. TU. Črungkinški politični ljudski svet je naročil posebni ' omi-siji, da preišče stanje v vrstah čungkinške vojake. Poročilo komisije se je glasilo; >Udarna sila čet se mora taikoj dvigniti in je treba zlasti skrbeti za boljše b^vežfoa-nje, boljšo prehrano ter zdravniško ^'kr-bt>.« DerjBtniiUer v Rumuniji Bukarešta. 4. okt. R. Nemški državni prometni minister Dcrpmuller je po končanem obisku v Bolgariji prispel v rumun-sko prestolnico. Prihodnje dni bo odpotoval v novo rumunsko pokrajino Transni-s t rij o. Nemčija je glede prehrane nepremagljiva Bfrlin, 3. okt. R. Nemški tisk objavlja o današnjem prazniku žetve uvortne članke in priložnostne razprave. »Bdrsenzei-tung« ugotavlja med drugim, da je Nemčija gospodarsko blokado v tej vojni enkrat za vselej premagala. Fuhrerjeva strategija pridobivanja prostora in vodstvo nemških kmetov sta obrezuspešila najostrejše angležko orožje v prvi vojni, to je blokado. Lahko se reče, da je Nemčija v pogledu prehrane nepremagljiva. Patriotične svečanosti v Bolgariji Sofija, 4. okt. R. V vseh delih Bolgarije so včeraj svečano proslavili obletnico bolgarske neodvisnosti. Prebivalstvo se je ob tej priliki spominjalo tudi 3. oktobra 1918, ko je stopil na bolgarski prestol nedavno umrli kralj Boris III. iidje izkoriščajo ameriško delavstvo Ameriška revija >Colliei-s* se v posebnem članku bavi z vprašanjem brezposelnosti in socialnega položaja po vojni ter pravi, da se že danes v Ameriki povsod čuje malortu-šna opazka: s-Moj bog, ko-1 ko h mo mera!] še plačati za to vojno«. Napori in žrtve, ki jih bo morala Amerika še doprinesti, so po zatrjevanju omenjene revije gotovo 10 kr at tako veliki kak:r oni. ki so jih Zedinjone države doprinesle v prvi svetovni vojni. Zato se Američani vedno znova vprašujejo, ali bodo po tej vojni notranja gospodarska in socialna vprašanja kakor tudi razvoj inflacije tudi podesetorjena. kar bi dovedlo do popolnega osiromašenja delavskih množic. V članku omenjene revije se naglasa tudi bojazen, k; že danes preveva ameriško prebivalstvo, da se ob koncu vojne ne *»• mogoče izogniti gospodarski m socialni zmešnjavi. Posledica teh bi bila ta, da bd Zedinjene držav? neizbežno za.gazile v ko-munizem. Ljudstvo od države ne more piičakovati učinkovite pomoči. Edino, česar se lahko nadeja, je to. da država ne bi s prevelikim davčnim pritiskom zadušila vsako zasebno pobudo. List podaja zelo pesimistično sliko o bodočem socialnem razvoju Amerike in zlasti o prihodnosti ameriškega delavca, ki je danes Se bolj kakor doslej izpostavljen neusmiljenemu židovskemu izkoriščanja. Strati 2 »SCO V E N S K I NAROD«, ponedeljek. 4. oktobra 1943 Stev. 222 Slovenska domobranska legija na pohoda Prvi nastcp domobrancev v nabito polni FraaCiitaUHM dvorani Liuh'jana. 4. oktcbra. Snoč; je propagandni cdsek slovenskih do-mebrancev priredil v franć škanski dvorani svojo prvo odreditev. Spored ie bil zelo cfcbro izbran Prostrana dvorana je biia zasedena do zadnjepa kotička, prireditev pa je pf;ča.št:I tudi predsednik Pokraj r.ske uprave general Leon Kur-nik. k jc na njo poslal za stcrmtlca kapetana fregate g. Kregarja Toneta. Prireditev je ctvcril orkester, ki ga nastavljajo mlad?, a že tzvezbanl in o*(»bro priprav Ijenj fant je. Presenetil vo dobro so izvajali P. Ačka »Viteško koračnico«, narodne »Ko Ps zalajajo«. »Ce Študent na rajžc gre« in *>(yk se je oženil« a za zaključek Aekov »Venčck aJovensk h narodrrh« Za vsako po-sflmczoo ročko so želi mlad e1;^ Seniki burno priznanje in ploskanja kar n hotelo b't' konca. Morali m> neka' točk tml 'ponoviti za kar so žei; ponOMio eronv.vn aplavz. S'cdi! ie kratek odmor, nakar ie moški zbor zapr! V.v berlovo »Molitev ,a nrr« n Tomčevo "Zmagala s t Ton" za t- dve točki s<, b'V izborni pevci nagrajeni s ploskanjem. Nato je stopil na oder mlad domobranec, ki r»a je vsa dvorana navdušeno pozdravila. Nfegvo ognjevit nagovor ie bi! mnogokrat prek-njen / odobra va jca sredstva, medtem ko kmet umira. Slovenski domobranci pravimo: Kdor ni do danes izprcgleual, je slep ali zlcč:nec. Kdor ni z nami, je proti nam. Naj se zaveda tepa. kar bo. Sedaj prihaja ura plačila za vse Dvanajsta ura je ura siovenske- j sa meča. Slovenska domobranska vojska je na pohodu in naša pest bo vse pometla. Mi smo ma-čcvalci preteklosti, ^srxvoarji sedanjosti in poroštvo bodočnosti, bodočnosti miru, reda in pravice. Bog je z nami« Viharno odobravanje se kar n! hotelo poleči, ko je domobranec končal svoj govor. Za njim jc nastopil spet moški zbor in zapel Sattncrjcvo »Na planinah«, Kocjančiče^o »Vins-k; brat«. Vračkc.vo »Na nebu zvezd* sevajo« in Zajčcvo »V boj. v boj«. Pevci so vnovič želi velik uspeh m navdušen aplav/. Trav tako je c'edalcc navduši odlc-mek iz Mo'ierovc komea:jc »Seapinove zvijače«, ki so ga prireditelji presenetljivo uspešno cirnesi" v naru aoVj. Uspela prireditev je bila zaključena s petjem pesmi slovenske domobranske legije, ki jo je zapelo vse občinstvo. Orkester je morjstrsko vodil prof. France Ačko, ki je priredil vse orkestralne točke, moški zbor pa Fr. Kanizjj. Prireditev je, kakor reečno, dosegla največji uspeh in jc prijetno presenetila ogi-.•nmo množico, ki ie prireditelje in vse nastopajoč enagradila z zaldjučnim spon_ tanim aplavzom. Ozračje je bilo nad vse pi isrono in ta prvi pivrpaojadni nastop domobrancev je v polni meri dosegel svoj namen ter še bolj populariziral med Ljubljančani idealistično domobransko misel. Razpis abonmaja za leto Predstave Drame :n Opere so razdeljene na abonmaje: Prvj abonma«, abonma red ^Sreeiac. ab~nma red četrtek« in abonmaja A in B. Poleg teh abonmajev, ki veljajo za operne jn dramske predstave, je razpisan še abonma red Torek«, ki velja samo za dramske predstave. >Prvi abonma« dobi delno premiere v Operi in Drami, ostala dela pa bodo dobdi abonenti ^Prvega abonmanar v razporedu abonentskih predstav kot prvi. Abonma je vel javen za 36 predstav. 20 dramskih in 16 opernih odnosno operetnih. Prijave za abonma sprejemajo' v veži dramskega ^lorlališča od ponedeljka 4. do torka 3 2. oktobra, dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonentom lanske sezone bodo rezervirani njihovi lanski sedeži do četrtka 7. oktobra do 17. ure. Od petka 8. oktobra iana. — Goethe: Ifigenija na Tavridi; Schiller: Kovarstvo in ljubezen. Marija Stuart; Le^>ing: Emilija Galotti; Griil-parzer: Ljubezni in merja valovi; — Ir>-sen: Junaki s Helgelanda: — Ostrovski: Nevihta. - Linhart: Matiček se ženi. B. Moderni avtorji: Rosegger: Vesela božja pot. — Hcffmannsthal: Slehernik. Sohonherr: Žena vrag. — Buchner: "VVojčck. Cankar: Kralj na Betajnovi. — Župančič: Veronika Deseniška. — Tav-čar: Cvetje v jeseni. — Milcinski: Volka-šin. Kjer ljubezen, tam Bog. — Lipah: Glavni dobitek. — Leskcvec: Vera in nevera.. — Cajnkar: Potopljeni svet. — Chi-arelli: Maska in obraz. — Cassella: Smrt na dopustu. — Alessi: Katarina Medičej-ska. — Bracco: Mali svetnik. Repertoar Opere bo v novi sezoni črpan iz tehle del: Barok-klasika: M07art: Don Juan. — GJuck: Oi-fej in Evridika. — Do-nizetti: Don Pasquale. — Rossini: Sevilj-5?ki brivec. Prva romantika: Lortzing: Car in tesar. — Nikolai: Vesele žene uindsor-5ike. — Verdi: Macbeth, Rigoletto. Trubadur. Traviata. — Visoka romantika: Humperdinck: Janko in Metka. — DA1-bert: Mrtve oči. — Verdi: Don Caric«, Falstaff. — Giordano: Pedora. — Perosi: Kristusovo vstajenje (oratorij). — Masse-net: Thais. Manon, \Verther. — Gounod: Kaust. — Thcmas: Mignon. — Musorg-ski: Boris Godunov. — Rimski-Korzakov: Sneguročka. — Čajkovski: Evgenij Onje-gin. — Janaček: Jenufa. — Smetana: Prodana nevesta. Foerster: Gorenjski slavček. — Veri jem: Mascagni: Prijatelj Fric. — Puccini: Madame Butterflv, Bo-beme. — Bizet: Carmen. — Moderna: De Falla: Triroseljnik (balet). — Stravinski: Apolon Musagete (balet>. — Svetel: VLš-njegorci. — Operete: Strauss: Netopir, Zeller. Ptičar. — Lehar: Zemlja smehljaja. — Gregorc: Melodija srca. Cene za abonma reda A in B: Loža, v parterju: privatniki 310 lir. državni in samoupravni uradniki 255 lir obrok. Loza v I. redu št. 1—5, obrok 310 lir, uradniški 255 lir. loža I. reda št. 6—9. cbrok 310 lir, uradniški 280 lir. Parterni sedeži: I. v Drž. gledališču 1943-44 vrsta splošni abonma 84 lir. uradniški 69, II.—III. vrsta 75—61 lir, IV.—IX. vrsta 66-54 lir. X.—XI. vrsta 56—47 lir, XII.— XIII. vrsta 47—39 lir. Balkonski sedež!: I. vrsta splošni 56 lir, uradniški 47 lir, II. vrsta 47—39 lir, III. vrsta 37—31 lir. Galerijski sedeži I. vrste splošni ab. 34 Lr, uradniški ab. 28 lir, II.—III. vrsta 27 lir odnosno 23 lir, IV.—V. vrsta 23—19 lir. Cene za abonma red »Prvauo, red »Sreda« in ped »ćetrtek«: Loža v parterju: splešni ab. 3 0 obrokov k 330 lir. uradniški ab. 290 lir. Loža v I. redu št. 1—6 330 lir, uradniški 290 lir, loža v I. redu št. 6—9 obrek a 360 lir odnosno 320 lir. Parterni sedeži: I. vrsta S9 lir, uradniški 79 lir. II.—III. vrsta 79—70 lir. IV—IX. vrsta 70 62 lir. X.—XI. vrsta 60 — 53 lir. XII.— XIII. vrsta 50—44 lir. Balkonski sedeži" I. vrsta 60—53 lir. II. vrsta 50—44 lir. III. vrsta 39—35 lir. Galerijski sedeži I. vrsta 36—32 Ur, II.—III. vrsta 29—26 lir, IV.— V. vrsta 24 22 lir. Cene za dramski abonma red »Torek«: Loža v parterju: splošni ab. 144 lir, uradniški 120 lir obrek. Loža v I. redu 144 lir odnosno 120 lir. št. 6—7 160—140 Ur. Parterni sedeži I, vrste 38 lir, uradnik 32 lir, II.—III. vrste 35—28 lir. IV.—IX. vrste 30--24 lir, X.—XI. vrste 25—20 lir, XII. -XIII. vrste 21—17 lir. Balkonski sedeži: I. vrsta 25 lir. uradnik 20 lir, II. \TSte 21—17 lir. Galerijski sedeži: I. vrsta 15—13 lir. II. vrsta. 12—10 lir. III. vrsta 10—9 lir. Abonma je plačljiv v 10 zaporednih mesečnih obrokih. Abonent splošnega a.bonmana. uživa v razmerju z dnevn:mi cenami znaten popust. alx>nent — državni ali samoupravni uradnik odnosno uslužbenec pa. doseže celo 30' > popusta. Vabimo k številnemu vpisu. Uprava Državnega gledališča v Ljubljani. DRŽAVNO GLEDALIŠČE D R A M A Sobota. 9. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dram=Ke sezone. Izven, Cene od 22 Ur navzdol. OPERA Sreda. 6. oktobra, ob 16: Dežela smehljaja. Prvič v predsezoni. Izven. Genr od 32 lir navzdol. Sobota. 9. oktobra, ob 16: Madame Bntt?rfly. Prvič v predsezoni. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Dnevna operna blagajna posluje od 10.30 do 12.30 in cd 16. do 18. rc. Na dan predstav je odprta pol ure predzačetkom predstave. exn t ca KOLEDAR Danes: p.nedeljek, 4. oktobra: Frančišek Serafinski. D A.NAS NJE PRIREDITVE Kino Matica: Svatba na Melvedjem dvoru. Kino Sloga: Violanta. Kino Union: Romanca v molu. K>no Moste: 2elim si ljubezni. D E 2 U R N E LEKARNE Danes: Mr. Iveustek. Resi jeva cesta 1; j Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komo- | tar, Vič, Tržaška cesta. 1 LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Tel. 27-SO KINO SLOGA TeL 37-30 Zopet veliko dramatično delo po Ernst Zahn-ovi noveli >Der Schattenc VIOLANTA Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore V glavnih vlogah: Annelies Reinhold, Rlchard HauSsler in Ham Schlenk Predstave ob 15. in 17. uri, v nedeljo pa Se ob 10.30 uri KINO UNION Telefon 22-21 Tragična usoda mlade žene, ki je podlegla x težki razdvojenosti med dolžnostjo in ljubeznijo . . . ROMANCA V MOLU Marianne Hnppc. Paul Dahlke, Ferdinand Marian, Sicgfrled Bretior Predstave ob: 15.30 :n 17.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Veliki umetnik Hclnrich George in šarmantna lise VVerner v ljubavni drami najvišje kakovosti- Svatba na Medvedjem dvoru Odlična režija, nadvse lepa glasbena spremljava in sijajni igralci. Predstave dnevno ob 15 in 17. uri. DNEVNE VESTI — Poroka. Poročila sta se v soboto g. dr. Miran Mallv, odvetniški pripravnik in gdč. Marija Kunej. Obilo sreče! — Nest°r nemških geografov Alb?rt Penck je praznoval te dni svojo 851etnico. že v mladih letih je postal profesor zemljepis j a na dunajskem vseučilišču, kjer je ustanovil svojo šolo, ki je zaslovela po vsem svetu. Penck je predvsem temeljit po-ZTLBfvalec ledene dobe. Ob 2501etnici svojega obstoja je inomoško vseučilišče imenovalo A. Pencka za svojega častnega doktorja. — Španski častniki na Koroškem. V soboto popoldne si je ogledalo Vrbsko jezero 20 španskih častnikov, ki se mudijo trenutno na povabilo državnega propagandnega ministrstva v Nemčiji. V nedeljo so se španski gostje udeležili slavnostne predstave Mozartove »Čarobne piščalK v celovškem obmejnem deželnem gledališču. D?nes bodo sprejeti pri Gauleiterju. — SpodnjesaUsonski slikarji na Bledu. Likovni umetniki iz Spodnje Saksonske so se odzvali povabilu kulturnega oddelka-koroškega državnega propagandnega ura-ća in so prispeli na Bled. kjer so se nastanili v Grand hotelu. G'stje so občudovali krasoto blejske krajine in so izkoristili vsako minuto za svoje umetniške zasnove in pcsnelkc. V družbi s koroškimi tcvarši-umetniki so b:li navezani še tesnejši tovariiiki stiki in so bili koroški umetniki povabljeni, da pridejo na Spodnje Saksonsko. — Službena vest. Do?edanj okrajni komisar in orožniški mojster Maks Maver v Selcih je prosil za razroš tev svoje službi- Na njegovo mesto je bil imenovan kmet Matija šmid. — ljubljanska radijska postaja obvešča svoje poslušalce, da bo cd 5. oktobra t. 1. dalje uvrstila v svot program vrsto zanimivih predavanj. Ob ponedeljkih cd 17.45 do 18. bo zdravniška ura, ob torkih od 21. do 21.05 razgled po svetu, ob Sredah od 17.30 do 18. otroška ura. ob četrtkih od 17.45 do 18. naredna umetnost, ob petkih od 17.45 do 18. iz nevih pesnitev, ob sobotah od 17.45 do 18. gospodinjsko predavanje in ob nedeljah od 17.45 do 18. kmetijsko predavanje. IZ LJUBLJANE —Ij Nov grob. Po daljšem boleha nju je umrla ga. Avgusta Terdina, zadnji član nekdaj zavrne, premožne ljubljanske trgovske družine Franca Tcrdine iz Starega trga. Pokojna je bila izobražena žena, plemenitega, srčno dobrega značaja in priljubljena v pri jate! jakih krogih. Preživela je mnogo težkih dni, posebna za časa bolezni, to la vse je potrpežljivo in u-Dne 30. septembra okoli 18 sem se peljal s tramvajem izpred magistrata do Rakovnikn. Ko smo pie.i ro-tovžem vstopali, je bil«-« še precej ljudi pri tj-arnvaju, ki pa je ko storil vse. da izve za njihovo sedan je hi-vališče in jim poniagra vrniti se domov. Druga jesenska nedelja Ljubljana. 4. oktobra Ze pred tremi tedni so se začele prižigati ognjene jesenske barve v gozdovih V začetku se jc zelena barva začela spreminjati nezaznavno, kakor da jo slikar potegnil le enkrat s čopičem čez osnovno zeleno barvo. Se pred tednom je zelenje prevladovalo, a včerjj so se pestre jesenske barve že prelivale čez gozdove. Tudi dandanes ljudje niso slepi za naravno lepoto, čeprav mnogi gledajo na dogajanje v naravi raje kot pridelovalci in uživalci naravnih plodov. Tudi meščani niso dandanes tako romantični« kaikor so sloveli včasih; ne le zaradi tega, ker so tudi sami pridelovalci. Vendar jim ne moremo zameriti, da čislajo jesenske darvve narave ter di zadnje čase zahajajo v gozdove predvsem zaradi kostanja in gob. Nabiralcev kostnnja je bilo vselej več kakor gobarjev. Čeprav so se gobarji zulnja leta silno razmnožili, vendar se zdi, da gobe izgube povsem svojo vrednost spri čaj kostanja. Tako je zd^rj mnogo užitnih gob. zlasti golobic in čebularjev, a jih n/ibirajo le zelo redki, 'medtem pa velike trume ljudi naskakujejo kostanjeve goziove in udrihajo p<> mevescih z divjo vnemo. Včeraj so ljubitelji kostmja posvetili vse najboljše sile svoji nalogi; udejstvovali so se seveda samo v določenem območju, kar je sreča, saj bi sicer napravili še mnogo večjo ško- do, v resnici delajo mnogi nabiralni v gozdovih mnogo večjo škodo kakor imajo sumi koristi od nabiranja kostanja, K atijo zelen kostanj, ki se šo žilavo drži vej. in pri tem polomijo iiulni les, da priruxlnje leto drevo ne more roditi. Ix>mijo pa tu.li večje veje bo cele vrhove. Od nezrelega kostanja, ki nima še pravega okusa in ni re-dilen, nimajo nobene koristi Pač pa marsikdo kolne t^pi-ičo mztrjranih hlač in oguljene kože Seveda pa včeraj meščani niso zapuščali mesta zgolj iz materiilisUeiuh nagibov. Marsikdo ■kute še izkoristiti čun bolj lepe jesenske dni, preden bo zopet nastopilo deževno in hlalno vreme, ki nas bo prisililo, da bomo ostajali v zaprtih prostorih. Tu ii za lepoto narave meščjni niso slepi. Seveda pa zdaj ostaja večina meščanov dom.u v samem mestu, kar se tudi pozna v kinu in gledališču. Naši meščani bi pa tudi ne bili sami sebi zvesti, če b: ob nedeljah — ne glede na čas in sezono — ne obiskov.-Ui svojih tradicionalnih gostiteljev v predmestjih. Včeraj so jih že povpraševali, ali bodo kmalu začeli točiti portug ilko in ali niso pozabili, da se novemu vinskemu soku prilezejo naše značilne spei . skupaj a kislim zeljem in ne z njim. Nekaterim se ni mudilo v posteljo, ker so se veselili pridobljene ure. kajti davi smo lahko un» dalj.^ spali. Baje bi se jim prileglo vtzUl ponedeljek, da bi lahko potisnili Cafl za uro nazaj. Pridelovalcem krompirja Prehranjevalni zavod opozarja vse pridelovalce, da je najstrože prepovedano prodajati kakršne koli količine krompirja brez dovoljenja Prevoda. Cez nekaj dni bo Prevod pozval vsakega posameznega pridelovalca, naj odda ono množino krompirja, ki jo je Prevod zanj določil. Pridelovalce, ki so krompir prodali raznim strankam v Ljubljano, pa pozivamo, naj najkasneje do 5. oktobra občinskim uradom naznanijo natančne naslove, komu so krompir prodali in kakšno množino so jim oddali. Edino ta množina bo pridelovalcem odšteta pri obvezni oddaji Prevodu. Prijava oddanega krompirja bn-z natančnega naslova kupca ne bo upoštevana. Ljubljanski pridelovalci morajo množino prodanega krompirja in naslove kupcev naznaniti mestnemu kmetijskemu odseku v Puccinijevi ulici št. 2. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom VIII-2 št. 364-20 je Pokrajinska uprava v Ljubljani dne l. oktobra določila za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo od ponedeljka, 4. oktobra 1943 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: zelnate glave 1.50 L, kislo zelje 4.50 L, kisla repa 2.50 L, ohrovt 3 L, domača cve-tača 5 L, kolerabice 3 L, repa 0.75 L, rdeča pesa brez listov 3 L, radič 3.70 L, giav-nata solata 4 L, endivija 3 L, špinača 4 L, rdeča in bela redkvica 5 L, bučke 3.70 L, buče 2 L. novi krompir 2.10 L, rabarbara 4 L, šopek zelenjave za juho 0.50 L, zelena 4 L, por 3 L, peteršilj 4 L. rumeno korenje 1.50 L, rumena koleraba 1.50 L, črna redkev 3 L. čebula 2 L, šalota 3 L, če^en 6 L. paradižniki 4 L. zelena paprika 3.60 L, rdeče korenje brez zelenja 4 L, osnaženi hren 4 L, namizna jabolka 5 L, jabolka za kuho 3.30 L, hruške 1. vrste 4.50 L, hruške II. vrste 3.30 L, domače breskve 5 L. liter lisičk 4 L, kilogram jurčkov — zdravo in čisto blago — 12 L, jajce 2.50 L. Kier ni posebej naveden liter, veljaio cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano Genoveva To\; l DEKLE Z MEJE Roman I. p°glavje B r a m b o v s k a slavnost še preden so se prvi sončni žarki nalik svetlobni pahljači pokazali nad višinami Volčje gore, je zagrmel po dolini odmev treh topovskih strelov. Zgodnji drozgi 3o prestrašeno utihnili, živina v hlevih je za-mukala. in vsa Ovvensova rodbina je poskočila v svojih posteljah. Slovesni brambovski dan se je pričenjal. To je bil veliki dan dobne in naselij daleč na c krog. dan, ko se je zbiralo staro m mlado, da bi videlo brambovce, v otožnih spominih gledalo parado starih vojakov in opazovalo tekme mladine, pri tem pa pozobalo na jerbase peciva in drugih dobrih stvari ter se vobče do sitega nave-selilo. Ob sončnem vzhodu je v CKveasovi hiši ob gorski cesti že vse višalo od zaposlenosti. Gospa Ovvensova in njena štirinajstletna hčerka Izabela 3ta skoraj padali druga preko druge, ko ste tekali po kuhinji sem ter tja in pripravljali zajtrk. Mala Polly je bila vsem pod nogami in se je smejala in kričala. Dedek Ovvens je venomer zabavljal, da miza še ni pogrnjena, ln Jeff, revmatični star; pes, je begal sk-rzi ^rrć'rna in radnja vrata v hišo in iz nje ter bistro pazil na vse rodbinske člane, v strahu, da ga ne bi kam priklenili in pustili na današnji dan doma. Celo rjava kobila Dolly in voli, ki so se vedli prav po volovsko, in bedaste kokoši so bile videti na moč razburjene: Dc«lly je kakopak slutila, da je danes poseben dan. kajti njena koža ni bila nikoli tako svetlo očehljana kakor to pot. Nazadnje je bil zajtrk kenčan in miza snažno pomita. Mati Ovvensova je jadrno prinesla jedilno košaro ter jo obložila znotraj s snežnobelim prtom. Vanjo je položila mogočen, pravkar spečen hlebec kruha, dva velikanska jabolčna zavitka, da so se tj kar sline nabirale, če si ju pogledal, in zajeten lonec z jabolčno čežano. Ko je bilo vse to opravljeno, so poiskali iz skrinj najlepša koteninasta krila in pražnje obleke. Togo naškrobljenc in gosto nagubane spodnjice so šumele po stepni-cah gor in dol. Od nekod sta klicala na pomoč gospod Owens in enajstletni Joe, ki nista mogla najti svejih nedeljskih srajc in nogavic, spodaj pa se je hudoval glas starega očeta, ki je v čedalje večji nestrpnosti sip al vprašanja in opombe: 2 čas je, da pridemo z doma! — Kaj voli še vedno niso vpreženi? — To ste mi polži, bogme da! — Pol veselice bo pri kraju, preden pridemo tja! — Hejo, hejo, aH mar še spite?« Res da je bil zjutraj prvi skočil lz postelje. Napravljen v ogoljeno modro uniformo, ki jo je nosil svoje dni med revolucijsko vojno, je stal pri okrni in drzno gledal v daljavo. Da. kakšen fant je bil njega dni v tej uniformi, da, da .. . >Ali, očka,« je zdaj zakTcala gospa Owensova po ste pni ca h nizdol, ko se ii ie glava baš pokazala izmed gub spodnjice, ki jo je natikala, >vsaj malce bi potrpel! Zdaj še nj žive duše tam, kvečjemu nekaj mladih ljuMladili ljudi, mladih ljudi..r je ded z*>-gcdrnjal, »jaz se čutim prav tako mlade- 1 ga kakor kdor koli. Neumnosti!« In da bi i prkazal. kako ie še mlad. je hotel zap1«- • sati indijanski ples, pri čemer se je seveda, čeprav je s palico lovil ravnotežje, nevarno opotekal in se nazadnje sesedel na klop ob vratih. Ko je prišel spet nekoliko do sape. je jel z glasem. ki se mu je pri vsaki vsoki noti k!a\mo trgal, prepevati pesem: »Tu sem m tukaj moram biti, o rajši bi bil kje drugje. O. da bi vsaj bil kje drugje, čez tri doline, tri gore!« Jeff si je bil vzel starega očeta za Zgled ln je s pobesenim repom dvakrat ali trikrat nerodno poskočil. »Bela.« je zdaj rekla mati, ko je deklica v svoji modrobeli koteninasti obleki pristopila k nji. »če si napravljena, skoči, za Boga, k dedku hi pazi nanj, da si ne zlomi vratu. Kadar se moški postarajo.. .« Ostalo je pogoltnila. Izabela je smehljaje se prisedla k sta- remu možu in skrbno razprostrla krilo, da ga nc bi pomečkala. To je bilo dedku všeč; dopadljivo je vrgel svetle oči po vnukinji: ^Prav takšna si na pogled kakor medrina tamle zunaj,- je rekel in pokazal na travn:ke. kjer so ljubko cvele lehe modrih m belih cvetk. ^ Dedek,« je zvijačno vprašala, kakor da ne ve odgovora že davno na pamet. *kako ti je bilo prav za prav pri duši tisto jutro, ko ste korakali proti Benning-tonu ? - Zahihital se je. :>Nu. dete. priznam, da mi je bilo kar umreti od strahu. V grlu mi je tičal cmok. debelejši od račjega jajca. In, kaj misliš, kaj mi je dejal Sam Woodhouse. ko je bila vsa reč končana? Lemuel. je rekel, tako mirno si se držal, kakor da bi šli na reko ribe lovit.« Starec je vrgel glavo nazaj in se smejal, smejal, dokler se mu niso zbledele oči zasolzile. Vsa neučakanost, da bi prišel na veselični prostor, je bila pczabijena. Bitka pri Benningtonu mu je bila v sr>o-minu tako živa. kakor da bi pisali leto 1777,ne pa 1812. Pes mu je zadovoljno sopihaje legel k nogam in si jel cd časa do časa lizati šape. Morda je z dedkom vred tudi on sanjal o davnih junaštvih in minulih nevarnostih, o lisicah, ki jih je Ml gonil, in o volkovih in medvedih, ki jih je bil ustavil, ko je bil še mlad, krasen pes. v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v \eljavi cen.k za zelena vo in sadje št. 15 na rožnem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke m prodajalce, da mora biti po teh ceruih na-produj vse blago zdravo, otrebljcno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti obnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. V^e te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označeno na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačar;evem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile vene zanj objavljene v prejšnjih maks:maln:h cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta. če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Vis. Kom:>ar:ata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. -.^.-*4 Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cen-tesimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjnh cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 in z dne 25. novembra 1943 št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1041, M. s. št 358. Tržaške novice — Demografska «*Hka Tr*ta dne 9. ln 10. septembra: 20 rojstev, 12 smrtnih primerov, 10 p'Tok. Dne 16. septembra J« bilo v Trstu 13 rojstev, 11 smrtnih primerov, 3 poroke. RADIO LJUBLJANA Ponedeljek, 4. <>ktohra 8.50 do 9 Jutranji pozdrav. — 9. — 9.20 Poročila v nemšč;ni in slovenščini. — 12 20 _ 12 30 Uvcd. — 12.30 — 12 50 Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.50 — 14. Zabn-ra glasba — ijrra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. — 14. — 14.15 Poročia V nemščini. — 14.15 — 15. Po-poidanska siasba. — 15. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. — 17. — 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15 — 17 45 Zabavni kencert. — 17.45 — 18. Zdravniška ura — 19. — 19.30 Veseli zvoki — igra Kmečki trio. — 19.30 — 19.50 Poročila v slevenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva V italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. — 19.50 — 20. Medigra. — 20. — 20 20 Poročia v nemščini. — 20.20 — 21. Koncert operne glssbe. — 21. — 22. Pisana glasba. — 22. — 22.10 P: ročila v nemščini. i KLOBFĆARN'A „P A J K** Vam strokovno osnazi, Dreobllka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnlca. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA, SV. PETRA CFSTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) Schrlftleiter — Urejuje — Redattore: Rudolf Ožim _ Fiir »Narodna tiskarna A. G,