NOVI TEDNIK
ST. 30 - LETO 56 • CELJE, 26. 7. 2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečko Poldič
SERIJA PODTAKNJENIH POŽAROV
Od četrtka do nedelje je v vojniku in v šmartnem v Rožni
doiini trikrat zagorelo - V Šmartnem je očitno na delu
piroman. Stranl8.
Špeline usodne tabletke
Celjska televizija naprodaj
KDO PA
so TI MLADI
FANTJE?
Vsi ambiciozni in vsi oddani -
o Pubiikumovciii še z druge plati. Stran 22.
DRAMA ALI
SKRIVNA
LJUBEZEN?
Dogajanje po pivovarniškem velikem bumu
je navidez potihnilo, ozadje ostaja nejasno, stran 6.
Foto: GREGOR KATIC
Poletna vročina naravnost sili k vodi - ob bazene, k rekam, jezerom,
kjer nas čaka olajšanje in osvežitev. Toda. pozor! zavod za
zdravstveno varstvo ugotavlja, da voda v rekah in jezerih ni ustrezna,
v bazenih pa je, po naši nemarnosti, prevečkrat poiulana. Stran 9.
KABELSKA
IZSILJEVANJA
Dobrnčani že dve leti čakajo na kabelsko televizijo,
občina In Eiektro Turnšek pa valita krivdo drug na drugega. Stran 5.
2
DOGODKI
UVODNIK
Zgodovinske
drobtinice
Ustavno sodišče je v pone-
deljek zavrnilo predlog RTV
Slovenija, da bi do končne
odločitve zadržalo izvrševa-
nje tistega člena zakona o
medijih, ki določa, da se za
pripravo programskih vse-
bin lokalnih in regionalnih
ter študentskih RTV progra-
mov iz sredstev RTV prispev-
ka (naročnine) izloča 3 od-
stotke. RTV Slovenija je v po-
budi za presojo ustavnemu
sodišču navedla, da bi to za-
nje predstavljalo nenado-
mestljivo škodo v višini 36,6
milijona tolarjev mesečno in
da bi izvrševanje tega čle-
na zakona močno ogrozilo
pripravo programov RTV
Slovenija. Ustavno sodišče
pa je razsodilo, da iz pritož-
be ni mogoče zaključiti, da
bi bila škoda RTV Slovenija
višja od morebitne škode, ki
bi nastala lokalnim, regio-
nalnim in študentskim ra-
dijskim in televizijskim po-
stajam.
Za regionalce, kot pogosto
imenujemo radijske in TVpo-
staje, ki oddajajo pretežno lo-
kalne in regionalne progra-
me, je ta odločitev na nek na-
čin zgodovinska. Pa ne toli-
ko zaradi »drobtinic«, ki bo-
do padle z mastodontove mi-
ze. V veliki meri namreč po-
meni ta odločitev konec vsaj
ene etape dolgoletnega boja
za priznanje pomena lokal-
ne in regionalne informaci-
je v državi. Že res, da je dr-
žava z jasno politiko dode-
ljevanja frekvenc in pomoč-
jo pri vzdrževanju oddajniš-
ke mreže vsaj malo olajšala
položaj regionalcev. A je hkra-
ti tudi »zategnila uzde« pri
nadzoru programa. Ni na-
mreč lahko izpolniti pogojev,
ki med drugim narekujejo v
sporedu vsaj 40 odstotkov
dnevnega programskega ča-
sa za informativne, kultur-
no-umetniške in izobraževal-
ne vsebine in omejujejo čas,
namenjen oglaševanju, na
20 odstotkov skupnega časa
oddajanja.
Po drugi strani je konku-
renca komercialnih radijskih
(in TV postaj) neusmiljena.
Z bistveno manjšimi stroški
in brez programskih, mnogi
pa, kot sporočajo iz SAZAS,
tudi brez poravnavanja av-
torskih pravic, so zrušili cen-
sko politiko pri (doslej) edi-
nem viru preživetja regional-
cev - ekonomsko-propagand-
nih sporočilih.
Bo po odločitvi ustavnega
sodišča lažje? Mak) že, čeprav
bi se veljalo strinjati, da bi
bilo primernejše državno so-
financiranje iz posebnih
skladov. In četudi bo gneča
za slabih 40 milijonov tolar-
jev mesečno tako velika, da
bo na posamezno regional-
no (lokalno, študentsko) me-
dijsko hišo prišlo le malo,
premalo denarja. Nekomer-
cialnih regionalnih (lokal-
nih, študentskih) radijskih
postaj je namreč v Sloveniji
16, televizijskih pa, samo v
združenju nekomercialnih
TV postaj 11.
Če pa pogledamo z druge-
ga zornega kota, je morda to
prvi korak k čiščenju in ja-
sni opredelitvi elektronskih
medijev v Sloveniji. In nov
preizkus zrelosti regionalcev,
ki bodo poslej, programsko
gledano, še pod večjo držav-
no kontrolo, ob kateri bodo
mnogi le težko obdržali svoj
nekomercialni status.
BRANKO STAMEJČIČ
Sodobna ortopedija
Minister Keber: »Nekateri oddelki si še komaj zaslužijo svoje ime.«
v Splošni bolnišnici Ce-
lje so prejšnji petek odprli
nove prostore oddelka za or-
topedijo in športne poškod-
be, ki so ga uredili v tret-
jem nadstropju novega de-
la bolnišnice. Ob finančni
pomoči ministrstva za
zdravje, ki je za naložbo
prispevalo 150,7 milijona to-
larjev, celjska bolnišnica pa
je za nakup opreme dodala
še 50 milijonov tolarjev, so
bolnikom končno omogo-
čili primerno bivanje, orto-
pedski oddelek pa je postal
eden najsodobnejših v dr-
žavi.
Celjski ortopedski oddelek
je kljub slabšim bivalnim po-
gojem že doslej užival velik
ugled, saj se-pri njih zdravi
kar tretjina bolnikov, ki pri-
hajajo iz drugih koncev dr-
žave. »Poleg kakovostnih sto-
ritev lahko bolnikom konč-
no ponudimo tudi boljše bi-
valne pogoje, saj smo 36 po-
stelj razvrstili v dvo- in tro-
posteljne sobe z lastnimi sa-
nitarijami,« je na otvoritve-
ni slovesnosti dejal predstoj-
nik oddelka primarij dr. Vi-
libald Vengust. Ortopedski
oddelek celjske bolnišnice se
je razvijal trideset let. Prve-
ga ortopeda, prim.dr. Fran-
ca Rebevška je celjska bol-
nišnica dobila leta 1957, pos-
pešeno pa se je ortopedska
dejavnost začela razvijati po
letu 1970. »Ustanovitev sa-
mostojnega oddelka za orto-
pedijo leta 1974 in prihod no-
vih specialistov ortopedov sta
dala nov zagon razvoju orto-
pedske stroke v Celju, po-
memben mejnik pa predstav-
lja tudi leto 1997, ko smo od-
prli nov operativni blok. Z
otvoritvijo novih prostorov,
ki bodo omogočili primerno,
človeka dostojno bivanje, pa
se je celjski ortopedski od-
delek izenačil z ostalimi or-
topedskimi ustanovami v
Sloveniji,« je povedal prima-
rij Vengust.
Na oddelku je danes zapo-
slenih šest specialistov ortope-
dov, ki so lani opravili skoraj
petnajst tisoč ambulantnih
pregledov in več kot tisoč ve-
likih operacij. Kljub temu je
na določene posege potrebno
čakati tudi do dve leti in več,
vendar pa se čakalna doba, kot
je pojasnil Vengust, giblje zno-
traj evropskega povprečja.
Z odprtjem novega orto-
pedskega oddelka so v celj-
ski bolnišnici začeli uresni-
čevati pred šestnajstimi leti na-
črtovano ureditev novega de-
la bolnišnice. Višji standard
bolnikov tako ostaja eden
glavnih ciljev bolnišnice, saj
se na nekaterih oddelkih bol-
niki še vedno stiskajo v de-
setposteljnih sobah, ponekod
pa jih eno kopalnico uporab-
lja celo trideset. Za obnovo
in dokončanje novega dela bi
celjska bolnišnica, kot je po-
vedal direktor Samo Fakin,
potrebovala še okoli tri mili-
jarde tolarjev. V prihodnje na-
črtujejo prenoviti še četrto
nadstropje, kjer bi na enem
mestu združili ambulante, ča-
kata jih tudi prenova travma-
tološkega in kirurškega oddel-
ka, še letos pa bodo začeli gra-
diti nov nevrološki oddelek,
ki ima danes svoje prostore
na treh lokacijah.
Da si nekateri oddelki celj-
ske bolnišnice komaj še za-
služijo svoje ime, je po og-
ledu bolnišnice izjavil tudi
minister za zdravje dr. Du-
šan Keber, ki ni mogel na-
povedati, koliko bo država
v prihodnje namenila za ob-
novo le-teh. Vendar pa to ni
težava le celjske bolnišnice,
naložbe so potrebne tudi v
drugih bolnišnicah. »Glede
na razpoložljiva sredstva bi
za vse predvidene naložbe v
slovenskem zdravstvu potre-
bovali najmanj 15 let,« je po-
vedal minister ob obisku v
Celju in hkrati napovedal, da
bo treba povečati vire finan-
ciranja, tudi z novimi pris-
pevki. Čimprej pa se bomo
morali navaditi tudi na nov
sistem, po katerem so bol-
nišnice plačane po številu
bolnikov in ne več po števi-
lu bolniško oskrbnih dni. Za-
radi vedno krajših ležalnih
dob se v nekaterih bolnišni-
cah, tudi v Kliničnem cen-
tru, že soočajo s problemom
praznih postelj. Te naj bi po
besedah ministra Kebra v ok-
viru novih programov name-
nili za tako imenovano po-
daljšano zdravljenje, zlasti
starejših bolnikov. Predvsem
pa bo država morala najprej
poskrbeti, da bo zdravstve-
no varstvo dostopno vsem dr-
žavljanom, zato bodo, kot
je napovedal minister Keber,
že jeseni tudi v Sloveniji
uvedli trajno helikoptersko
službo.
SERGEJA MITIČ
Foto: SHERPA
Kljub temu, da se država v prihodnjih letih ne bo mo-
gla izogniti naraščajočemu deficitu v zdravstvu, ne raz-
mišljajo o zaprtju nobene od obstoječih bolnišnic. Mini-
ster Keber je povedal, da se tudi za usodo bolnišnice To-
polšica ni treba bati, saj naj bi prav v ustanovah kot je
Topolšica izvajali programe podaljšanega zdravljenja.
Veliko starejših bolnikov, katerih bolezni zahtevajo dol-
gotrajno zdravljenje, tudi po mesec in več, je prezgodaj
odpuščenih domov, pa ne najdejo prostora v drugih us-
tanovah. Zato so v nekaterih slovenskih bolnišnicah že
začeli poskusno izvajati program podaljšanega zdrav-
ljenja, vendar pa je trenutno za tovrstne programe pre-
malo denarja. Zato razmišljajo o uvedbi novih oblik za-
varovanja.
Otvoritev liovih prostorov ortopedije v celjski bolnišnici.
Za uspešnejši
nastop na trgu
Savinjsko-šaleška ob-
močna razvojna agencija
se je uspešno lotila uresni-
čevanja možnosti, ki jih
ponuja Evropska skup-
nost preko programa Pha-
re.
Spomladi so skupaj s
Kmetijsko-gozdarsko zbor-
nico iz Celovca, A.L.P. Pe-
ca in Interesno skupnostjo
selških kmetov začeli izva-
jati projekt Trženje kmetij-
skih izdelkov.
Sklepnega dela so se ude-
ležili predelovalci z Gorenj-
ske, Zgornje Savinjske do-
line in Koroške z obeh stra-
ni državne meje, namenjen
pa je bil predstavitvi rezul-
tatov ocenjevanja sadnih in
suhomesnih izdelkov. Sre-
di maja je namreč komisi-
ja v Phare centru na Preva-
Ijah ocenila 35 izdelkov, od
katerih jih samo pet ni pre-
jelo nobene nagrade.
Osnovni namen projekta
je v izmenjavi izkušenj na
področju razvoja dopolnil-
nih dejavnosti, zlasti pri za-
gotavljanju kakovosti, trže-
nju in promociji izdelkov.
Dosedanja usposabljanja za
nosilce dejavnosti na kme-
tih, v katera je bilo vklju-
čenih 130 udeležencev, ka-
žejo precejšen interes pre-
delovalcev za bolj uspešen
nastop na trgu. Pri tem so
dragocene izkušnje iz prak-
se, ki jih je na srečanju pred-
stavila Interesna skupnost
kmetov iz Sel na avstrijskem
Koroškem.
Sklepni del srečanja je bil
namenjen obisku treh višin-
skih kmetij v Podolševi. Na
turistični kmetiji Covnik so
udeležence seznanili z eko-
loškim načinom kmetova-
nja, na kmetiji Žibovt so se
ob kmečkem turizmu usme-
rili v izdelavo sira in osta-
lih mlečnih izdelkov, pri Lo-
žekarju, kjer izdelujejo naj-
boljši zgornjesavinjski že-
lodec, pa so usmerjeni pred-
vsem v zimski turizem.
EDI MAVRIC
Urbanistična zasnova za Celje
V Celju pripravljajo izhodišča za novo
urbanistično zasnovo mesta.
Prav urbanizem je bil po mnenju direktor-
ja ZPI Mestne občine Celje mag. Mirana Gajš-
ka eno tistih področij, ki je bilo zadnje de-
setletje v Celju najbolj zanemarjeno. To želi-
jo čimprej popraviti, zato je že za septembra
napovedana predstavitev projektne naloge o
urbanističnem razvoju mesta. Mesto Celje bo
tako končno dobilo celovito urbanistično za-
snovo, njene priprave pa so se lotili v treh
projektnih skupina. Kot poudarjajo v ZPI, so
novelacije potrebni skoraj vsi obstoječi zazi-
dalni načrti. Nove urbanistične podlage je treba
pripraviti zlasti za ureditev poslovnih con,
območij za individualno stanovanjsko grad-
njo ter prometna terminala, potniškega in že-
lezniškega tovornega v Čretu. IS
Poroštvo na zalogo
V Javnem podjetju Energetika Celje so
se v obdobju od leta 1997 do leta 2020 za
izgradnjo plinifikacijskega omrežja zadol-
žili za dobrih 175 milijonov tolarjev, mest-
ne svetnike pa so na julijskem zasedanju
zaprosili še za poroštvo za najem novega
posojila v višini 40 milijonov tolarjev.
Gre za posojilo Ekološkega razvojnega skla-
da Republike Slovenije, ki ga bodo skladno
z že sprejetim programom izgradnje plino-
vodnega omrežja porabili letos, odplačeva-
li pa do vključno leta 2011. Mestni svetniki
so se z najetjem posojila strinjah, poroštvo
pa bodo podjetju zagotovili tisti trenutek,
ko se bodo sprostile nekatere doslej dane
garancije in bo občinski proračun to dopuš-
čal.
V Energetiki lahko počakajo do sredine
septembra, sicer bodo morali namesto pri
občini poroštvo iskati pri kateri od bank.
Vendar pa bi bilo slednje vehko manj ugod-
no za podjetje. IS
Nova pošta
in trgovina
Frankolovčani naj bi naj-
kasneje v začetku prihod-
njega leta dobili novo po-
što in trgovino, ki bosta v
istem objektu.
Vojniški župan Beno Po-
dergajs je povedal, da pri-
dobivajo gradbeno dovolje-
nje skupaj z zazidalnim na-
črtom. Ob tem so na enem
od zadnjih občinskih svetov
govorili tudi o tem, da bi čim-
bolje izkoristili tudi zgornje
prostore stavbe in tam ure-
dili večnamensko dvorano.
»Obstaja možnost, da bodo
zgornji prostori prazni, ven-
dar pa projekti še niso po-
vsem izdelani,« je povedal Po-
dergajs. »Če bi bilo mogoče,
bi zgoraj uredili dvorano, a
je o tem še prezgodaj govo-
riti.« Bo.J.
DOGODKI
3
V Rogatcu
sedem
noifih
stanovanj
Minuli petek so v Ro-
gatcu v stanovanjskem
objektu na Ptujski cesti
10 slovesno predali name-
nu nova neprofitna sta-
novanja.
Letos so zaključili drugo
fazo prenove stanovanjske-
ga objekta na Ptujski cesti
10, v katerem so uredili štiri
neprofitna stanovanja in ta-
ko pridobili okoli 200 kva-
dratnih metrov nove stano-
vanjske površine. V obeh fa-
zah prenove so tako prido-
bili 400 kvadratnih metrov
stanovanjskih površin ozi-
roma sedem novih nepro-
fitnih stanovanj. Druga fa-
za prenove je vredna okoli
24 milijonov tolarjev, de-
nar pa so zagotovili iz pro-
računa občine, 70 odstot-
kov cene pa je pokril dol-
goročni kredit Stanovanj-
skega sklada Republike Slo-
venije. SK
Minister pa nič
V petek dogovorjen sestanek o reševanju problematike hmelja v torek
odpovedan
Minuli petek je obči-
no Žalec obiskal mini-
ster za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano
Franci But, ki je po og-
ledu Mlekarne v Arji va-
si sodeloval v pogovo-
ru z vsemi, ki se v žal-
ski občini ukvarjajo s
kmetijstvom.
V pogovoru so se do-
taknili združevanja za-
drug, vzdrževanja melio-
racijskih in namakalnih
sistemov, vloge lokalne
skupnosti v financiranju
kmetijstva in Slovenske-
ga kmetijskega okoljske-
ga programa; večina raz-
prave pa se je vrtela
okrog problematike hme-
ljarstva. Po precej dolgi, na
trenutke burni in čustveno
obarvani razpravi so se na
predlog ministra odločih, da
se še v tem tednu srečajo v
Ljubljani vsi, ki so povezani
s pridelavo hmelja. Na sestan-
ku naj bi konzorcij v imenu
hmeljarjev predstavil ovire,
s katerimi se srečujejo zara-
di denacionalizacije, uprav-
na enota in občina Žalec pa
pripravili predlog za ustano-
vitev kompleksov. Na sesta-
nek naj bi povabili tudi pred-
stavnike denacionalizacij-
skih upravičencev in Sklada
kmetijskih zemljišč in goz-
dov, saj naj bi (po mnenju
ministra Buta) obstajala
možnost, da sklad nastopi kot
kupec zemljišč.
Vendarle se je v torek polo-
žaj spremenil: z ministrstva
so namreč poslali obvestilo
(kakor kaže, samo Upravni
enoti Žalec), da je kakršen koli
sestanek nepotreben in da so
stvari jasne - tam, kjer je bila
zemlja odvzeta in kjer je mož-
no vračilo denacionalizacij-
skim upravičencem v naravi,
je treba zemljo, torej tudi
hmeljišča, vrniti v naravi. Očit-
no strokovne službe ministrs-
tva ocenjujejo, da bi se na sre-
čanju v Ljubljani pogovarjali
v prazno.
»Že dolgo vemo, da Sklad
kmetijskih zemljišč in goz-
dov nima eksplicitnih
pooblastil, da bi lahko dal
nadomestno zemljišče ali
sklepal sporazume,« je po-
jasnil načelnik Upravne eno-
te Žalec Marjan Žohar, ki
dodaja, da zakona o dena-
cionalizaciji ni moč spre-
meniti, da je treba denacio-
nalizacijo preprosto dokon-
čati in se nato dogovoriti,
kako naprej. Mnenju se pri-
družuje tudi žalski župan
Lojze Posedel, ki je sicer
začuden zaradi odločitve
ministrstva, saj meni, da bi
se po prvem sestanku v Ljub-
ljani mogoče lažje dogovar-
jaU. Sicer župan Posedel o
odpovedi sestanka vsaj v to-
rek uradno še ni bil obveš-
čen, je pa zatrdil, da se bo-
do pozanimali v ministrs-
tvu za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano, zakaj so se
odločili, kot so se.
URŠKA SELIŠNIK
Franci But
Brez dodatnih posojil
Potrjen investicijski program za izgradnjo I. faze
Športnega parka pod Golovcem - Začetek gradnje konec
oktobra
Celjski mestni svetniki so
z nekaj dopolnitvami potr-
dili investicijski program
za izgradnjo I. faze Šport-
nega parka pod Golovcem.
Poletje bodo v Celju izkori-
stili za izdelavo in pridobi-
vanje ustreznih soglasij in
dovoljenj, oktobra pa naj bi
začeli z gradnjo objektov,
ki bi morali biti po termin-
skem planu dokončani do
septembra leta 2003.
V prvo fazo izgradnje Šport-
nega parka pod Golovcem je
zajeta gradnja centralnega no-
gometnega stadiona s tribu-
nami, sočasno pa bodo v Ope-
karniški jami gradiU tudi po-
slovne objekte s parkirišči. V
Celju so zadovoljni, ker so
zemljišče, namenjeno za grad-
njo trgovsko poslovnega kom-
pleksa, prodali precej bolj
ugodno, kot so pričakovali.
Mercator je namesto predvi-
denih 42 tisoč kvadratnih me-
trov odkupil le 24 tisoč kva-
dratnih metrov zemljišč. Ven-
dar pa je bila dosežena višja
cena za kvadratni meter zem-
ljišč; saj bodo v Celju dobili
tolarsko protivrednost 286
nemških mark za kvadratni
meter. Ob dejstvu, da bodo v
trgovskem centru v kletni etaži
uredili parkirne prostore, bo
tudi skupno število parkirišč
enako prej načrtovanim.
Mestna občina Celje, ki je
nosilec naložbe, bo kot svoj
delež prispevala zemljišče ter
izkupiček od prodaje zem-
ljišča za trgovski center, na
voljo pa jim ostaja še 18 ti-
soč kvadratnih metrov zem-
ljišč. Kot so ob potrjevanju
investicijskega programa
sklenili svetniki, pa se ne
Mestna občina Celje ne ka-
terokoli podjetje v njeni la-
sti, za potrebe gradnje šport-
nega parka ne sme dodatno
zadolževati ali dajati poro-
štev, prav tako pa tudi ne sme
zaradi tega prodajati katere-
ga drugega svojega premože-
nja. Odprte terjatve za komu-
nalno ureditev zemljišča mo-
rajo v ZPO poravnati tako,
da s tem ne bodo obremenili
občinskega proračuna.
I. STAMEJČIČ
KOMENTIRAMO
Grenita roža
Verjetno se marsikdo spo-
minja časov, ko so bili savinj-
ski hmeljarji pojem. Pojem za
delo, tradicijo in prodornost,
predvsem pa iznajdljivost.
Savinjski hmelj je bil cenjen
doma in v svetu, nudil je de-
lo in zaslužek številnim lju-
dem, tako zaposlenim v pod-
jetjih kot tudi zasebnikom.
Dosti naštetega je bilo pove-
zano s tem, da se hmeljarji
niso samo prilagajali ali pro-
sili za pomoč, temveč so imeli
v rokah pobudo.
Danes je slika drugačna.
Pridelavo hmelja je ohromilo
marsikaj, od raznih afer, do
cen, naravnih nevšečnosti
in nenazadnje tudi zakona
o denacionalizaciji. Na pet-
kovem pogovoru savinjskih
hmeljarjev s kmetijskim mi-
nistrom Francijem Butom
pa se je izkazalo, da je z
manjšo pridelavo hmelja iz-
ginila tudi iznajdljivost sa-
vinjskih hmeljarjev. Potem
ko so predstavljali svoje te-
gobe in nevšečnosti, je bilo
videti, kot da samo čakajo,
kdaj bo minister zamahnil
s čarobno palico. Pa z njo
odčaral denacionalizacijo
(ravno na pravega so nale-
teli) in zahteve denaciona-
lizacijskih upravičencev
(govora je bilo o onemogo-
čanju uveljavljanja subven-
cij, visokih najemninah, ce-
lo o prepovedi obdelovanja
vrnjene zemlje in odstrani-
tvi žičnic); mogoče spreme-
nil žičnice v gradbeni ob-
jekt, s čimer bi onemogočil
vračanje zemljišč v naravi;
združil zadruge, s čimer se
ne strinjajo niti v zadrugah;
spremenil vložke Kmetijs-
tva Žalec d. d. v lastniške
deleže; omogočil investici-
je; poiskal sogovornike na
državni ravni - skratka, se
obnašal kot čarobni princ,
ki bi tudi s poljubom, beri
denarjem, rešil savinjsko
grenko rožo.
Že nekaj zadnjih let po ste-
čaju Hmezad Kmetijstva, ki
je za sabo pustilo kar precej
nezaceljenih ran, nastopa mi-
nistrstvo za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano kot de-
žurni gasilec, ki skrbi, da se
ohranja ponos Spodnje Sa-
vinjske doline. Pomaga tu,
pomaga tam, pomagalo je od-
kupiti pravno osebo, žičnice
in stroje, pomagalo je lani pri
odpravi posledic suše, poma-
galo naj hi letos... Seveda z
veliko pomočjo davkoplače-
valcev, tudi tistih, ki piva
sploh ne marajo.
Pa je rešitev hmeljarstva ze-
lo preprosta: z denacionali-
zacijo (pa naj se komu zdi še
tako krivična) se je treba
»sprijazniti, jo končati in pi-
ka« (če citiramo ministra Bu-
ta). Torej se bo treba prepro-
sto usesti in pogovoriti. Tako
hmeljarji, denacionalizacij-
ski upravičenci, zadruge, tr-
govci s hmeljem in vsi ostali,
ki vidijo prihodnost Spodnje
Savinjske doline tudi v 'na-
daljnji pridelavi hmelja. Po-
zabiti na krivice, poslušati
prave sogovornike in se do-
govoriti - kako zguljeno, ven-
dar v primeru savinjskega
hmelja še kako resnično. Pa
naj bo to pri ustanavljanju
komasacij, vračanju zemljišč,
združevanju zadrug, obliko-
vanju lastniških deležev...
Sestanek v Ljubljani je od-
povedan. Menda bi pogovor
tekel v prazno. Kot da je mi-
nistrstvo dvignilo roke od sa-
vinjskega hmelja. Kot da se za-
veda brezupnosti. Kot da je
prepustilo pobudo hmeljarjem
samim... Obstaja glede na de-
lo, tradicijo, prodornost in iz-
najdljivost vsaj kanček upanja,
da bodo hmeljarji znali spet
poprijeti za škarje in platno^
URŠKA SELIŠNIK
Štirica za iconjišico
upravno enoto
v Slovenskih Konjicah
so opravili anketo o kako-
vosti ponujenih storitev in
zadovoljstvu strank z
upravno enoto.
Anketo med strankami je
maja in junija pripravila in
vodila strokovna organizacija
Galop, izvajale pa študentke
prava. Vlada Republike Slo-
venije je namreč upravno
enoto v Slovenskih Konjicah
določila za eno izmed štiri-
najstih, kjer so morali nemu-
doma pričeti z spremljanjem
kakovosti.
Anketirane stranke so s po-
močjo anketnih vprašalnikov
izražale svoje mnenje in oce-
ne o pričakovanjih do enote
in njenih uslužbencev. Med
ocenami od ena do pet je
upravna enota kot celota do-
segla povprečno oceno 4,23,
izmed četverice oddelkov pa
je bil najvišje ocenjen odde-
lek za okolje in prostor. Na
oceno kakovosti je najbolj
vplivala pripravljenost za po-
moč in osebna zavzetost us-
lužbencev za želje strank. Do-
brih šestdeset odstotkov je za
ključno sestavino delovanja
upravne enote označilo zna-
nje zaposlenih, bistvena last-
nost dobrega uslužbenca pa
je po njihovem mnenju po-
leg strokovnosti tudi prijaz-
nost. Nekatere anketirane je
zmotila oblika pisarniške raz-
poreditve in bi raje kot v so-
bi z več referenti in stranka-
mi upravne zadeve urejali po-
samezno z uslužbenci.
Načelnica konjiške uprav-
ne enote Sonja Punčuh je
zadovoljna z rezultati anke-
te: »Izsledki so potrdili, da
naš trud ni zaman. Opozori-
ti pa moram, da visoke stop-
nje zadovoljstva ne pogoju-
jeta le strokovnost in prijaz-
nost, temveč tudi tehnologi-
ja, ki nam je na voljo. Pogo-
sto pride do težav s poveza-
vami z Ljubljano in morajo
občani zaradi tega čakati tu-
di po več ur. Upam, da bo
prišlo do ustreznih izboljšav
tehnološke opremljenosti, ki
pa je seveda pogojena z de-
narjem.«
B.H.
POSVETU
Poplavljena
Indija
NEW DELHI, 21.julija -
V poplavah v indijski drža-
vi Orissa, ki jih je povzroči-
lo večdnevno monsunsko de-
ževje, je umrlo najmanj 58
ljudi, več sto jih pogrešajo,
več milijonov ljudi pa je mo-
ralo zapustiti domove..
Kjoto po
Bonnu
BONN, 23. juUja - Udele-
ženci konference ZN o oko-
lju so s sprejetjem kompro-
misnega predloga nizozem-l
skega ministra za okolje Ja-J
na Pronka, ki je predsedoval'^
konferenci, po večurnih noč-
nih pogajanjih dosegli dogo-
vor in s tem končno rešili Kjot-:
ski protokol o zmanjšanju
emisij toplogrednih plinov.
Mednarodna skupnost bo se- j
daj lahko ratificirala proto-j
kol, čeprav ga ZDA še vednoj
zavračajo. Dogovor določa na-
čine, na katere morajo indu
strijske države zmanjšati emi-
sije toplogrednih plinov.
Globalni
nered
GENOVA/RIM, 23. juli-
ja - Italijanske oblasti so oce-
nile posledice nemirov, ki
so spremljali vrhunsko za-
sedanje skupine G-8 v C t
novi. V dvodnevnih nemi-
rih je policist ubil 23-letne-'
ga demonstranta, 561 de-
monstrantov je bilo ranje-
nih, 219 pa jih je policija
aretirala. Izgredniki so uni-
čili 41 trgovin in 83 avto-
mobilov. Škodo ocenjujejo
na najmanj 100 milijard lir.
Irhla oblast J
DŽAKARTA, 23. julija-In
donezijski parlament je z ve-;
čino glasov izglasoval odsta-
vitev predsednika države Ab-
durrahmana Wahida, kot nje-
gova naslednica pa je zaprise- j
gla dosedanja podpredsedni-J
caMegawatiSukamoputri. In-
donezijski parlament je spro-
žil postopekza odstavitevpial-
sednika, čigar nasprotniku mu
očitajo podkupovanje in krši-
tev ustave. Indonezijska ljud-
ska skupščina se je, kot naj-
višje zakonodajno telo, sesta-
la, čeprav je Wahid le nekai ur
pred tem razpustil oba domo-
va parlamenta in razglasil iziul-
ne razmere. Indonezijsko vr-
hovno sodišče je nato Wahi-
dovi odločitvi razglasilo za ne-|
zakoniti. |
Etna
obvladana?
RIM, CATANLA, 24. juli-
ja - Znameniti vulkan Etna
je minuli teden znova začeli
bruhati lavo in ogrožati bliž- ■
nje mesto Nicolosi. Zato so
italijanske oblasti razglasile
izredne razmere. Po besedah
župana Nicolosija, ki je ob
vznožju vulkana in približ-
no štiri kilometre od velike-
ga toka lave, je sicer še prez-
godaj za napovedi, vendar pa
bo po njegovem mnenju od-
prtje dveh novih razpok na
vulkanu nad nenaseljeno do-
lino Bo ve zmanjšalo pritisk
v dveh drugih kraterjih, iz ka-
terih teče lava proti naselje-
nim območjem in turistič-
nim krajem pod vulkanom.
Št. 30 - 26. julij 2001
4
DOGODKI
Tudi male ribe
se splača loviti
Policisti bi morali odločneje preganjati male
preprodajalce - V Celju bodo septembra odprli dnevni
center za preprečevanje odvisnosti
v Celju bi radi kadrovsko in vsebinsko
okrepili delo Centra za preprečevanje in
zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih
drog, že septembra pa naj bi samostojno
zaživel dnevni center za preprečevanje od-
visnosti. Z ministrstvom za zdravje se do-
govarjajo, da bi znotraj metadonske am-
bulante ustanovili oddelek za detoksika-
cijo odvisnikov, letos pa je v občinskem
proračunu tudi prvič namensko zagotov-
ljenih 600 tisoč tolarjev za kritje potnih
stroškov odvisnikom, ki se odpravljajo na
zdravljenje v komune izven Slovenije.
Mestni svetniki so delo Sveta za preprečeva-
nje odvisnosti v Celju, ki ga je na zadnjem za-
sedanju predstavila podžupanja Janja Romih,
pohvalili, čeprav se je treba zavedati, da s tem
nikakor ne bo rešen problem odvisnosti ozi-
roma drog. Razprava svetnikov pa je bila še
močno pod vtisom tragične smrti 17-letnega
dekleta na zadnji celjski rave zabavi. Tako je
svetnik Mirko Fric Krajnc opozoril na odgo-
vornost občine kot največjega lastnika družbe
Celjski sejem in poudaril, da bodo v primeru,
če se bodo rave zabave v Celju nadaljevale,
tudi sami sokrivi za še kakšno morebitno smrt
mladega človeka. »Zgrešene investicije, kar je
dvorana L nedvomno bila, ne smemo reševati
na takšen način,« je še poudaril.
V Celju bodo o primernosti organizacije
rave zabav v dvorani Celjskega sejma še go-
vorili - škoda pa je, da ob siceršnjih pomi-
slekih, da se s prepovedmi nič ne reši, nihče
ni razmišljal o tem, kaj storiti, da bi tovrst-
ne zabave prirejali na bolj varen način. »Prav-
nega instrumenta, da bi organizacijo rave
zabav preprosto prepovedali, ni na voljo,«
je pojasnjeval podžupan Zdene Podlesnik,
svetnik Danijel Hriberšek pa se je spraše-
val, zakaj policisti v Celju odločneje ne sto-
pijo na prste malim preprodajalcem. »Če v
Celju res lahko dobiš drogo že za vsakim
vogalom, bi morali odločneje ukrepati. Iz-
. govori, da se preko malih preprodajalcev pride
do velikih rib, v tem primeru ne vzdržijo.«
I. STAMEJČIČ
S prvo željo blizu 13 tisoč brucev
v Visokošolski prijavno-
informacijski službi so ko-
nec tedna zbrali podatke o
rezultatih izbirnega postop-
ka za vpis v prvi letnik vi-
sokošolskega študija za
študijsko leto 2001/2. Ob-
vestila o tem, ali so sprejeti
na izbrano fakulteto oziro-
ma visoko šolo, so v torek
dobili še zadnji bodoči štu-
denti.
Tistim, ki so v izbirnem
postopku zbrali premalo
točk za želeni študij, so pri-
ložili še spisek prostih štu-
dijskih mest na univerzah v
Ljubljani in Mariboru (ob-
javljen tudi na spletnem na-
slovu www.vpis.uni-lj.si),
za katera se bodo z drugo pri-
javo lahko potegovali do 25.
septembra. Do 14. avgusta
pa je čas za pritožbo, če ka-
teri od bodočih brucev me-
ni, da je bil izbirni posto-
pek izpeljan nepravilno in
so bile kršene njegove pra-
vice.
Spomnimo, da se je za
razpisanih 22.131 študijskih
mest na obeh slovenskih
univerzah in v petih samo-
stojnih visokošolskih zavo-
dih letos potegovalo 26.577
kandidatov. V prvem roku
je bilo izbranih 12.974 bo-
dočih brucev, ki se morajo
na izbrano fakulteto ali vi-
soko šolo vpisati med 10.
avgustom in 30. septem-
brom. Za drugi rok oziro-
ma jesen ostaja prostih še
5.638 študijskih mest. Do-
brih 2 tisoč za redni študij,
3.528 pa za izredni. Slabo
polovico še prostih študij-
skih mest imajo članice Uni-
verze v Ljubljani, dobra po-
lovica pa jih je prosta v Ma-
riboru.
IS
Z OBČINSKIH SVETOV
Več za kritje škod
SLOVENSKE KONJICE - Majska toča je najbolj prizadela
območji Licence z okolico in Škalc. Skupna škoda znaša
skoraj 67 milijonov tolarjev, od tega je več kot dve tretjini
utrpelo podjetje Zlati grič. Svetniki so predlagali povečanje
rezervnega sklada, ki je namenjen kritju škode v primeru
elementarnih nesreč s sedanjega pol odstotka občinskega
proračuna na cel odstotek. (BH)
Podražitev v dveii delih
ZREČE - Svetniki so se odločiU za 14-odstotno povišanje
cen vrtca, vendar v dveh korakih po sedem odstotkov. Prva
podražitev začenja veljati z julijem, druga pa jeseni. Občin-
ski svet je odločil tudi, da bodo nezaposlenim staršem, ki
so sposobni za delo, za njihove otroke kot brezplačnega
priznali le skrajšan program varstva. (BH)
Turistični vodniki
ZREČE - Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na ob-
močju občine Zreče celovito ureja položaj vodnikov, njiho-
vo strokovno usposobljenost, pa tudi programe vodenj, nji-
hovo evidenco in ustrezen nadzor. Od vodnika zahteva vsaj
četrto stopnjo izobrazbe, znanje tujih jezikov in uspešno
opravljen tečaj. (BH)
Pohvale prostovoljstvu
SLOVENSKE KONJICE - Občinski svet je ob mednarodnem
letu prostovoljstva pohvalil vse oblike prostovoljnega dela po-
sameznikov in društev, onkološkemu inštitutu pa so namenili
pol milijona tolarjev tako, da so se odpovedali sejninam v
takšnem znesku. Hkrati je župan Janez Jazbec napovedal pro-
stovoljno delovno akcijo pri izgradnji vodovoda za hišo Gob-
čevih na Jerneju in še eno v Žički kartuziji. (SB)
Več priložnosti i
za pripravnike
Do konca leta se bo na Celjskem
povečalo število zaposlenih - 700
trajnih presežkov
Po podatkih, ki so jih z
anketo med podjetji in or-
ganizacijami zbrali v ob-
močni službi zavoda za za-
poslovanje v Celju, naj bi
se do konca tega leta števi-
lo zaposlenih na Celjskem
povečalo za 0,2 odstotka,
oziroma za 73 ljudi. Najviš-
jo, 4,9-odstotno rast napo-
vedujejo v upravni enoti
Slovenske Konjice, največji
upad pa v upravni enoti Laš-
ko, kjer naj bi se v primer-
javi z minulim letom pov-
prečno število zaposlenih
zmanjšalo kar za dobrih 12
odstotkov.
V primerjavi z lani naj bi
se letos spet nekoliko izbolj-
šala izobrazbena struktura za-
poslenih. Število ljudi brez
izobrazbe naj bi se namreč
zmanjšalo za 1,8 odstotka,
število zaposlenih s VII. in
VIII. stopnjo izobrazbe pa naj
bi se povečalo za 5,1 odstot-
ka. Kljub temu bo delež ti-
stih s I. do IV. stopnjo izo-
brazbe še naprej največji, saj
naj bi znašal 56,9 odstotka,
dobra četrtina zaposlenih bo
s V. stopnjo, 15,5 odstotka
pa s VI. do VIII. stopnjo izo-
brazbe.
Največ ljudi v regiji bo še
naprej zaposlenih v predelo-
valnih dejavnostih, ki naj bi
ob koncu leta dajale kruh
19.583 delavcem, kar je prib-
ližno toliko kot lanskega de-
cembra. Opaznejše zmanjša-
nje števila zaposlenih napo-
vedujejo v trgovini, gostins-
tvu in na področju izobraže-
vanja, za dobrih 7 odstotkov,
oziroma za 217 oseb, pa naj
bi se povečalo število zapo-
slenih v gradbeništvu.
Podjetja in organizacije, ki
so sodelovala v anketi, načr-
tujejo letos 1.851 novih za-
poslitev, kar je za 6,1 odstot-
ka več kot lani, vendar jih bo
kar 69 odstotkov samo za do-
ločen čas. Razveseljivo pa je,
da so se v primerjavi z lani
povečale potrebe po priprav-
V območni službi zavo-
da za zaposlovanje Celje
pričakujejo letos 700 traj-
nih presežnih delavcev, kar
je za 70 več kot lani. Tretji-
na bo brez izobrazbe, 40 od-
stotkov pa bo imelo III. in
IV. stopnjo izobrazbe.
nikih. Podjetja bi jih zapo-
slila 203, od tega skoraj po-
lovico s VII. izobrazbeno
stopnjo. Največ novih zapo-
slitev so napovedali v prede-
lovalnih dejavnostih, sledi-
ta gradbeništvo in trgovina,
med upravnimi enotami pa
je po številu potreb po novih
delavcih na prvem mestu Ce-
Ije.
Delodajalci so za letos na-
povedaU tudi 1.180 presež-
nih delavcev. Dobra petina bo
prešla v odkrito brezposel-
nost, 56 odstotkov presežkov
bodo podjetja reševala s pre-
zaposlitvami, 134 delavcev
pa so dali na čakanje na de-
lo. JANJA INTIHAR
PO DRŽAVI
Končno
razmejeni
LJUBLJANA/ZAGREB,
19. julija - Slovenska in hr-
vaška vlada sta na sejah v
Ljubljani in Zagrebu potrdi-
li osnutka sporazumov o meji
med državama in Nuklear-
ni elektrarni Krško. Sloven-
ski premier Janez Drnovšek
je v nagovoru poslancem de-
jal, da je glede treh spornih
zaselkov ob Dragonji kljub
slovenskim prizadevanjem
za drugačen dogovor obve-
ljala dejanska meja med dr-
žavama, ki je veljala od osa-
mosvojitve držav in že prej,
torej na reki Dragonji. Državi
sta morali na novo doreči me-
jo na morju, saj je doslej ni-
sta imeli. Premier Drnovšek
je dejal, da sta državi pri do-
ločitvi meje na morju dose-
gli svoja temeljna cilja - Slo-
venija, ki želi biti pomorska
in sredozemska država, je z
dogovorom kot takšna tudi
uradno potrjena ter ima stik
teritorialnih voda z medna-
rodnimi vodami Do ratifika-
cije v parlamentih naj bi po
pričakovanjih prišlo jeseni.
Našli so
Jurija
KRANJSKA GORA, 20.
julija - Slovenska policija je
v petek odvzela prostost Mar-
ku Šubicu, osurnljenemu, da
je leta 1997 ugrabil sina Ju-
rija in ga odpeljal neznano
kam. Ob priprtju je bil z njim
tudi Jurij, ki ga je policija
izročila delavcem pristojne-
ga centra za socialno delo ozi-
roma materi Odzvali so se
tudi člani družine Šubic ter
na javnost naslovili poziv, naj
v tem primeru prisluhne
otroku. Javnost pozivajo, naj
tako Juriju kot Marku poma-
ga, da nadaljujeta navezo ter
se jima omogoči takojšnje
stik, saj »je bilo njuno živ-
ljenje v tujini prežeto z veli-
ko ljubezni«.
Drugačni in
ogroženi
UUBUANA, 23. julija -
Mednarodna anketa o diskri-
minaciji na osnovi spolne us-
merjenosti je pokazala, da je
skoraj polovica od 172 vpra-
šanih slovenskih gejev, lez-
bijk, biseksualcev ali trans-
seksualcev izpostavljenih na-
silju in nadlegovanju zaradi
svoje spolne usmerjenosti, te-
žave pa imajo tudi na področ-
jih zaposlovanja, zdravstva,
stanovanjske problematike in
služenja vojaškega roka.
Omenjena anketa je bila ko-
nec junija predstavljena v
Evropskem parlamentu.
Referenduma
ne bo?
UUBUANA, 24. julija -
Senat upravnega sodišča je
zavrgel tožbo Nove stranke,
ki je notranje ministrstvo to-
žila zaradi domnevnih nepra-
vilnosti upravnih organov pri
postopkih zbiranja podpisov
podpore za razpis referendu-
ma o preoblikovanju prosto-
carinskih prodajaln. Odloči-
tev upravnega sodišča še ni
pravnomočna, tako da se
stranki v postopku lahko na-
njo pritožita na vrhovno so-
dišče.
Čim več denarja od Evrope
Evropska komisarka za finance in kon-
trolo porabe javnih financ Michaele
Schreyer si je v nedeljo ogledala cesto in
mejni objekt na meddržavnem prehodu
Pavličevo sedlo.
Projekt je bil uvrščen v program čezmej-
nega sodelovanja Phare, zanj pa je EU pris-
pevala nekaj manj kot 150 milijonov tolar-
jev nepovratnih sredstev. »Na podlagi kako-
vostnih programov poskušamo od EU pri-
dobiti več sredstev kot bo naš vložek ob vstopu
v družino evropskih narodov,« je ob tem po-
vedal Jakob Presečnik, slovenski promet-
ni minister. »PavUčevo sedlo je bilo odprto
pred kratkim, komisarki Schreyerjevi pa že-
limo pokazati, da evropska sredstva resnič-
no namensko porabimo.«
Na Pavličevem sedlu dnevno beležijo pov-
prečno sto prehodov, ob koncu tedna pa je
številka tudi petkrat večja, kar poleg ostalih
pozitivnih učinkov popolnoma opravičuje
gradnjo mejnega prehoda.
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEM
Sekretarka Schreyerjeva v spremstvu gostiteljev.
Št. 30 - 26. julij 2001   -
AKTUALNO
5
Kabelska izsiljevanja
Dobrnčani že dve leti čakajo na kabelsko televizijo, občina in Eiektro Turnšek pa valita krivdo drug na drugega
čeprav bi moral biti ka-
belsko - razdelilni sistem
v središču Dobrne in oko-
liških naseljih že zgrajen,
se Občina Dobrna in kon-
cesionar Eiektro Turnšek
nikakor ne moreta spora-
zumeti o nerešenih vpra-
šanjih, ki izvirajo iz leta
1998, ko je bila podpisa-
na pogodba. Turnšek se je
takrat obvezal, da bo delo
v središču Dobrne opravil
še istega leta, v okolici pa
najkasneje v naslednjem
letu. Na željo krajanov naj
bi se lotil izgradnje že
kmalu po sklenitvi pogod-
be, vendar brez lokacijske-
ga dovoljenja. Občina Do-
brna soglasja k temu do-
voljenju še do danes ni da-
la. Prav to pa je eden od
pogojev za pridobitev
gradbenega dovoljenja, ki
bi ga Turnšek po zakonu
dejansko moral pridobiti
še pred začetkom del. Pr-
vi del sistema je torej zgra-
dil na črno.
V pogodbi za izgradnjo in
vzdrževanje kabelsko - raz-
delilnega sistema, ki jo je s
Turnškom sklenila nekda-
nja Krajevna skupnost Do-
brna (takrat še v vojniški ob-
čini), so bila opredeljena
področja izgradnje, roki in
cene priključkov. Ker Do-
brnčani takrat še niso ime-
li urejene pravne službe, je
pogodbo sestavil kar Turn-
šek.
. »Če bi jo danes še enkrat
pisali, bi bile zadeve dru-
gačne,« je prepričan župan
Martin Brecl, ki priznava,
da pogodba še zdaleč ni bi-
la dobro pripravljena - v nji-
hovo škodo. V njej namreč
ni bilo ne bančne garancije
ne kakšnega drugega var-
nostnega mehanizma, ki bi
ščitil naročnika, v tem pri-
meru Krajevno skupnost Do-
brna.
Obljube s figo
v žepu?
Televizija Velenje, kot
drugi kandidat, posla ni do-
bila, ker v ponudbo ni vklju-
čila okoliških zaselkov.
Podjetje Eiektro Turnšek je
to obljubilo, kot tudi, da
bodo cene za središče in
okolico enake. Center Do-
brne naj bi dobil kabelsko
leta 1998, ostala »območ-
ja prve faze«, kot so jih poi-
menovah v pogodbi, pa le-
to kasneje. Prvi del obvez-
nosti je Turnšek izpolnil,
nato pa se je začelo zaple-
tati.
»V nekem pismu je zapi-
sal, da v okolici ne bo gra-
dil, če ne bo interes dovolj
velik in če se mu to finanč-
no ne bo izplačalo,« pravi
Brecl. To naj bi bil tudi pr-
vi znak, da se koncesionar
ne bo držal pogodbe. Pri-
pravil je sicer lokacijsko in
gradbeno dokumentacijo za
izgradnjo kabelsko - razde-
lilnega sistema na tem ob-
močju, vendar pa bi mora-
la dati soglasje tudi Občina
Dobrna. Tam so se odloči-
h, da bodo to storiH le pod
pogojem, če bodo vrisana
vsa območja, navedena v po-
godbi. Pri tem vztrajajo še
sedaj. Njihovo soglasje naj
bi bila namreč edina rešil-
na bilka, ki se je oklepajo,
saj je druge predloge Turn-
šek zavrnil. S tem ga držijo
v šahu.
»Sprva smo si prizadeva-
li stvari urediti z bančno ga-
rancijo, vendar se s tem ni
strinjal, češ, da je to zanj
prevelik strošek, nato pa
smo predlagali aneks k po-
godbi. Ta je napisan tako,
da bi ga prisilil, da bi iz-
polnil obveznosti. V njem
je zapisano tudi, da mora
Turnšek občini dostaviti
geodetske posnetke omenje-
nega področja, ki bi jih v
vsakem primeru moral ime-
ti, preden pridobi gradbe-
no dovoljenje. Če tega ne bo
izvedel v času, za katerega
se bodo dogovorili, ima ob-
čina možnost oziroma pra-
vico vso njegovo infrastruk-
turo preknjižiti v lastno po-
sest in podeliti koncesijo
komu drugemu. Roki bi bi-
h naknadno določeni - kot
bi se pač dogovorih,« pravi
Brecl.
»Če Turnšek ne namera-
va dokončati dela, naj nam
to pisno sporoči, da bomo
lahko to pojasnili ljudem.
Jaz jim nočem lagati in jim
vzbujati lažno upanje,« pra-
vi Brecl in dodaja, da je se-
daj žogica na drugi strani.
Pod enim
pogojem...
Direktor podjetja Eiektro
Turnšek iz Celja Janko
Turnšek pravi drugače.
»Dobrnčani želijo, da ka-
belsko izgradimo na redko
poseljenih področjih, kjer
se naložba niti v sto letih
ne bi mogla povrniti. V
kratkem se bodo pojavili tu-
di drugi konkurenti z dru-
go tehnologijo in takrat se
nam to niti najmanj ne bo
izplačalo. Na ta način lah-
ko podjetje enostavno za-
prem. Gledati moram na to,
da bomo dolgoročno dobro
poslovah, ne pa ugodih de-
setim ali dvajsetim kraja-
nom na redke uusei^enem
področju,« odgovarja na
očitke, ki se zdijo tako še
bolj upravičeni.
Zakaj je torej sploh pod-
pisal koncesijsko pogodbo
tudi za okoliška naselja, ki
so od središča Dobrne od-
daljena največ kilometer?
Prav to je bil tisti argument,
ki je prepričal Dobrnčane
pri izbiri kandidatov za iz-
gradnjo sistema.
Turnšek naj bi bil še ved-
no pripravljen na pogovo-
re, vendar pod enim pogo-
jem. »Dokler nam občina ne
da soglasja na tehnično ozi-
roma lokacijsko dokumen-
tacijo, ne moremo in ne bo-
mo nadaljevali z delom. To
dobro vedo. Morda so tu za-
daj kakšni drugi interesi, na-
mreč, da bi to delal kdo
drug... Vem, da so o tem že
poizvedovali naokrog, a so
ugotovili, da tega sistema na
teh področjih nihče noče
graditi,« pravi Turnšek, ki
meni, da je nesmisel, da ob-
čina postavlja svoje pogo-
je.
Problem naj bi se pojavil
tudi pri ceni priključkov, ki
je bila sicer določena v po-
godbi. Priključna taksa za
individualno hišo v naselju
naj bi znašala 900 nemških
mark v tolarski protivred-
nosti, tolikšna pa naj bi bi-
la tudi za okoliške vasi. Z
leti se je Turnškova cena
dvignila na 1.400 mark.
Zneski so bili ravno zaradi
sprememb na trgu zapisani
v tujih valutah. Nekdanjih
900 nemških mark je leta
1998 znašalo nekaj manj
kot 85 tisočakov, medtem
ko bi danes morali zanje od-
šteti najmanj 101.000 tolar-
jev. Da pa bi se cene na trgu
zvišale za več kot polovico,
je skoraj neverjetno.
»Rešitev problema je na
njihovi strani,« je prepričan
Turnšek, ki pravi, da se še
vedno lahko umakne.
Če se bo to res zgodilo,
se bodo občinarji znašli v
sršenjem gnezdu, ki so si ga
spletli sami. Če bi bila po-
godba izpred treh let dobro
zastavljena, o kakršnihko-
li kompromisih danes ne bi
niti razpravljali. Vsaka po-
vršnost pač nekaj stane,
hkrati pa je lahko dober po-
duk za v prihodnje.
Kdo pravzaprav izsiljuje
in kdo drži v rokah škarje
in platno? Občina Dobrna
očitno ne. Če omenjena po-
godba vendarle kaj velja, bi
se lahko slednja - tudi na
sodišču - sklicevala na 6.
člen, ki pravi, da si bo iz-
vajalec pridobil vsa potreb-
na soglasja in dovoljenja za
nemoteno delovanje šele po
zaključku izgradnje celot-
nega sistema. Kakorkoli,
medla pogajanja verjetno še
dolgo ne bodo prinesla re-
zultatov.
BOJANA JANČIČ
Janko Turnšek: »Dokler nam obči-
na ne da soglasja, ne bomo nada-
ljevali z delom.«
Martin Brecl: »Če Turnšek dela
ne misli končati, naj to pisno
sporoči.«
Celjska televizija naprodaj
Zakaj podjetnik Janko Turnšek prodaja TV Celje? - »Zaradi preobremenjenosti in zato, da bi se kakovost programa
končno le izboljšala!« odgovarja Turnšek sam
»že kar nekaj časa ugotavljam,
da sem preveč zaseden z delom,
preobremenjen, da bi se resnič-
no lahko posvetil temu, kako de-
luje TV Celje. Poslušam, da je pro-
gram slab, da je to in ono naro-
be, hkrati pa se zavedam, da ni-
mam časa, da bi lahko sam po-
storil več, kot sem doslej. V pri-
hodnje pa bo časa še manj,« po-
jasnjuje svoje razloge za proda-
jo TV Celje podjetnik Janko Turn-
šek.
Turnšek je namreč s'podjetjem
BH Kabel net, katerega večinski last-
nik je, konec maja dobil koncesijo
za izgradnjo kabelskega sistema v
Sarajevu; to pa ne pomeni samo delo
za naslednjih nekaj mesecev, am-
pak kar nekaj let. V Bosni in Her-
cegovini bodo sicer delali domači
delavci, a za strokovno zahtevnej-
ša dela bo potrebna pomoč celjskih
strokovnjakov, prav tako pa Turn-
šek računa, da bo moral tudi sam v
Sarajevo potovati vsaj dvakrat me-
sečno. »Posel, ki smo ga dobili, je
prevelik, da bi se ga površno loti-
li,« pojasnjuje in nakaže možnost,
da dobro opravljeno delo v Saraje-
vu odpira podjetju vrata še v dru-
gih večjih mestih Bosne in Herce-
govine.
Ob zajetnem poslu v Sarajevu
imajo v Eiektro Turnšek vse več dela
tudi v Sloveniji, saj je treba ob tem,
ko gradijo nove kabelsko - razde-
lilne sisteme, poskrbeti tudi za red-
no vzdrževanje in delovanje obsto-
ječih. V njihovih rokah je kabel-
sko razdelilno omrežje na širšem
celjskem območju; do Luč v Zgor-
nji Savinjski dolini, z deli zaklju-
čujejo na Vranskem, do Laškega in
naprej skupaj s Signalom v Zasav-
je, do Rogatca ob hrvaški meji na
vzhodu in preko Pohorja do Koroš-
ke, kjer že pokrivajo Mislinjo, Slo-
venj Gradec in Prevalje, v kratkem
pa bodo priključili še Mežico in Črno
na Koroškem. Ob vsem tem pa je
Janko Turnšek tudi lastnik proi-
zvodnje emajlirane posode v Emo
ETT.
»TV Celje prodajam kot celo-
to, blagovno znamko z vso teh-
niko in opremo vred,« pravi
Turnšek in dodaja, da je pomem-
ben pogoj, ki bo moral biti v ce-
loti izpolnjen pred podpisom
prodajne pogodbe, to, da bodo v
TV Celje ohranili vsa delovna me-
sta ter zdajšnji obseg programa.
Tudi zato je, po njegovem, po-
stavljena zmerna cena in s pro-
dajo lokalne televizijske postaje
ne namerava kovati dobička. »Gre
bolj za pokritje dosedanjih stroš-
kov. Seveda pa bom samo vesel,
če bo celjski televizijski program
rasel in se tudi kakovostno po-
pravil.«
Zanimanja za nakup TV Celje
menda ni tako malo, a najresnej-
ši kupec do konca tedna, ko naj
bi z zdajšnjim lastnikom dogo-
vorila še zadnje podrobnosti, os-
taja Ivan Pfeifer direktor ZPO,
zavoda za urejanje parkirišč in
gospodarjenje z javnimi objekti
Celje. Svojo nakupno namero nam
je potrdil, o tem, kakšne načrte
ima s celjsko lokalno televizijsko
postajo pa v primeru, da bo priš-
lo do podpisa prodajne pogodbe.
podrobneje v prihodnji številki
Novega tednika.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Eden najpomembnejših pogojev, ki ga bo moral izpolniti kupec TV Celje, je ohranitev
vseh delovnih mest ter zdajšnjega obsega televizijskega programa.
6^
GOSPODARSTVO
Drama ali
skrivna
ljubezen?
Dogajanje po pivovarniškem velikem bumu je navidez
potihnilo, ozadje ostaja nejasno
Dva tedna po odmevnem
laškem nakupovanju v
Ljubljani še vedno ni sli-
šati drugega kot odmeve.
Glavna igralca vztrajno
molčita in nam ne dasta ve-
deti, ali (smo) tokrat gle-
damo (li) ljubezenski ku-
plet, ponovitev prevzemne
srhljivke izpred skoraj
osemdesetih let, tokrat v
drugi smeri, ali pa le laš-
ko naložbeno politiko v
konkurenco.
Čeprav trenutno borzno za-
tišje kaže ravno na slednje,
je to še najmanj verjetno, saj
bi bilo razprševanja kapita-
la sredi intenzivnih naložb Pi-
vovarne Laško na balkanski
trg vsaj zelo nenavadno, če
že ne brez pravega smisla.
Laški pivovarji so v igri za
banjaluško pivovarno ta hip
šele na drugem mestu, saj je
vlada Republike Srbske za naj-
bolj ugodnega ponudnika iz-
brala belgijski Interbrevv. Če-
prav odločitev še ni končna,
se zdi, da bodo Laščani mo-
rali svoje investicijsko zani-
manje usmeriti v druge trge.
Član uprave Boško Šrot si-
cer pravi, da pogledujejo proti
eni od desetih srbskih pivo-
varn, veliko pa jih pet mili-
jard tolarjev »banjaluškega«
kapitala že vidi v Ljubljani.
Z njim naj bi se namreč loti-
li nadaljevanja napada na
Union.
Vsi domači analitiki se stri-
njajo, da je to morda naju-
godnejši trenutek za prevzem
zmajčkov, saj so ti zaradi lan-
skega sovražnega prevzema
ajdovskega Fructala precej
bolj ranljivi. Kapital v bilan-
ci Uniona predstavlja prib-
ližno 60 odstotkov vseh raz-
položljivih sredstev, zato bi
bila tudi obramba pred mož-
nim poskusom Pivovarne Laš-
ko, da prevzame kontrolni de-
lež, več kot naporna in dra-
ga, menijo poznavalci.
Spomin na
trideseta
Vsi smo se seveda takoj
spomnili na leto 1927, ko so
Ljubljančani na skrivaj po-
kupili večino delnic Pivovar-
ne Laško in jo enostavno za-
prli, nato pa svoje pivo na Hr-,
vaškem prodajali kar pod nje-
no blagovno znamko. »Maš-
čevanje!« so vpili bolj čus-
tveno naravnani ljubitelji ko-
zoroga, racionalnejši opazo-
valci pa se strinjajo, da tudi
morebitni prevzem s strani
Laškega ne bi pomenil kaj bis-
tveno drugega kot tudi v la-
koničnih izjavah za javnost
poudarjeno »konsolidacijo
razmer na področju proi-
zvodnje in prodaje brezalko-
holnih pijač ter piva«. Časi
ukinjanja konkurence so mi-
mo. Trenutek za naskok Unio-
na bi bil pravi tudi zaradi ta
hip zelo dobrih poslovnih re-
zultatov Laškega koncema,
saj so povezane družbe do
konca letošnjega junija pro-
dale 162,5 milijona litrov
vseh vrst pijač in se tako uvr-
stile med največje evropske
proizvajalce. Tako je bilo iz
virov blizu laškemu vodstvu
slišati, da naj bi v združenem
pivovarskem mogotcu z zla-
torogom osvajali jugovzhod-
no Evropo, kot se sedaj fino
reče Balkanu, rdeči zmajček
pa naj bi krila raztegnil pred-
vsem v severni Italiji.
Seveda pa ima Laško pred
sabo ne tako majhno oviro,
ki se ji reče Urad za varstvo
konkurence (čeprav morda
samo navidezno, a o tem ka-
sneje). Njegov direktor An-
drej Plahutnik pravi, da bud-
no spremljajo dogajanje na
kapitalskemu trgu, na kate-
rem za zdaj formalno ni priš-
lo ne do koncentracije ne do
prevzema. »Zato ne moremo
oceniti in še manj komenti-
rati morebitnih posledic po-
vezovanja največjih sloven-
skih pivovarn na konkuren-
co. Šele obvezna priglasitev
namreč vsebuje podrobne po-
datke, iz katerih je mogoče
ugotoviti te vplive,« trdi Pla-
hutnik. Združeni pivovarni
bi obvladovali kar okoli 94
odstotkov pivovarniškega tr-
ga in več kot osemdeset od-
stotkov trga z brezalkohol-
nimi pijačami, zaradi česar
bi moral urad potrošnikom
natančno razložiti, kako bi
združitev koristila njim in
konkurenci na trgu.
Zanimivo sliko daje tudi
finančna analiza prevzema.
Pivovarna Laško je v letoš-
njem letu načrtovala okoli
7,2 milijarde tolarjev poten-
cialnega naložbenega kapita-
la. Po tem istem načrtu bi le-
tos za naložbe namenili okoli
3 milijarde tolarjev, za de-
lež v banjaluški pivovarni pa
pet milijard tolarjev. Pred na-
kupom četrtinskega deleža v
Unionu so bili v Laškem zanj
pripravljeni odšteti med 5,6
do 6,8 milijarde tolarjev. Pla-
čali so 7,128 milijarde tolar-
jev. Po ocenah analitikov bi
za nakup vseh delnic Pivo-
varne Union morali odšteti
vsaj 25 milijard tolarjev, ce-
lo brez resne protiprevzem-
ne obrambe v Unionu pa bi
se cena prevzema lahko dvig-
nila do 35 milijard tolarjev.
Laščani teh sredstev nimajo,
zato poznavalci ocenjujejo,
da sami finančno verjetno ni-
so zmožni izpeljati (sovraž-
nega) prevzema.
Konicurenca
pred vrati
Tako se vse bolj verjetna
zdi različica, da gre za lju-
bezensko igro partnerjev, pri
kateri je ta hip zgoraj pač Pi-
vovarna Laško. Razlogi za ti-
ho sporazumno združitev so
jasni. Doslej je bil trg piva v
Sloveniji zelo zaprt, saj so ga
varovale visoke carine. A so
se v letošnjem letu v skladu
z pridružitvenim sporazu-
mom z Evropsko unijo spre-
menile, v čemer nekateri vi-
dijo glavni razlog za zadnjo
potezo Pivovarne Laško. Zni-
žala se je namreč carina za
piva, ki prihajajo iz EU - ta
sedaj znaša 24 odstotkov (za
piva iz drugih držav ostaja 45
odstotkov) - zato je pričako-
vati, da bo na slovenski trg
začelo vstopati vse več tujih
pivovarjev. Ob vstopu Slove-
nije v EU pa bodo padle še
zadnje carinske ovire in do-
mača velikana bosta postala
izredno ranljiva, tudi za prev-
zeme iz tujine. Kar je dolgo-
letna nočna mora prvega mo-
ža v Laškem, Toneta Turnš-
ka, ki že vrsto let ponavlja,
da ne rabijo tujega kapitala,
ampak tuje trge. Zato je po
nakupovanju v Ljubljani de-
jal, da bi pravzaprav morali
biti še najbolj zaskrbljeni tuj-
ci. V Laškem pač hočejo, da
ostane slovenska pivovarska
industrija v slovenskih rokah.
Podpora
politike?
In kot se zdi, ne samo v Laš-
kem. Združevanje menda
podpirajo tudi politiki, ozi-
roma vsaj vplivni del njih. To
kažejo tudi izjave in še bolj
neizjave po prvem krogu na-
kupov. Prve in zelo indika-
tivne vsekakor prihajajo iz
Urada za varstvo konkuren-
ce, ki kljub že kar nesramno
veliki, bogati in predvsem
monopolni združbi pivovar-
jev dopušča mcfžnost njune-
ga povezovanja. Andrej Pla-
hutnik je izjavil, da bodo v
uradu morebitno prošnjo Pi-
vovarne Laško za prevzem Pi-
vovarne Union natančno
preučili in če bi se pokaza-
lo, da v resnici obstaja veli-
ka verjetnost vstopa tujih kon-
kurentov na naš trg, gre ver-
jeti, da urad povezavi ne bo
nasprotoval. Kljub temu, da
bi združeni precej presegli ta-
ko imenovane vrednostne
prage koncentracije, kot sta
40-odstotni tržni delež in
osem milijard tolarjev letne-
ga prometa. Pravzaprav bo dr-
žava združevanje oziroma
prevzem lahko neposredno
podprla, saj ima v svoji pa-
radržavni malhi (Kapitalska
in Slovenska odškodninska
družba) še 22,5 odstotkov del-
nic Pivovarne Union. Skupaj
s sedanjim deležem štajer-
skih pivovarjev bi to pome-
nilo že 47,4 odstotka, le ne-
kaj skromnih odstotkov do
prevzemnega praga 50 od-
stotkov in ene delnice.
Zgornje razmišljanje potr-
juje tudi dogajanje na trgu
vrednostnih papirjev. Po ži-
vahnem trgovanju z obema
delnicama v začetku prejšnje-
ga tedna se je vznemirjenje
uneslo, tečaja pa sta začela
drseti nazaj proti izhodišč-
nim vrednostnim pred laškim
nakupom. Predvsem laška
delnica je hitro zdrsnila na-
zaj, kar kaže, da ni (pre)ve-
likega zanimanja zanjo in da
ljubljanski zmaj očitno ne
bruha protiprevzemnega og-
nja. A pivovarska zgodba za-
gotovo še zdaleč ni končana.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Kozorog ali zmajček - pivci, ki so »lokalpatriotsko« naravnani, bodo
verjetno ostali vsak pri svojem.
Izgubo bodo pokrili
iz rezerv
v Premogovniku Velenje bodo lansko izgubo, dobrih
460 milijonov tolarjev, pokrili iz rezerv in ustreznega re-
valorizacijskega popravka le-teh. Tako so sklenili na četr-
ti skupščini družbe, ki so se je udeležiH lastniki in zastop-
niki 95 odstotkov vsega kapitala. Med drugim so sprejeli
še odstopno izjavo članice nadzornega sveta Jolande Ver-
šič in odpokUcali dva člana nadzornega sveta Matjaža Ce-
rovca in Braneta Žerdonerja. Izvolili so nov nadzorni svet,
ki mu bo odslej predsedoval Djordje Žebeljan, člana pa
sta postala Dragan Martinšek in Bojan Škarja. Poleg te-
ga so sprejeli še letno poročilo ter spremembe in dopolni-
tve statuta družbe, za pooblaščeno revizijsko družbo v tem
letu pa so imenovali družbo KPMG management, Consul-
ting in revizija. Največji delničarji velenjskega javnega
podjetja za pridobivanje lignita so: država, ki ima v lasti
približno tri četrtine vseh delnic, PID Infond Zlat, ki je
lastnik slabih 13 odstotkov. Kmečka družba s slabimi šti-
rimi odstotki in Kapitalska družba z 2,5 odstotka delnic.
SM
Le dan za
pošto
Pošta Slovenije je na vzor-
cu milijon prejetih pisem-
skih in paketnih pošiljk
opravila analizo kakovosti
prenosa.
V povprečju sprejmejo na
poštah v Sloveniji milijon in
štiristo tisoč pisemskih po-
šiljk in paketov dnevno, le
malenkost manj kot 99 od-
stotkov jih naslovnikom do-
stavijo že naslednji dan. S
tem se slovenski poštarji
uvrščajo med razvite evrop-
ske države, saj naprimer v
Švici dostavijo naslednji dan
97, v Nemčiji pa 95 odstot-
kov pošiljk.
BS
BAROMETER
Iz Uniorja tudi
letos
dividende
Delničarji zreškega Unior-
ja so na torkovi skupščini
družbe sprejeli vse predla-
gane sklepe uprave. Skleni-
li so, da bo lanski čisti do-
biček v višini 684 milijonov
tolarjev ostal nerazporejen,
za izplačilo dividend pa bo-
do namenili skoraj 156 mi-
lijonov tolarjev nerazpore-
jenega dobička iz preteklih
let. Bruto dividenda na del-
nico bo znašala 66 tolarjev.
V zreškem Uniorju so la-
ni ustvarili skoraj 18 mili-
jard tolarjev prihodkov od
prodaje, kar je za tretjino
več kot predlani. Letos na-
črtujejo osemodstotno po-
večanje prometa in 810 mi-
lijonov tolarjev dobička. V
Uniorju so lani za naložbe
namenili poldrugo milijar-
do tolarjev. 294 milijonov
so namenili v obnovo in ši-
ritev turističnih zmogljivo-
sti, izgradnja novega obra-
ta Sinter je veljala 236 mi-
lijonov, dobro milijardo pa
so vložili v novo opremo in
naprave za obnovo in do-
polnitev proizvodnih kapa-
citet družbe. Po besedah
predsednika uprave Janeza
Špesa Unior uspešno poslu-
je tudi v letošnjem letu, saj
so načrtovane polletne ci-
lje že presegli.
Dobiček za
naložbe
v Celjskih mesninah tu-
di letos ne bodo izplačaU
dividend. Delničarji so spre-
jeli predlog uprave, da 17
milijonov tolarjev lanske-
ga dobička namenijo za nove
naložbe. V Celjskih mesni-
nah, kjer so od lani boga-
tejši za novo klavnico, na-
črtujejo še letos zgraditi no-
ve prostore za predelavo iz-
delkov. Po načrtih naj bi le-
tos za naložbe namenili 15
milijonov mark. Po bese-
dah predsednika uprave Izi-
dorja Krivca so zadovoljni
tudi s poslovanjem v letoš-
njem prvem polletju, zato
upajo, da bodo poslovno le-
to sklenili z več kot 17 mi-
lijoni tolarjev načrtovane-
ga dobička.
Nov nadzorni
svetKBM
Nova KBM, d.d., je v pr-
vih šestih mesecih letošnje-
ga leta izkazala za 2.583 mi-
lijonov tolarjev dobička, to
je za 6,8 odstotkov več kot
v enakem obdobju lani, kar
pomeni 17 odstoten donos
pred obdavčitvijo na pov-
prečni kapital in 1,34 od-
stoten donos na povprečna
sredstva. V prvih šestih me-
secih letos se je bilančna
vsota Nove KBM povečala
za 11,0 odstotkov in 30. ju-
nija dosegla 408,4 milijard
tolarjev. Člani sveta banke
so za predsednika nadzor-
nega sveta imenovali mag.
Darka Tolarja, za njegove-
ga namestnika pa mag. Pra-
nja Bohinca.
SM
Št. 30 - 26. julij 2001
GOSPODARSTVO
7
Spoštljiv
odnos
do lesa
Direktor Brest Pohištva iz Cerknice
Mitja Strohsack o razlogih za nakup
nazarskega Glin Pohištva
Minuli teden se je kon-
čalo večmesečno »baranta-
nje« s podjetjem Glin Pohiš-
tvo iz Nazarij, ki ga je od
Slovenske razvojne družbe
odkupilo podjetje Brest Po-
hištvo iz Cerknice.
V nazarskem podjetju Glin
Pohištvo je zaposlenih 100
delavcev, ukvarjajo pa se z
izdelavo ivernih plošč. Lani
so v podjetju ob 1,4 milijar-
de tolarjev prihodka pride-
lali 117 milijonov tolarjev iz-
gube. Nakup pojasnjuje di-
rektor cerkniškega Bresta
Mitja Strohsack.
Kaj je botrovalo odločitvi,
da od Slovenske razvojne
družbe odkupite nazarsko
podjetje Glin Pohištvo?
Razlog, da smo se odločili
odkupiti preostanek Glin Po-
hištva Nazarje, očitno naj-
manj atraktivnega dela, za ka-
terega ni bilo posebnega eko-
nomskega interesa drugih, je
to, da je iverica eden najpo-
membnejših repromaterialov
v delu pohištvene industrije,
ki jo mi predstavljamo. Na-
men je torej vertikalna sta-
bilizacija proizvodnje pohiš-
tva, mnogo manj strogo za-
sledovanje profila.
Drugi razlog je - pa če ver-
jamete ali ne - izkoristiti po-
tencial velikanskega znanja
in tradicije ljudi, ki imajo po-
leg ostalega preprosto privz-
gojen spoštljiv odnos do le-
sa, gozdov in celotnega na-
ravnega okolja, ki je v tem
delu Slovenije zagotovo še
vedno ohranjeno bolj, kot je
to običajno. Ta iztočnica je
tudi tretji razlog, zaradi ka-
terega smo morda v predno-
sti pred drugimi: pametno iz-
koriščati naravne danosti, ki
jih je preprosto treba izko-
riščati. Nakup je torej dol-
goročna alternativa.
Doslej je Glinovo Pohiš-
tvo bolj kot ne poslovalo z
izgubo, za kar je več vzro-
kov. Kaj boste storili za iz-
boljšanje rezultatov?
Potreben bo precej radika-
len rez, ki bo zmanjšal stroš-
ke poslovanja. Cene surovin,
ostalih repromaterialov in
energije včasih niso izraz tr-
ga, temveč lagodnega odno-
sa nekaterih dobaviteljev po
principu »saj brez nas ne mo-
rejo nikamor«. Dokazali bo-
mo, da bomo po selekciji na
podlagi konkurenčnih odno-
sov dolgoročno zelo zanimiv
in korekten partner za vsa-
kega, ki bo hotel z nami so-
delovati...
Koliko bo na poslovanje
vplivala predelava tekočih
živalskih maščob, ki jih v
Nazarjah kurijo že dva me-
seca in za kar naj bi jim dr-
žava plačevala odškodni-
no?
Seveda je vsako iskanje al-
ternativnih energetskih virov
še kako pomembno za pod-
jetje, kjer je prav energija
eden največjih stroškov, ven-
dar pa je potrebno istočasno
poskrbeti, da so ti viri spre-
jemljivi tudi z ekološkega vi-
dika. Kohkor mi je znano,
je kurjenje tekočih živalskih
maščob celo nekoliko manj
obremenilno za okolje kot
obstoječi viri. Vsekakor je po-
treben stalen nadzor, skrb
okoliških ljudi v zvezi s tem,
pa je razumljiva.
Načrtujete v proizvodnem
programu in med kadri
kakšne bistvene spremem-
be?
Med kadri ne pričakujemo
bistvenih sprememb, kajti kot
je bilo že rečeno, znanja je
dovolj, morda je potrebno ko-
ga k delu nekoliko bolj vzpod-
buditi, oziroma naloge na no-
vo in bolj jasno opredeliti.
Dejstvo je, da Glinov
kompleks kar precej one-
snažuje Nazarje in da se za-
radi tega krajani zelo pri-
tožujejo. Kaj boste konkret-
no v Pohištvu ukrenili za
izboljšanje stanja?
Ne vem še povsem natanč-
no, koliko Glin in proizvod-
nja iverke onesnažuje, moti
okolico in sam kraj. Mislim
pa, da je potrebno poiskati
kompromis med ekonomski-
mi učinki obstoja neke indu-
strije v konkretnem okolju
in seveda koliko takšna de-
javnost tako ali drugače ško-
di.
Lahko zagotovite, da pod-
jetje Glin Pohištvo ne bo kre-
nilo po poti, ki jo je ubralo
kar precej tovrstnih podje-
tij - na koncu te poti je pri-
pojitev k novemu podjetju
in zmanjšanje delovnih
mest na minimum?
Nihče ne more vnaprej za-
gotoviti uspešnost nekega pro-
jekta, posebej takrat, ko je
startni položaj precej zahte-
ven. Želel pa bi poudariti oce-
no, da je dovolj realnih dej-
stev, na podlagi katerih smo
optimisti. In če bo temu ta-
ko, bo vsa ustvarjena akumu-
lacija ostala v Nazarjah za
reinvestiranje v tehnologijo in
ekologijo, kar je pomembno
tudi za sam kraj oziroma pri-
jaznejše sobivanje.
URŠKA SELIŠNIK
Mitja Strohsack
FINANCE
Vrednostni papirji deinišicih družb
Nogavičarjl letos z dobičkom
Delničarji Tovarne nogavic Polze-
la so na četrtkovi skupščini družbe
sklenili, da se del lanske izgube v vi-
šini 145,2 milijona tolarjev pokrije v
breme rezerv, preostali del v višini
176,8 milijona tolarjev pa v breme re-
valorizacijskega popravka rezerv.
Lastniška struktura družbe se v zad-
njem letu ni bistveno spremenila. Ve-
činski, nekaj manj kot 51-odstotni last-
niški delež, je v lasti družbe pooblaš-
čenke Polzela Delnica, 30 odstotkov je
v lasti PID Infond Zlat, lastnik desetih
odstotkov je Odškodninski sklad, preo-
stalo pa je v lasti zaposlenih.
Delavci Tovarne nogavic Polzela bo-
do s kolektivnim dopustom začeli šele
v ponedeljek, le-ta pai)o tudi za teden
dni krajši, kot so sprva načrtovali. V
podjetju, ki danes zaposluje 830 de-
lavcev, so takšno odločitev sprejeli za-
radi številnih novih naročil.
V družbi, ki 80 odstotkov proizvod-
nje izvozi na zahodnoevropska tržišča,
svoj delež pa povečujejo tudi na Hrvaš-
kem, v Bosni in Hercegovini, Makedo-
niji in Srbiji, so zadovoljni s poslova-
njem v letošnjem poslovnem letu. Kot
je povedal predsednik uprave Alojz Doš-
ler, so v družbi v prvih petih mesecih
letos zabeležili 72 milijonov tolarjev do-
bička, ob koncu leta pa naj bi dobiček
znašal okrog 100 milijonov tolarjev. Po
Došlerjevih besedah so zadovoljni tudi
s poslovanjem hčerinskega podjetja na
Hrvaškem, kjer so prodajo v primerjavi
z lani povečali za 35 odstotkov. V teh
dneh so tržišču predstavili novo kolek-
cijo pomlad-poletje 2002, poleg novih
vzorcev pa so tokrat osrednjo pozornost
namenili naravnim materialom in no-
vim barvam. Pred kratkim so zaključili
tudi naložbo v novo pletilno linijo za
proizvodnjo nogavic iz naravnih mate-
rialov, ki je stala približno 50 milijo-
nov tolarjev. Za naložbe, predvsem v teh-
nologijo in strojno opremo, bodo v tem
polzelskem podjetju letos namenili okrog
dvesto milijonov tolarjev, v prihodnje
pa bodo osrednjo pozornost namenili
ekologiji. SM
Vsi rudniicovi predori
Velenjski rudarji, ki so vrsto let sloveli po svojih rekordnih izkopih
lignita, se zadnja leta lotevajo povsem drugačnih izkopov.
Tako imajo za sabo že nekaj uspešnih projektov vrtanja predorov pri gradnji
slovenskega avtocestnega križa, kjer so sodelovali kot podizvajalci. Včeraj so
uradno odprli vodni rov Drtijščica na odseku Šentjakob-Blagovica. Slovesnost
so pripravili v vasi Vinje pri Moravčah, vzrok za veselje pa je bil 935 dolgi
vodni rov Drtijščica. Vrtanje jim je zaupal glavni izvajalec na tem odseku,
ljubljanski SCT. Z njimi sodelujejo tudi pri vrtanju ene od dveh največjih
predorskih cevi pri nas, pri Trojanskem predoru.
AB
Št. 30 - 26. julij 2001
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
Kamniti
prst usode
Brez čelade na glavi in dobre opreme ste le korak od
tragedije v gorah
Najprej se je zaslišalo to-
po ropotanje, nato zvonki
odmevi kamenja, ki se je od-
bijalo od stene. Na belem
snegu so se pokazale tem-
ne sence, skušal se jim je
izogniti, pa je že tresnilo,
zagrnila ga je tema, da se
je kot prazna vreča sesedel
na tla. Soplezalec je prestra-
šen skočil do mlahavega te-
lesa, po obrazu so se vili
drobni curki krvi.
Na srečo zgodba nima tra-
gičnega konca. Izkušen slo-
venski alpinist se je po ple-
zalnem vzponu skupaj s so-
plezalcem skozi razvpiti Tur-
ški žleb vračal proti Okreš-
Iju, ko ju je zajel plaz pada-
jočega kamenja. Če na glavi
ne bi nosil čelade, bi danes
pisali o tragediji, tako pa mu
je plastično pokrivalo rešilo
življenje. Čelada se je raztreš-
čila na drobne kose, glava pa
je ostala cela, čeprav polna
prask in vreznin. »Sreča v ne-
sreči. Če bi po poti (ta je mar-
kirana in dokaj priljubljena
med planinci, op. p.) takrat
prišla skupina starejših pla-
nincev, bi nastal kaos in bog
ve, kakšne bi bile posledice,«
opozarja ponesrečeni.
Nekaj dni kasneje so mo-
rali celjski gorski reševalci
znova v akcijo. Pod vrhom
Mrzle gore je tuji planinki
zdrsnilo, tako da je padla več
kot štirideset metrov globo-
ko. Z reševalnim helikopter-
jem so jo odpeljaU v bolni-
šnico, kjer so zdravniki olaj-
šano ugotovili, da je sicer
podhlajena, a nima niti ene
resne poškodbe. Na mestu ne-
sreče pa so reševalci pobrali
zveriženo čelado z globoki-
mi zarezami v trdi plastiki.
Ki ji je rešila življenje.
Gore kot
mravljišče
Avgust je mesec, ko sloven-
ski hribi in gore oživijo kot
mravljišča, višek hribolazne se-
zone oznanjajo človeške vrste,
ki se vijejo od vznožij proti
vrhovom. Še posebej na oča-
ka Triglava, kakšen dan je opa-
san z živimi verigami kot bo-
žična jelka. »Vsak Slovenec naj
postane dober planinec, naše
krasne gore naj ga obUkujejo,
da bo čil in neomajen kot nji-
hova kamnita gmota!« je pred
več kot sedemdesetimi leti de-
jal eden najbolj karizmatičnih
slovenskih gornikov, alpinist
in filozof dr. Klement Jug. Zdi
se, da se je njegovo sporočilo
zarezalo globoko v podzavest
naroda, ki velja za enega naj-
večjih goreljubcev na zemelj-
ski obU. Naše gorske steze ve-
ljajo za ene najbolje urejenih
in zavarovanih, imamo veli-
ko dobro urejenih koč, zave-
tišč in bivakov, eno najštevilč-
nejših planinskih organizacij
glede na število prebivalcev.
Slovenski alpinisti so ne samo
med najboljšimi na svetu, am-
pak sami določajo mejo ne
mogočega. Gore so tako rekoč
zrasle z narodom.
Toliko hvale, a se še ved-
no dogaja, da se na strmih in
nevarnih poteh znajdejo pla-
ninci v slogu »litr šnopca in
pumparce«. »Prevečkrat je
vzrok za nesreče v gorah neu-
strezna oprema. Veliko lju-
di misH, da so pošvedrane co-
pate in potlačen klobuk do-
volj tudi za najtežje gorske
ture. Pa še za Šmarno goro
niso,« je že pred leti dejal nek-
danji načelnik Gorske reše-
valne službe Slovenije Danilo
Škrbinek. »Gore so nevarne,
posebno nekatere poti, ki po-
tekajo pod krušljivimi stena-
mi. Zato je treba ljudem do-
povedati, da je treba na viso-
kogorske ture dobro oprem-
ljen, tudi s čelado,« svetuje
naš alpinist z začetka zgodbe.
Kdo bo vedel bolje od njega.
Gorski vodniki
in oprema
v tujini običajen način obi-
skovanja gora je najemanje
gorskega vodnika, ki prevza-
me odgovornost za svoje stran-
ke ter jih mimo nevarnosti in
pasti popelje osvajat višine.
Kaj takega je pri nas še vedno
zelo izjemno. Gorski vodni-
ki so pri nas kot bele vrane,
saj ne da jih ni, vendar skoraj
nikomur ne pride na misel,
da bi jih najel. »V celjski regi-
ji smo trije gorski vodniki, dva
tudi z mednarodno licenco
(Jože Kodre, Silvester Jošt,
Gabrijel Prezelj, op. p.), ven-
dar nimamo veliko dela. Na-
jemajo nas predvsem tujci,
največkrat nevešče skupine,
ki si želijo ogledati naš gor-
ski svet. Včasih se najde tudi
kakšen dedek ali babica z de-
belejšo denarnico, ki si želi
zagotoviti vnuku aU vnukinji
varnejšo pot v gore,« ugotav-
lja Gabrijel Prezelj - Elč, sko-
raj že legenda celjskega gor-
ništva. Kar pa niti ni čudno,
saj so cene za njihovo vods-
tvo za povprečen slovenski žep
prezasoljene. Enodnevni na-
jem vodnika za lažje ture, ki
trajajo skupaj najmanj pet ur,
je 24 tisoč tolarjev. Če je čas
najema krajši od pet ur, so pla-
čani po uri, ta pa je vredna
4.800 tolarjev. Je pa res, da
so vodniki izkušeni alpinisti
in turni smučarji ter da vas
popeljejo tudi v tujino ali v
težjo plezalno smer. Seveda
pa po posebni ceni.
Gabrijel Prezelj - Elč se stri-
nja, da slovenski planinci še
vedno zahajajo v hribe pre-
cej lahkomiselno in slabo
opremljeni. »V tujini skoraj
ne vidiš gornika brez čelade,
ta je tako rekoč pravilo. Na
poteh, kjer se kruši kamenje,
je veliko večja verjetnost, da
ne bodo imeli luknje v glavi.
Izredno veliko jih uporablja
tudi pasove in samovaroval-
ne komplete. Za slednjega ve-
lja enako kot za varnostni pas
v avtomobilu, lahko se voziš
odpet, ampak je nevarno,«
opozarja Elč.
Po njegovih besedah se je
prav tako pametno prepriča-
ti, aH so poti, po katerih na-
meravamo, ustrezno vzdrže-
vane in varne. »Večina poti
je sicer ustrezno urejenih in
varnih, saj so naši markaci-
sti zelo pridni in natančni in
pred sezono pregledajo vseh
150 kilometrov planinskih
poti na Celjskem. A za neka-
tere vseeno velja, da bi jih
bilo bolje opustiti. Recimo
tisto med Veliko babo in Le-
dinskim vrhom, kjer je kam-
niti plaz zasul Jerneja Sinko-
viča,« je prepričan Elč.
Avgust se vse bolj bliža, z
njo pa planinska po vodenj
proti vršacem. Zato dobro-
hotno upoštevajte nasvete iz-
kušenih gorskih mačkov. Pa
čeprav s čelado na glavi mor-
da ne boste podobni roman-
tičnim osvajalcem vršacev.
Boste pa zato doma raje ka-
zali fotografije s svojih izle-
tov namesto luknje v glavi...
SEBASTUAN KOPUŠAR
Foto: GREGOR KATIC
Gabrijel Prezelj - Elč: »Slovenski planinci zahajajo v hribe še vedno
preslabo opremljeni.«
Kaj kupiti?
Dobra in zanesljiva opre-
ma je osnova za varno in pri-
jetno postopanje v gorah. Pri
njenem nakupu je treba spo-
štovati nekaj osnovnih napot-
kov. Poznavalci pravijo, da
ni nihče tako bogat, da bi ku-
poval poceni, da varnostni-
ma cene in da je na prvem
mestu varnost, potem upo-
rabnost, šele nato pa se lah-
ko ozrete tudi na modne za-
povedi.
Oprema za lažje ture.
Med osnovno opremo so-
dijo: termoaktivno spodnje
perilo, nogavice, srajca, hla-
če, jopica iz flisa, vetrna jak-
na, kapa, planinski čevlji, na-
hrbtnik, rokavice, zložljive
pohodne palice, poldereze,
čutarica, izotermična zaščit-
na folija, posoda za hrano,
čelna svetilka, zaščitna oča-
la, planinski vodniki in zem-
ljevidi, čistila za oblačila iz
goretexa in impregnacijske
kreme za usnje.
Oprema za zahtevnejše vzpone.
Bolj izkušeni in zahtevnej-
ši gorniki (in vsi, ki se poda-
jo med skale) pa bodo mo-
rali dodati še čelado, kom-
plet za samovarovanje, varo-
valni pas, gamaše, termovko
z boljšo izolacijo, podkapo,
dodatne pomožne vrvice in
vponke, cepin in avtomatske
dereze.
NASI KRAJI IN LJUDJE
9
Polulani bazeni
Bazenske vode pretežno ustrezne, divja kopališča neurejena
Zavod za zdravstveno varstvo Ce-
lje je preveril kakovost kopalnih vo-
da v letnih, termalnih in nekaterih
divjih kopališčih. V kopališčih je vo-
da pretežno dobra, izvidi z divjih ko-
pališč pa so bili mikrobiološko veči-
noma neustrezni.
Odvzeti vzorci vode v osmih letnih
kopališčih na Celjskem so pokazali, da
je voda večinoma ustrezna, največkrat
se pojavi le preveč klora in sečnine. To
pomeni, da se kopalci pred kopanjem
ne oprhajo, še zlasti pa, da ne uporab-
ljajo sanitarij in opravljajo manjšo po-
trebo kar v bazenski vodi. Higienski
pogoji na letnih kopališčih v Šoštanju,
Celju, Slovenskih Konjicah, Šmarju,
Rimskih Toplicah, Radečah, Sevnici in
Preboldu so slabši kot v kopališčih, ki
so odprta vse leto. Kakovost bazenskih
kopalnih voda je v termalnih kopališ-
čih boljša kot v letnih, saj so ta sodob-
nejša in bolje opremljena kot letna.
Veliko ljudi se odloči tudi za kopa-
nje v katerem jezerih ali rekah. Voda je
tam bolj bazična, kar pomeni, da se je
po kopanju v takšni vodi potrebno bolj
posvetiti negi in zaščiti kože. V Savinji
(Delejev jez, Soteska, Letuš, Šešče, meh-
ki jez v Celju) in Hudinji noben odvze-
ti vzorec ni zadoščal zahtevam za ka-
kovost kopalne vode. Na dveh odvzem-
nih mestih v Savinji so našli nekaj več
nitritov, kar pa je pričakovano, glede
na to, da so v reke speljani izpusti či-
stilnih naprav ali direktni izpusti fe-
kalnih voda, pa tudi zato, ker je bil v
času odvzema vzorcev vodostaj izrazi-
to nizek. Vrednosti pa vseeno niso tak-
šne, da bi predstavljale dodatno tvega-
nje za zdravje.
Nekoliko boljše stanje je v jezerih,
kjer so mikrobiološki vzorci ustrezni
v Šmartinskem, Velenjskem, Slivniš-
kem in Braslovškem jezeru, neustrez-
ni pa v Žovneškem jezeru.
V Zavodu za zdravstveno varstvo opo-
zarjajo, da voda iz rek in jezer ni pri-
merna za pitje ali pripravo oziroma pra-
nje hrane, svetujejo pa tudi, da se po
kopanju v rekah in jezerih doma ob-
vezno temeljito umijete in oprhate.
NB, Foto: GK
Kopalec si je privoščil ohladitev kar pod mostom pri Splavarju. Očitno ga rezultati analize
vode ne motijo...
Cesta icrajanov in vHcendašev
Leta 1993 so krajani Vo-
dul v šentjurski občini za-
čeli z modernizacijo ceste
proti Grušcam, kjer je na-
selje 50 hiš, med katerimi
prevladujejo vikendi. V treh
etapah so letos končali ce-
sto, dolgo okoli 1800 me-
trov. Drugi odsek so uredi-
li pred štirimi leti, zadnje-
ga pa letos v rekordnih dveh
mesecih.
»Obnovljena cesta je v ce-
loti vredna okoli 12 milijo-
nov tolarjev, kar 73 odstot-
kov denarja pa so prispevali
krajani in vikendaši v pris-
pevku od 50 do 130 tisoč to-
larjev. Opravili so tudi veh-
ko prostovoljnih delovnih ur.
Nekaj denarja je prispevala
KS Dramlje, dragocen pa je
tudi prispevek občine Šent-
jur,« je povedal predsednik
gradbenega odbora Ladislav
Ožir.
Cesta naj bi pomenila za-
četek bodoče vinske ceste in
razvoja turizma. Po otvori-
tvi, ki jo je opravil župan ob-
čine Šentjur Jurij Malovrh,
so se domačini in gostje od-
peljali po celotni trasi kon-
čane ceste ter srečanje kon-
čali pri domačiji Vinka Cver-
leta. T.VRABL
Odprt bazen na
Frankolovem
Po vseh zapletih, ki so zadnja leta spremljali frankolovski
bazen, je le-ta v soboto končno dočakal otvoritev letošnje
kopalne sezone. Po odstopu nekdanjega upravljavca, pod-
jetja Univerzal d.o.o. iz Dobriše vasi, je bazen sedaj prevze-
la v upravljanje domačinka Marija Romih. Upajmo, da bo
poslej temperaturo dvigovalo le še sonce... Bo.J.
V Štorah nova obrtna cona
Občina Štore pripravlja dokumentacijo
za urejanje infrastrukture v bodoči obrtni
coni II v bližini Cibija v Štorah ob magi-
stralni cesti Štore - Šentjur.
Z deli bodo začeli septembra, ko bodo
prestavili vodovod, daljnovod in plin, ure-
dili bodo kanalizacijo in zavarovali zem-
ljišče pred meteornimi vodami ter poskr-
beli za tretji vozni pas na magistralni cesti.
Projekt je že v reviziji na Direkciji za ceste
RS. V ureditev bodoče cone v Štorah bodo
vložili 160 milijonov tolarjev, zato bo po-
treben javni razpis za izbor najboljšega po-
nudnika. Občina Štore pričakuje del potreb-
nih sredstev od Ministrstva za gospodarske
dejavnosti. Uredili bodo površino veliko-
sti 46 tisoč kvadratnih metrov. Parcelo ve-
likosti 12 tisoč kvadratnih metrov je že ku-
pilo podjetje EHO iz Laškega, ki bo začelo
graditi takoj, ko bo urejena potrebna ko-
munalna infrastruktura.
TV
VPRAŠAJTE
»SVOJEGA ŽUPANA
Pišite nam, s kakšnimi težavami se ubadate v svojem
okolju in zanje menite, da bi vam jih lahko pomagal
rešiti vaš župan. Zastavili mu bomo vaše vprašanje in
v eni od naslednjih številk vam bo odgovoril. Vaša vpra-
šanja sprejemamo na naslov: Novi tednik, Prešernova
19,3000 Celje ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Lahko nas tudi pokličete: 4225-100.
Obglavljeni
organi
Bralec iz Vitanja ugotav-
lja, da je v občini zaradi lo-
kacije čistilne naprave Na
gmajni s položajev v raz-
ličnih organih občine in
društev odstopila vrsta lju-
di, ki so bili neločljivo po-
vezani z delom in življe-
njem v kraju. »Vam je vsee-
no? Kako boste poskušali
oživiti delo >obglavljenih< or-
ganov in društev?« sprašu-
je.
Stanislav Krajnc, župan ob-
čine Vitanje: »Z vašo ugotovi-
tvijo, da so bili vsi, ki so v Vi-
tanju odstopili z različnih po-
ložajev, zaradi znanega razlo-
ga, neločljivo povezani z de-
lom in življenjem v kraju, se
ne bi strinjal popolnoma. Če
bi bili tako vestno opravljali
svoje delo, bi morali svoje ne-
strinjanje izraziti mnogo prej,
saj smo o vseh dogodkih sproti
obveščali občinski svet in nje-
gova delovna telesa. Celo vpra-
šanja so se glasila, zakaj se za-
deva ne odvija hitreje. Že dol-
ga leta je znano, kje bo v Vita-'
nju čistilna naprava, in to tu-
di pravnoformalno urejeno v
planskih aktih. Seveda mi ni
vseeno, da se stvari rešujejo
na takšen način, ker sem že
tudi javno povedal. To so po-
teze, ki so sledile nestrokov-
nim dezinformacijam in eno-
stranskim ozkim interesom.
Ostali se vseskozi, kljub naga-
janjem, trudimo, da v okviru
možnosti storimo čim več ko-
ristnega za Vitanje. Čistilna na-
prava je dolgoletna želja Vi-
tanjčanov in nujno potrebna
za nadaljnji razvoj centra Vi-
tanja.
Delo »obglavljenih« orga-
nov poteka nemoteno naprej,
saj smo vse odstope zapolni-
li z novimi člani, katere je
predlagala komisija za voli-
tve in imenovanja. Iz znanih
razlogov še ni zaživelo samo
delo turističnega društva in
upam, da bo tudi to kmalu.
Začasno je delo društva na-
domestilo Kulturno turistič-
no društvo Sv. Vid iz Hudi-
nje nad Vitanjem, ki se je za-
vezalo tudi, da bo organizi-
ralo letošnjo tradicionalno
prireditev Holcerijo.«
Dom na
Svetini
Bralci NT sprašujejo, za-
kaj je prišlo do rušenja Že-
lezarskega doma na Sve-
tini in kdaj bo otvoritev no-
vega, ki ga gradi gradbe-
no podjetje Hudournik.
Franc Jazbec, župan ob-
čine Štore: »Idilična vasica
z vsemi svojimi zaselki je
bila pred dobrim desetlet-
jem znana po svojih kultur-
nih znamenitostih in pred-
vsem kot turistični kraj, po-
leti kot sprehajališče pla-
nincev, gobarjev in okoliš'
kih prebivalcev, pozimi kot
smučarski center za najst-
nike in dste, ki so bili manj
vešči tega športa. Svetina je
namreč imela dom Štorskih
železarjev, s katerim je
upravljala železarna in
Vrunčev dom, v neposred-
ni bližini pa je tudi Celjska
koča.
Železarska kriza ter pre-
strukturiranje železarjev v
devetdesetih ledh je imelo
za posledico zaprtje vseh go-
stinskih kapacitet v železar-
ni. Dom železarjev pa je v
zadnjih letih imel tudi ne-
kaj najemnikov, lastninsko
pa je pripadal družbi
INGSTOR Štore, ki je šla le-
ta 2000 v stečajni postopek.
Dom v izredno slabem sta-
nju je bil letos spomladi na
javni dražbi prodan najugod-
nejšemu ponudniku, pod-
jetju Hudournik iz Laške va-
si pri Štorah, ki se je obno-
ve opuščenega železarske-
ga doma takoj lotilo. Zara-
di dotrajanosti je bilo naj-
bolje dom v celori podreti
do temeljev in na njem zgra-
diti novega.
Občina Štore je ena red-
kih slovenskih občin, ki ni-
ma turističnih kapacitet, z
novim domom pa bo pred-
vidoma pridobila 66 ležišč.
Z novim domom bo Sveti-
na ponovno zaživela, kra-
jani pa se bodo lahko vklju-
čili v turistično dejavnost z
dopolnilnimi dejavnostmi.
Vključuje se tudi občina Što-
re, ki se je obvezala, da bo
do otvoritve, ki naj bi bila
še letos, posodobila cesto z
odstavnimi mesti s Svetine
do planinskega doma.«

10
NASI KRAJI IN LJUDJE
Razstava ob jubileju
Minuli konec tedna je Hortikulturno društvo Polzela slavilo 30-letnico dela. Jubilej
so obogatili z razstavo cvetja.
Razstavo je v telovadnici Osnovne šole Polzela odprla ustanoviteljica in prva predsedni-
ca društva Darinka Verbnjak. O minulem delu društva je govoril Rudi Jazbec, članom pa se
je za aktivno delo zahvalil podžupan Stanko Novak. Pri postavitvi razstave so polzelskim
hortikulturnikom pomagali člani gobarske družine. Ribiške družine Šempeter, Lovske
družine Polzela, čebelarsko društvo, društvo upokojencev in še nekateri, ki so razstavljali
in tudi prodajali svoje izdelke. D. NARAGLAV
Trije
vodovodi
Medtem, ko so iz prora-
čuna občine Rogaška Sla-
tina lani veliko denarja na-
menili za obnovo cest, pa
so se letos lotili komunal-
ne infrastrukture oziroma
vodovodov.
Ob prazniku občine so od-
prli vodovod v Tekačevem,
na katerega se je na novo pri-
ključilo pet gospodinjstev, pe-
tim pa se je vodooskrba iz-
boljšala. Investicijo v višini
petih milijonov tolarjev sta
podprla Mestna KS Rogaška
Slatina in JKP Rogaška Slati-
na, pomemben pa je tudi pris-
pevek krajanov s prostovolj-
nim delom in denarjem. V
roku dveh mesecev bodo kon-
čah še dela pri vodovodih v
Lastine in Drvenik v skupni
vrednosti 35 milijonov tolar-
jev. Posebej veseli bodo vo-
dovoda v Drveniku, kjer so
imeli doslej slabo pitno vo-
do, na nov vodovod pa se bo
v začetku priključilo 15 gos-
podinjstev. .   TV
Več turistov v Celju
v LTO Celeia ugotavlja-
jo, da je od 1. marca, kar so
na Trgu celjskih knezov od-
prli 'Riristično-informacij-
ski center, po turističnih in-
formacijah o Celju in doga-
janju na Celjskem pri njih
povpraševalo več kot 2.500
obiskovalcev, med njimi
350 tujcev.
Med tujimi obiskovalci Ce-
lja prednjačijo Nemci in Av-
strijci, sledijo pa Italijani, Če-
hi in Madžari. V LTO Celeia
in Turističnem društvu Celje
skrbijo tudi za vodene ogle-
de Celja in okolice, letos pa
so pripravili 73 organiziranih
vodstev. Na ta način si je knež-
je mesto ogledalo preko 3.500
ljudi, od tega 345 tujcev.
Razveseljiv je tudi podatek,
da je celjski Stari grad v prvi
polovici leta obiskalo 15 tisoč
ljudi (med njimi približno pe
tina tujcev), najbolj množič-
no pa je bil grad obiskan juni-
ja, ko se je znotraj grajskega
obzidja mudilo kar 7 tisoč lju-
di. V primerjavi s prvo polo-
vico lanskega leta jeletos Sta-
ri grad obiskalo za 5 tisoč več
ljudi. Ob informacijskih toč-
kah v Hotelu Evropa ter Celj-
skem domu je od 1. aprila tu-
di na grajskem območju od-
prta informacijska pisarna,
kjer obiskovalcem ob osnov-
nih informacijah ponudijo tudi
promocijsko gradivo o celj-
skem turističnem območju ter
spominke.    I. STAMEJČIČ
Še en muzej na
Vranslcem
Muzej motociklov na Vranskem je s svojo zbirko 150 vo-
zil edini te vrste v Sloveniji, Muzej gasilstva pa ima največjo
zbirko gasilskih predmetov. Oba muzeja letno obišče 10.000
ljudi. Prihodnje leto pa bodo na Vranskem odprh še en mu-
zej. Občina je namreč odkupila meščansko hišo znanega
založnika slovenske moderne Lavoslava Schvventnerja, v
njej pa bodo uredili muzej. Tudi v času počitnic sta muzeja
na Vranskem odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih in če-
trtkih, od 10. do 18. ure. NL
Za zaljubljene v življenje
Tri srca Radenske. Eno
pripada pokrajini ob Muri,
kjer že stoletja izvirajo mi-
neralne vode, drugo srce pri-
pada ljudem, ki so iz Ra-
denske ustvarjali veliko
slovensko legendo, tretje pa
zagotovo tistim, ki znajo
življenje uživati in ustvar-
jati na svoj način.
Čeprav je Radenska znana
že več kot stoletje in je bila
cenjena tudi na dunajskem
dvoru, in čeprav se zdi, da
Slovenija spada med države,
kjer so mineralne vode bolj
priljubljene od običajnih pit-
nih voda, je letna poraba na-
ravnega vira zdravja in do-
brega počutja pri nas manj
kot 40 litrov na prebivalca,
kar je tudi do trikrat manj
kot v nekaterih drugih evrop-
skih državah. Glede na do-
stopnost zelo kakovostnih mi-
neralnih voda je pričakova-
nje povečevanja pitja mine-
ralnih voda tudi v Sloveniji
še kako upravičeno.
Za življenje nepogrešljivi
minerali, kot so kalij, kal-
cij, natrij, magnezij, klorid,
jodid, fluorid, dajejo mine-
ralni vodi svojevrsten okus,
skupaj z ogljikovim dioksi-
dom, ki je v radenskih vo-
dah popolnoma naraven, pa
osvežilnost, ki žejo poteši bo-
lje kot druge pijače. Z mi-
neralnimi vodami lahko bo-
lje kot z običajno pitno vo-
do nadomestimo izgube so-
li iz telesa zaradi znojenja
ob povečanem telesnem na-
poru ali zaradi visokih tem-
peratur.
Mineralno vodo lahko iz
pestre palete možnosti izbi-
ramo po svojem okusu in po-
trebah. Najbolj znana in pri-
ljubljena mineralna voda Kra-
ljevi vrelec vsebuje veliko mi-
neralov in zmerno količino
mehurčkov. Dobro vpliva na
uravnavanje krvnega tlaka in
še na nmoga druga zdravstve-
na stanja, predvsem pa po-
življa - še posebej, če jo pi-
jemo ohlajeno na 12° Celzi-
ja.
Mineralna voda Miral je
srednje mineralizirana, med
minerali, ki jih vsebuje, pa
sta posebne pozornosti vred-
na fluorid, pomemben za
preventivo lomljivosti kosti
(osteoporoza), in magnezij,
pomemben za pravilno de-
lovanje srca in preprečeva-
nje mišičnih krčev. Ker vse-
buje manj mehurčkov, je od-
lična za hitro odžejanje.
Radin je z manjšo vseb-
nostjo natrija ter ugodnim
razmerjem kalcija in magne-
zija priljubljen pri ljubiteljih
mineralnih voda, ki ne ma-
rajo mehurčkov, saj je popol-
noma negazirana. Aromati-
zirana Radenska z okusom li-
mone pa z naravnimi izvleč-
ki Umone osvežuje predvsem
v vročih poletnih dneh.
Vse mineralne vode iz Ra-
denske ohranjajo prvobitno
čistost - pred vplivi okolja
jih globoko pod zemljo šči-
tijo debele, nepropustne pla-
sti gline. Poletje je čas, ko
potrebujemo več tekočine. V
Radenski so prepričani, da je
potešitev z mineralnimi vo-
dami najlepši način za osve-
žitev in odžejanje. Imejte se
radi. Privoščite si malce za-
ljubljenosti vase, v življenje
in v Radensko.
Št. 30 - 26. julij 2001
12
KULTURA
Najbolj brane,
najbolj iskane
Za najbolj priljubljeno
čtivo med mladimi bralci ve-
ljajo knjige o Harryju Pot-
terju, odrasli pa v poletnem
času najraje posegajo po
knjigah z lahkotnejšo vse-
bino.
»Ponovno pospešeno zani-
manje za knjige o malem ča-
rovniku Harryju Potterju je
spodbudil izid četrte knjige
z naslovom Ognjeni kelih,«
je povedala Ida Kreča, knjiž-
ničarka na oddelku za otro-
ke Osrednje knjižnice Celje.
Seveda pa mladi berejo še dru-
ge knjige. Med priljubljene
spadata zbirki Knjigožer in
Odisej, ki prinašata nekaj za-
nimivih naslovov. Da se zna
zelo dobro približati mla-
dim, je dokazala tudi Desa
Muck, katere knjige so med
najbolj branimi. Sicer pa de-
kleta posegajo bolj po knji-
gah z najstniško zaljubljeno
tematiko, fantje pa po voj-
nih in pustolovskih romanih.
Pri odraslih bralcih se poz-
na, da je poletje čas za spro-
stitev, saj v tem času največ
posegajo po ljubezenskih in
kriminalnih romanih, pa tu-
di po znanstveni fantastiki.
Med kriminalnimi romani so
najbolj iskana dela Mary Hig-
gins Clark, Aleksandre Ma-
rinine, Agathe Chrjstie in Da-
nielle Steel. Ljubezenski ro-
mani so brani vsi, tudi več-
letne uspešnice. Od znanstve-
ne fantastike pa je najbolj bran
Adamsov Štoparski vodnik
po galaksiji. Prav tako so v
tem času iskani razni planin-
ski, turistični in kolesarski
vodniki.
Po besedah namestnice
vodje oddelka za odrasle Sla-
vice Hrastnik so na oddel-
ku za odrasle in mladino
Osrednje knjižnice Celje za-
beležili rekordno izposojo.
V ponedeljek, 6. julija, so
si bralci v šestih urah izpo-
sodili 1453 knjig, naslednji
dan, ko je knjižnica odprta
ves dan, pa 2245 knjig. Od-
delek za odrasle bo zaradi
delne prenove predvidoma
zaprt med 20. in 30. avgu-
stom.
SABINA KRANJEC
Foto: GREGOR KATIC
Osumljeni
Bogataš in veljak južnoa-
meriškega mesteca San Juan
v Portoriku je osumljen.
Osumljen česa? Umora dveh
trinajstletnih deklic. Ni rav-
no najbolj psihopatsko deja-
nje na svetu, niti v filmskem
niti realnem, toda je dovolj
zverinsko, da bi krivca naj-
raje zadavili. Če bi ga le imeli
pred sabo. Dovolj zverinsko,
da ga.hočete čimprej imeti
pred sabo. Dovolj zverinsko,
da sumite vsakogar, ki se znaj-
de pred vami. In prav tako
se dogaja tudi lokalnemu de-
tektivu. Na njegovo žakjst tole
ni Zelena milja, kjer se da
nedolžnost izmeriti s količi-
no čudežnih sposobnosti (več
čudežev pomeni več nedolž-
nosti), na njegovo žalost se
je on sam znašel v trilerju,
kjer čudežnih sposobnosti ni-
ma nihče, kriv pa je lahko
kdorkoli.
Z nenehnim podvajanjem
dvomov, s postopnim razkri-
vanjem vse hujših detajlov
zločina, s postopnim razkri-
vanjem čustvenega ozadja
med vsemi vpletenimi, ter s
profesionalnim, poznaval-
skim zavajanjem v vse mož-
ne konce, kar jih triler lah-
ko ponudi. Osumljen nazad-
nje zapelje v enega bolj neo-
bičajnih in osupljivih koncev
zadnje čase. Uh! Končno spet
film, ki se zaveda, kako po-
memben je tisti zadnji tre-
nutek, ko pošlje gledalca pri
stranskih vratih ven; kako po-
membno je gledalca tedaj še
zadnjikrat, po možnosti za
vedno, prikleniti na zgodbo,
mu izpuliti dih iz ust in mu
ga vrniti šele tedaj, ko se pri
drugem vhodu vrne v dvora-
no. Da film pogleda drugič.
Osumljen se svojega po-
slanstva manipulacije s sli-
kami zelo dobro zaveda. In
pri tem oponaša življenje do-
volj natančno, da mu verja-
mete, sploh ko junaki v njem
ne živijo od krvi. ampak od
pogledov, od prezrtih, nevid-
nih, varljivih, napačno ra-
zumljenih, obsojajočih pogle-
dov, kot film sam in kot, bolj
ali manj, ljudje, ki ga gleda-
jo. Film, kijevoajerski, a obe-
nem voajerstvo tudi postavi
na negotovo mesto, na kate-
ro spada. Triler s smiselnim
in ne za lase potegnjenim psi-
hološkim vpogledom in s ka-
rakterji, ki so res prav toliko
težki, kolikor tehtajo.
Z njimi dobite še: dobre
dialoge; perfektno igro, sploh
gospoda osumljenca Gena
Hackmana, ki do minimal-
nih potankosti obvlada ne-
verbalno govorico svojega ka-
rakterja. Morgan Freeman
že od Sedem naprej igra pre-
cej podobnega detektiva in
če je on vedno soliden, ima
tokrat tudi zares dobro zgod-
bo za sabo. Za Menico Be-
llucci se vloge že malce po-
navljajo - vedno igra lepo,
skrivnostno in molčečo žen-
sko, ki ruši moške in ženske
temelje okoli sebe. Vsaj tiste,
ki bi želeli porušiti, no, po-
dreti, njo. Hm, morda bo kdo
rekel, da kot manekenka kaj
drugega niti ne more igrati.
Hm, morda bi se morala bolj
potruditi. Kakorkoli, tokrat
ji je še vredno oprostiti; v vlogi
bogataševe žene leži kot prin-
cesa v postelji brez zrna gra-
ha. Namreč idealno. Thomas
Jane je manj znani igralec,
ki seje v stranski vlogi jezlji-,
vega policista zelo dobro odre-
zal. Simbolično rečeno, ker
pri tem ni porezal nikogar
Film je remake kultne
francoske kriminalke Garde
a vue, ki pa je posneta po ro-
manu Brainvvash Johna
Wainwrighta; zrežiral ga je
Stephen Hopkins, avtor Pi-
ša ter Prikazni in sence.
PETER ZUPANC
Kulturno na
Velenjskem
gradu
v Velenju so se doslej zvr-
stile že štiri prireditve v ok-
viru 17. Poletnih kulturnih
prireditev; njihov organizator
je Kulturni center Ivana Na-
potnika.
Najprej sta se predstavila
priznana avstrijska glasbenika,
violinist Wolfgang Sengstschmid
in pianist Ervvin Kropfitsch. Sle-
dilo je gostovanje Zgomjeavstrij-
skega jazz orkestra ter sklada-
telja in solo Uobentarja Kenny-
ja Whellerja. Od koncerta Tin-
kare Kovač pa so prireditve na
Velenjskem gradu in sicer pra-
viloma ob četrtkih zvečer. Prejš-
nji četrtek se je z monokome-
dijo predstavila Alenka Vidrih.
Nocoj, v četrtek, pa se bosta na
literarno dramskem večeru med
grajskimi arkadami predstavi-
la oče in pisatelj ter poslanec
Tone Partljič in njegova hčerka
- igralka Mojca Partljič.
Drugo polovico letošnjih ve-
lenjskih IZ poletnih kulturnih
prireditev bo začel 2. avgusta
virtuoz na diatonični harmo-
niki Zoran Zorko. Z monoko-
medijo Rekviziter se bo 9. av-
gusta predstavil Bogomir Ve-
ras. Šansone iz vsakdanjega živ-
ljenja pa bo Adi Smolar prepe-
var23. avgusta.
Dve prireditvi bosta še na za-
četku septembra. Tako bo 2.
septembra s štorijami in bal-
dorijami gostoval igralec in pe-
vec Iztok Mlakar, sklepna pri-
reditev letošnjih velenjskih po-
letnih prireditev pa bo 6. sep-
tembra, ko se bo z lastno mo-
nokomedijo Shirley Valentine
predstavila Polona Vetrih.
M. L.
»Potter je
zakon!«
Takšnega mnenja so mladi, ki berejo knjige o Harryju
Potterju. Prejšnji teden se je na policah knjigarn in knjižnic
znašla še četrta knjiga o malem čarovniku Ognjeni kelih.
Ob izidu knjige so ponekod po Sloveniji pripravili posebne
slovesnosti oziroma čarovniške večere, v Celju pa tovrstne-
ga odmeva ni bilo. Do konca leta naj bi o Harryju Potterju
posneh film, pisateljica Joanne Kathleen Rowling pa naj bi
v začetku prihodnjega leta na tržišče poslala še peto knjigo.
In kaj je tisto, kar mlade najbolj pritegne k branju knjig o
Harryju Potterju?
Sabina Mulej: »Knjižni ju-
nak Harry Potter mi je zelo
znan, saj sem prebrala že vse
prve tri knjige: Kamen mo-
drosti. Dvorana skrivnosti in
Jetnik iz Azkabana. Vse so
mi bile zelo všeč. Nestrpno
čakam tudi, da si bom lahko
izposodila četrto knjigo in jo
prebrala. Res je, da je Harry
Potter zakon, ker na vsaki
strani v knjigi pade kakšna
ideja. K branju so me priteg-
nila priporočila prijateljev.«
Lucija   Pusovnik:   »O
Harryju Potterju sem prebra-
la že vse tri knjige, sedaj ča-
kam še na četrto. Zelo sem
vesela, da je izšla še ena knji-
ga. Izmed prebranih mi je bila
najbolj všeč tretja, najbolj pa
me je pritegnilo to, ko sta
Harry in njegov prijatelj po-
gosto kaj ušpičila. Sošolci vča-
sih govorijo, da jim ni všeč,
ampak meni je.«
Anja Mandir: »Veliko sem
že slišala o Harryju Poterr-
ju, vendar še nisem prebrala
nobene knjige o njem. Sošol-
ci so brali in bili zelo navdu-
šeni nad njim. To poletje si
bom tudi sama vzela čas, da
preberem dogodivščine
Harryja Potterja.«
Olga Čander: »Za knjižne-
ga junaka Harryja Potterja
sem že slišala. Hči ga še ne
prebira, ker ima komaj štiri
leta. Slišala sem, da so knji-
ge zelo zanimive in da jih otro-
ci zelo radi prebirajo. Verjet-
no sem bom zaradi hčerke
tudi sama odločila, da pre-
berem kakšno.«
SABINA KRANJEC
Foto: GREGOR KATIC
Gremo V kino!
Robert de Niro je doslej prejel dva oskarja, se glasi pravil-
ni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagra-
jenci so: Franci Perčič, Vipavska 4, Celje; Nina Štarkel,
Šentjanž 41 c. Štore in Lučka Belak, Kajuhova 9, Celje. Pre-j
jeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematogra-
fov.
Nagradno vprašanje: v katerem filmo smo nazadnje gle-
dali Monico Bellucci, ki tokrat nastopa v trilerju Osumljen?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 30. julija. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
Št. 30 - 26. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Ljudski spektakel
Nanija Poljanca
Nani Poljanec - ljubitelj ljudskega izročila in večplastni ustvarjalec
v soboto se je na Boču pred tam-
kajšnjim planinskim domom zbrala
množica ljudi in bila priča dogodku,
ki ga na širšem Celjskem še ni bilo.
Ljudski ustvarjalec Nani Poljanec je
ob svojem 33. rojstnem dnevu s pro-
jektom presenetil tudi tiste, ki so mi-
slili, da so bili deležni že vseh njego-
vih presenečenj.
Pod psevdonimom Nani Poljanec se
skriva Aleksander S. Jurkovič iz Ro-
gaške Sladne. Sobotni spektakel je ob
pomoči prijateljev, sorodnikov in znan-
cev snoval pol leta in ga tudi uspešno
izpeljal.
Kristusova leta
ljudskega
ustvarjalca
Nani Poljanec je na svojstven način
obudil dragoceno ljudsko izročilo, ga
vnesel v sedanji čas in ga delil z obi-
skovalci. S triintridesetimi fotografi-
jami, razstavljenimi v naravi, je skušal
prikazati Kristusovo mladost in trplje-
nje, hkrati pa z njimi ohranjati ljudsko
izročilo. Vsaka fotografija je spoj dveh,
na eni strani so fotografije vaških raz-
pel iz okolice Rogaške Slatine, na dru-
gi pa fotografije izbranih modelov, ki
ponazarjajo Kristusa.
Cerkvico sv. Miklavža na Boču od-
slej krasi Poljančevo razpelo, ki ga je
Nani dal postaviti kot zahvalo za pri-
ložnost, da lahko ustvarja in je pri tem
neizmerno srečen. Poleg tega je izdal
tudi zgoščenko Na svoji zemlji (posvetil
jo je pokojnemu očetu), ki vsebuje glas-
beno govorne zapise in je pravi zaklad
spominov. Posebnost je ljudski slovar
besed, ki ohranja narečje območja med
Sečovim in Tuncovcem.
Vse prisotne je pogostil s kruhom,
ribami, vinom in vodo. Pa tudi ljudske
glasbe ni manjkalo. Ljudski spektakel
torej, v pravem pomenu besede.
Nanijevemu povabilu se je med dru-
gimi odzval tudi minister za kmetijs-
tvo Franci But, ki je bil navdušen nad
spektaklom: »Zanimivo, izvirno, dru-
gačno. Nekakšen spoj preteklosti in tra-
dicije z modernim pristopom do do-
življanja sveta. Ta kraj zelo dobro poz-
nam, saj je del moje rojstne fare, pa
tudi ljudskega ustvarjalca poznam. Na-
ni je pozitiven človek, ki pa očitno v
sebi išče svoje razHčne osebe. Išče no-
ve in drugačne izzive.«
Nani Poljanec ob Poljančevem razpelu, ki odslej krasi cerkvico sv. Miklavža na Boču.
Ne umetnik, temveč
ljudski ustvarjalec
Nani Poljanec se je s tem imenom
javnosd prvič predstavil leta 1994, ko
je imel v Ljubljani svojo prvo samo-
stojno fotografsko razstavo. Priimek Po-
ljanec izvira iz njegove družine, Nani
pa je ime Hka njemu ljube knjige. Rav-
no fotografija je tista, s katero je jav-
nost prvič opozoril nase. Z njo se je
začel ukvarjati v srednji šoli in ob tem
nikakor ne pozabi na sošolca Slavca,
ki ga je naučil osnov fotografiranja. Si-
cer pa se je teh znanj učil kot samouk.
Ljudskega ustvarjalca je pot zanesla
tudi na odrske deske. V Mladinskem
amaterskem gledališču Center pozor-
nosti v Šmarju pri Jelšah je igral v še-
stih predstavah, njemu najljubša in po
mnenju mnogih najbolje odigrana pa
je bila vloga doktorja psihiatrije v pred-
stavi Dnevnik neke norosti.
Nani piše tudi prozo in poezijo, no-
vinarsko ustvarja, močno pa se je do-
taknil tudi glasbene scene. Ne le kot
ustvarjalec, organiziral je namreč kar
nekaj koncertov skupin in posamezni-
kov. Tako je med drugimi v Rogaško
Slatino pripeljal skupini Laibach in The
Stroj ter svetovno znanega Štefana Mi-
lenkoviča.
Lotil se je tudi modnega ustvarjanja
in zbiranja starinskih predmetov. Po-
leg tega pa med prijatelji slovi kot odli-
čen kulinarik, ki kuha izvrstne golaže
in peče piškote vodenjake, po sto let
starem receptu. Nani Poljanec je pre-
prost človek, poln različnih talentov in
izvirnih idej, ki ustvarja in daje z lju-
beznijo.
Pred nekaj leti se je sam poimenoval
za ljudskega ustvarjalca s pojasnilom,
da nikakor ne more sprejeti naziva umet-
nik, kajti njegovo ustvarjanje se ves čas
prepleta z ljudskim izročilom. Pravi,
da bo umetnik postal šele po letu 2069,
ko bo dopolnil 101. leto. Takrat bo pri-
pravil svoj zadnji projekt in njegove zad-
nje besede pred smrtjo bodo: »Postal
sem doktor ljudskih ustvarjalnosti.«
SABINA KRANJEC
Triintrideset fotografij Nanija Poljanca, razstavljenih v naravi.
DESKANJE
PO SPIETU
Na preži za iskalniki
Ali veste, da smo uporab-
niki pri iskanju spletnih
strani strahotno konzerva-
tivni? Če smo se navadili na
enega izmed spletnih iskal-
nikov, bomo kaj težko pre-
sedlali na drugega. Zaradi
večno spreminjajoče se na-
rave Interneta pa je včasih
le dobro vedeti, da nam eni
iskalniki bolj pomagajo pri
enem opravilu, medtem ko
nam drugi gredo bolj na ro-
ko pri drugem. Potem so tu
še nepogrešljivi imeniki, v
katerih itak ponavadi naj-
demo več, kot smo na za-
četku sploh iskali. Če k te-
mu prištejemo še dejstvo, da
se na svetovnem spletu in
Internetu nasploh vsako se-
kundo zgodi kaj novega, je
stanje še bolj konfuzno. Ka-
ko torej najti pravo mero pri
uporabi internetnih iskal-
nikov in imenikov?
Glede na to, da smo na tem
mestu obdelali že nemalo is-
kalnikov, imenikov in porta-
lov, ne bo odveč, da si pogle-
damo še spletišče, ki se uk-
varja izključno z njimi. Gre
za Search Engine Watch
(www.searchengine-
watch.com), stran, ki pokri-
va izključno problematiko is-
kanja na svetovnem spletu.
Tako boste na njej našli ko-
pico nasvetov in novic v zve-
zi z iskalniki in imeniki.
Spletišče pokriva pet osnov-
nih kategorij: vpis spletnih
strani v imenike, nasveti za
iskanje, seznam iskalnikov,
ocene in predstavitve ter ba-
za raznih informacij o iskal-
nikih nasploh. Slednji bi lah-
ko rekli kar rubrika Razno,
toda dandanašji je itak bolj
moderno uporabljati malce
bolj zapletene izraze, kajne.
V prvi rubriki boste izve-
deli, kako delujejo iskalni-
ki, kako rangirajo spletne
strani in podobno. Slednje je
še posebej pomembno, če ne
želite, da se bo vaša spletna
stran znašla nekje na zadnjem
mestu med zadetki. Oziroma,
lahko si pogledate, kakšne
možnosti imate, da se ne bo
znašala pri dnu lestvice pri-
kazov. Tudi pomembni nas-
veti v zvezi s ključnimi bese-
dami se najdejo. Še posebej
za tiste, ki menijo, da bodo
z vpisom celotnega besednja-
ka, ki jim je na voljo, dose-
gli večjo obiskanost svoje
strani. Skratka, prijetno bra-
nje za spletmojstre, kakor
sem si drznil prosto prevesti
besedo webmaster.
Tu j e še vrsta nasvetov v zvezi
s spletnimi črvi, oziroma paj-
ki. To so programi, ki sami prei-
skujejo svetovni splet in zapi-
sujejo spletne strani. Pri tem
je pomembno, da so vaše strani
pravilno opremljene s takoi-
menovanimi meta tagi, ki tem
črvom posredujejo natančno
tiste ključne besede in ostale
podatke, ki jih hočete videti v
imeniku ali iskalniku. Torej,
take, bolj tehnične stvari, ki
pa jih mora vedeti vsak uprav-
ljavec spletne strani.
Za tiste, ki jih zanima zgolj
iskanje, bo dobrodošla rubri-
ka z nasveti za iskanje, ka-
kor tudi elektronski časopis
z dnevnimi, tedenskimi in šti-
rinajstdnevnimi novicami,
nasveti in predlogi, ki vam
jih pošljejo v vaš poštni na-
biralnik. Dovolj branja za
vsakdanjo neobvezno rabo,
kakor tudi za profesionalce
in tiste, ki jih zanimajo bolj
poglobljeni članki.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Močni Sevničani
V skalah pri Velenju so bile že 19. vaške igre, vaška
olimpiada. Letos so se odločili za nove igre, višek sreča-
nja pa je ostalo tekmovanje v vlečenju vrvi.
V klepanju, ostrenju kose so se najbolj izkazali tekmo-
valci Škal Hrastovca, v zbijanju zaboja (gajbe) iz lesenih
letev ekipa Šmiklavža, v lovu teniških žogic s košem je
bila najboljša ekipa iz Mislinje, pri metanju obročev na
klin pa so bili najboljši tekmovalci s Ponikve pri Žalcu.
Največ zanimanja je bilo za tekmovanje v vlečenju vrvi.
Lani je v finalu ekipa s Ponikve pri Žalcu premagala Gam-
se iz Sevnice. Tokrat pa so se Sevničani oddolžiH za lan-
skoletni poraz. ML
Št. 30 - 26. julij 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Jakobovi
dnevi na
Krajevna skupnost Re-
snik, župnijski urad Gore-
nje in občina Zreče bosta v
soboto in nedeljo, 28. in 29.
julija pripravila 3. Jakobo-
ve dneve na Resniku, ki jih
domačini radi imenujejo tu-
di cokiarski dnevi.
V soboto popoldne bo sre-
čanje harmonikarjev z diato-
nično harmoniko za štiri glav-
ne »coklarske« nagrade, ki jih
bodo podelili člani strokov-
ne žirije in občinstva. Harmo-
nikarji bodo razdeljeni v pet
starostnih kategorij.
V nedeljo dopoldne bo ma-
ša, ki jo bo vodil mariborski
naslovni škof dr. Vekoslav Gr-
mič, kmečke žene bodo pred-
stavile domače dobrote, v pro-
gramu pa bodo nastopile šte-
vilne glasbene in folklorne
skupine, med njimi tudi pr-
vič ljudski pevci in godci iz
Prekmurja, ljudski muzikanti
iz Šmartna v Rožni dolini, fol-
klorna skupina s Skomarij,
ljudske pevke in pevci s Keb-
la. Kozja, Vitanja in Stranic,
mnogi posamezniki ter šaljiv-
ca, pohorska klateža, ki ju bo-
sta predstavljala Gojko in Do-
men Jevšenak. TV
Žalec premagal Šoštanj,
Dobrna Topoišico
Na letošnji razpis Turistične zveze Slo-
venije za tekmovanje »Moja dežela lepa
in gostoljubna« se je iz Savinjske, 2^drečke
in Šaleške doline prijavilo 27 mest, krajev
in osnovnih šol. Regijsko tekmovanje je
pripravila Turistična zveza Velenje.
Med srednjimi mesti je Žalec boljši od Šo-
štanja, med manjšimi mesti je bila prijav-
ljena samo Polzela. Med turističnimi kraji
je Dobrna lepša od Topolšice, med izletniš-
kimi kraji pa je zmagalo Mozirje pred Gor-
njim Gradom in Šempetrom. V kategoriji
hribovskih krajev je bila Logarska doHna us-
pešnejša od Šmihela nad Mozirjem. Največ,
kar 10 krajev, je komisija ocenjevala v kate-
goriji drugi kraji, zmagale so Braslovče. Med
osnovnimi šolami je največ točk prejela OŠ
Rečica ob Savinji.
Ocenjevalna komisija Turistične zveze Ve-
lenje je Turistični zvezi Slovenije predlaga-
la, da bi v tekmovanju »Moja dežela lepa in
gostoljubna« uvedla kategorijo-turistični re-
kreacijski centri, saj je na tem območju več
tovrstnih centrov.^ .   „..............  ^   _NB
Med razvitjem novega prapora.
Brošura o 70 letih
Gasilsko društvo Ponikva pri Žalcu je praznovalo 70-letnico delovanja, ob tej pri-
ložnosti pa so razvili tudi nov društveni prapor.
Slovesnost se je pričela s povorko gasilcev. Na slovesnosti so zbrani najprej prisluhnili
kulturnemu programu učencev podružnične šole Ponikva. O zgodovini in delu društva je
govoril predsednik Milan Banovšek, ki mu je župan občine Žalec Lojze Posedel izročil
nov prapor. To vključuje tudi simbole krajevne skupnosti, blagoslovil pa ga je domači
župnik Anton Krašovec. Državno odlikovanje GZ Slovenije sta prejela Marjan Žibret in
Slavko Drofelnik, občinska priznanja GZ Žalec Cveto Vasle, Albina Orozel in Alojz Vasle,
plaketo veterana pa je prejel Štefan Voh. Praznovanje jubileja, ki so ga obeležili tudi z
izdajo lične brošure, se je nadaljevalo s prijetnim družabnim srečanjem.
D. NARAGLAV
Splavali so
Na kopališčih v Preboldu in Pingo je Zveza športnih dru-
štev občine Žalec v sodelovanju s ŠD Mali talent ter v sklopu
akcije Zajadrajmo v poletje med počitnicami pripravila te-
čaj plavanja, ki se ga je udeležilo rekordno število otrok -
kar 70 - iz različnih krajev Savinjske doline.
UV
iViODRI TELEFON
Smetarskl
zaplet
Naša bralka iz občine
Dobje ima težave z Javni-
mi napravami. Te po dogo-
voru pobirajo smeti v njeni
vasi, vendar pa smetarji ne
prihajajo do njihove hiše,
ampak morajo posodo s
smetmi prepeljati na drug
konec naselja, če želijo, da
je izpraznjena. Do njihove
hiše sicer pelje makadam-
ska pot, bralka pa trdi, da
je dolga le nekaj metrov.
»Smeti mi nočejo odvažati
izpred hiše, plačati pa bom
morala toliko kot vsi dru-
gi,« se jezi, zanima pa jo,
na koga naj se obrne.
Stane Roje iz Javnih na-
prav Celje pravi, da so z ob-
čino Dobje pred dvema me-
secema podpisali pogodbo o
odvozu smeti iz občine. V so-
delovanju s tajnikom obči-
ne g. Leskovškom so naredi-
li program odvoza za 239 gos-
podinjstev, pri tem pa so upo-
števali konfiguracijo zemljiš-
ča in tehniko, ki jo imajo Jav-
ne naprave na voljo za od-
voz smeti. »Če se v katerem
od gospodinjstev ne strinja-
jo z narejenim programom,
imajo vse pravice, da se pri-
tožijo, vendar ustrezni služ-
bi, ne pa nekomu tretjemu,«
pravi Roje. Naši bralki sve-
tuje, naj svoje pripombe spo-
roči tajniku občine Dobje, ki
bo nato skupaj z Javnimi na-
pravami skušal najti ustrez-
no rešitev. »Moramo pa upo-
števati, da ne moremo popol-
noma ugoditi vsakemu obča-
nu Dobja. Treba je pač najti
kompromis, ki ustreza veči-
ni,« opozarja Roje.
Zamenjava
smetiščnih
posod
Bralca iz Griž pa zanima,
kako je z zamenjavo dotra-
janih posod za smeti.
Do prihodnjega četrtka bo vaše kli-
ce na Modrem telefonu sprejemala
novinarka Ivana Stamejčič. Na te-
lefonsko številko 031/569-581 jo
lahko pokličete vsak dan med 10. in
17. uro, svoja vprašanja za Modri
telefon pa lahko med ponedeljkom
In petkom do 17. ure zastavite tudi
po telefonu 42-25-000.
Aleš Koprivnik iz Javnih
naprav je povedal, da je za-
menjava za gospodinjstva
brezplačna. Bralec naj se obr-
ne Darjo Pungeršek (telefon
425 64 33), ki bo uredila vse
potrebno.
Zanemarjene
postaje
Bralka iz Celja je opazi-
la, da so avtobusna posta-
jališča (pri policiji na Ljub-
ljanski cesti) v Celju precej
zanemarjena. Zato jo zani-
ma, kdo je zadolžen za nji-
hovo vzdrževanje in kdaj
nameravajo poskrbeti za
njihov lepši videz.
Jože Smodila s celjske Ko-
munalne direkcije je povedal,
da v zadnjem času resnično ni-
so urejali avtobusnih postaja-
lišč, ker nameravajo v kratkem
vse na novo postaviti, dodali
pa bodo še 25 do trideset no-
vih. »Načrt intenzivnega ure-
janja novih čakalnic zamuja
mesec dni, vendar bodo vsaj
do konca prihodnjega mese-
ca zamenjane vse avtobusne ča-
kalnice. Zato se tudi nismo lo-
tevali vzdrževanja sedanjih, saj
to ne bi bilo racionalno. Sani-
rali smo le tiste poškodbe, ki
so ogrožale potnike,« je pove-
dal Smodila.
Med predajo ključev za 9 milijonov tolarjev vredno vozilo.
Novo vozilo za pol stoletja
V občini Tabor so minulo soboto praznovali 3. občinski rojstni dan. Praznovanje so
obogatili gasilci iz Lok, ki so z novim gasilskim vozilom proslavili 50 let dela.
Slovesnost se je pričela s povorko, delo društva pa je predstavil predsednik PGD Loke
Lipe Tekavc. Županja Vida Slakan je poudarila pomen gasilstva in prizadevnim gasilcem
tudi čestitala za jubilej, čestitkam pa se je pridružil vranski župan in poslanec Franc
Sušnik. Po podehtvi društvenih, občinskih in državnih odlikovanj, je županja slovesno
predala ključe novega gasilskega vozila, ki jih hrani voznik Dominik Drnovšek. Domači
župnik, dekan Polde Selčan, je novo vozilo tudi blagoslovil, nato pa so »botrom« podelili
spominske plakete. D. NARAGLAV
Št. 30 - 26. julij 2001
REPORTAŽA
15
Hrepenimo
po duiiovni
iirani
V Žički kartuziji je vse poletje tabor duhovne rasti, ki ga
vodi psihiatrinja Cvijeta Pahljina
Dolini Sv. Janeza so vti-
snili neizbrisen pečat kar-
tuzijani, ki so tam v moli-
tvi in delu živeli od leta
1160 do 1782, ko je cesar
Jožef II. z dekretom uki-
nil Žičko kartuzijo. Njihov
pomen za današnje dni je
mnogo večji, kot ga more
dati pogled na te starodav-
ne stavbe. Nagovarja nas
s svojim mirom in s svojo
bogato duhovno prete-
klostjo. Kot da bi tod še od-
mevali glasovi nekdanjih
redovnikov, ki so tam noč
in dan ustvarjali več kot
šesto let...
Napis na tabU pred vho-
dom v Žičko kartuzijo je le
približen oris dogajanja, ki
se je več stoletij vleklo za
pred kratkim prenovljenimi
zidovi, nekaj kilometrov od-
daljenimi od Slovenskih Ko-
njic. Da še dobrih dvesto let
potem, ko so kartuzijo za-
prli, med zidovi ostaja ne-
kakšna posebna energija,
primerna za sproščanje, za
poglabljanje vase in za uk-
varjanje z življenjskimi re-
snicami v tišini in miru, je
ugotovil že marsikdo. Tudi
psihiatrinja Cvijeta Pahlji-
na, dr. med., ki skupaj z mo-
žem in družino živi v Ločah,
v Celju ima zasebno psihia-
trično ambulanto, pred leti
pa je ustanovila tudi klic za
pomoč v duševni stiski.
Kdo sem?
»Duhovna rast je nekaj, kar
bi potreboval vsak človek,«
pravi Cvijeta Pahljina. »Da bi
razvijal ne le telesno in um-
sko kondicijo, temveč, da bi
ves čas dozoreval tudi v du-
hovnem smislu.«
Že davno je ugotovila, da
ljudje, pa ne le tisti, ki tr-
kajo na vrata psihiatričnih
ambulant, temveč vsi, zdra-
vi in manj zdravi, bolj ali
manj premožni, ljubljeni
aU zadovoljni, v današnjem
času hlepijo po nečem, če-
mur pravi duhovna lakota.
Zato je v Žički kartuziji
pred tremi leti prvikrat pri-
pravila tako imenovani du-
hovni tabor, katerega na-
men je, da se udeleženci po-
glabljajo v vprašanja o smi-
slu življenja, svojega obsto-
ja, poslanstva na tem sve-
tu...
»Človek lahko ima zapol-
njene vse svoje biološke in
psihološke potrebe, vendar,
če ne začuti, da ima vse to
in tudi njegovo lastno živ-
ljenje nek globlji smisel,
enostavno ne more živeti na-
prej. Če pride do zaključka,
da je vse nesmiselno, brez
veze, potem je zelo blizu de-
presivnemu razpoloženju,
življenjskemu obupu in v naj-
težjih obdobjih morda tudi
premišljevanju, da si nare-
di konec...«
Pivteic
Tabor sloni na dveh delav-
nicah, biblični in psihološki.
»Prva se bolj poglobljeno uk-
varja z iskanjem odgovorov
na osnovna življenjska vpra-
šanja kot so: od kod smo prišli,
ali obstaja življenje potem,
kam gremo, kakšen smisel
ima naše bivanje na tem sve-
tu... Biblijo uporabljamo kot
pot, preko katere iščemo od-
govore,« pravi dr. Pahljinova.
Seveda ni nujno, da je človek,
ki želi sodelovati na taboru,
kristjan ali da je veren. »Edi-
ni pogoj je, da želi človek na
tem področju nekaj vedeti, ra-
ziskati, spoznati...« Tako so
na taboru dobrodošli tudi atei-
sti; da le v sebi čutijo potrebo
po duhovnem...
Za udeležbo na duhov-
nem taboru v mesecu avgu-
stu je še nekaj prostih mest.
Več informacij lahko dobi-
te na številki 576 44 11 (Tu-
ristično informacijska pisar-
na v Žički kartuziji) ali 759
2110 (TIC Slovenske Konji-
ce), kjer se lahko tudi pri-
javite.
Psihološka delavnica, ki jo
vsak teden vodi drug strokov-
njak, psiholog ali psihiater, je
osnovana na reševanju vsakod-
nevnih problemov. »Ukvarja-
mo se z vprašanjem trpljenja,
s problemi v medsebojnih od-
nosih, svobodnimi odločitva-
mi, iščemo odgovor na vpra-
šanja, za kaj vsakdo od nas je
in za kaj ni odgovoren... Ude-
leženci ves čas dejavno sode-
lujejo, prihajajo s problemi,
vprašanji, porojenimi iz last-
nih življenjskih izkušenj. To
pomeni, da je delavnica zasno-
vana na praktičnem delu in na
reševanju konkretnih proble-
mov, s katerimi se vsakdo sre-
čuje na svoj način...« Ob teh
sta za udeležence tabora orga-
nizirani še likovna in glasbe-
na delavnica.
Ljudje
Prvi teden so sodelovali za-
konski pari in njihovi družin-
ski člani, drugi je bil name-
njen srednješolcem, tretji pa
študentom. Te dni so bili na
taboru upokojenci... »Proble-
matika, ki zanima predstavni-
ke tretjega življenjskega obdob-
ja, je seveda drugačna kot so
vprašanja, ki tarejo srednješol-
ce ali študente,« poudarja dr.
Pahljinova, in temu je prila-
gojen tudi program, predvsem
psiholoških delavnic. Sicer pa
se je mogoče tudi prilagoditi;
v času našega obiska so na ta-
boru, ki je bil sicer namenjen
študentom, sodelovali trije
predšolski otroci, večja sku-
pina študentk filozofije religi-
je iz Zagreba, ki so se tabora
udeležile tudi v minulih po-
letjih.
Na taboru opazimo tudi sta-
rejšo gospo, ki je v Žički kar-
tuziji odkrila dar za slikanje,
pa gospoda iz Ljubljane, ki se
popoldne ukvarja s psičko, še
eno gostjo tabora, ki je lastni-
ki niso imeli komu zaupati v
varstvo, in so jo pripeljali kar
s seboj...
Glasbeni del tabora trenut-
no vodi simpatični Jospeh Ra-
hotorahalahy, po rodu z Ma-
dagaskarja, s katerim je vsa
družina; ob ženi Bernardi še
hčerki Tiara in Tara, ki, kot
je videti, znata poskrbeti za to,
da jima ni nikoli dolgčas.
Ob njegovi družini na tabo-
ru sodeluje tudi večji del dru-
žine Pahljinovih; mož Božidar,
ki prihaja le na obisk, navdu-
šeno razpreda o knjigah, hči
Maja je skupaj s prijateljica-
mi udeleženka tabora, druga
hči Marina je bila na taboru s
prejšnjo skupino, Josip pa skrbi
bolj za tehnične stvari... »On je
nabavni; če česa zmanjka, pri-
pelje iz Konjic in tako vse ne-
moteno teče tudi po tej plati,«
pravi dr. Pahljinova.
Skratka, lepo jim je. Pred-
vsem ob dejstvu, da je danes
še kdo pripravljen narediti kaj
za sočloveka, in ob tem ne us-
tvarjati dobička... Strokovnja-
ki predavajo večinoma zastonj,
za nemoten potek tabora skr-
bi predvsem ogromno dobre
volje. »Zasluga za to je tudi v
udeležencih, ki so pokazali
zaupanje, z dejavnim sodelo-
vanjem pa kažejo, da so zelo
motivirani za to, da najdejo
odgovore na vprašanja o sebi,
o življenju in svetu, v katerem
živijo,« pravi dr. Pahljinova.
Eden glavnih namenov du-
hovnega tabora bo izpolnjen,
če se bo teden, ki ga udeležen-
ci preživijo v mirnem in idi-
ličnem okolju, podaljšal v čas,
ko se bodo vrnili domov. Da
bi zmogli mir, ki ga je čutiti
za zidovi Žičke kartuzije, pre-
nesti tudi v svoj vsakdan; v tre-
nutke, ko se je z življenjskimi
vprašanji in težavami potreb-
no ukvarjati sproti v resničnem
življenju, in jih reševati v tre-
nutku, ko se pojavijo. Tukaj
in zdaj. ALMA M. SEDLAR
Božidar in Cvijeta Pahljina: »Ljudje smo lačni predvsem duhovne hrane. In pomembno je, da najdemo
smisel lastnega življenja...«
Madagaskarsko-slovenska družina: oče Jospeh, po poklicu arhitekt, na taboru vodi glasbeno delavnico.
Z njim so žena Bernarda ter hčerki Tiara in Tara.
Za krajše dni
Avgustovske delavnice za otroke in mladino
Vsi, ki nameravate avgu-
stovske vroče dni preživeti
doma, se lahko na povabi-
lo Mladinskega centra Ce-
lje do konca avgusta udejs-
tvujete v različnih brezplač-
nih delavnicah.
Gledališka delavnica bo
od 30. julija do 3. avgusta med
11. in 14. uro, in je namenje-
na otrokom nad 12 let. Spoz-
navaU bodo prvine gledališ-
ča skozi igrice. Delavnico bo
vodila Andreja Jezernik.
Otrokom od petega do de-
setega leta starosti bo name-
njena lutkovna delavnica,
ki se bo prav tako pričela 30.
julija, zaključila pa 3. avgu-
sta. Delavnica bo sestavlje-
na iz pripovedovanja oziro-
ma branja pravljic, pogovo-
ra, izdelovanja lutk in igra-
nja z njimi. Tudi to delavni-
co bo vodila Andreja Jezer-
nik.
Med 6. in 17. avgustom se
bodo lahko osnovnošolci
udeleževali angleške in ita-
lijanske delavnice. Prva se
bo odvijala med 9. in 12. uro,
udeleženci pa bodo na njej
lahko zlasti ponavljali slov-
nico in se učiU uporabe jezi-
ka v praksi. Konverzacija,
slovnica, metoda učenja no-
vih besed in fraz preko igre s
pomočjo slikovnega materia-
la pa bo vsebina druge delav-
nice, ki jo boste lahko obi-
skovali med 12. in 15. uro.
Umetniško-ustvarjalna
delavnica je namenjena
predvsem osnovnošolcem,
trajala pa bo od 20. do 24.
avgusta. Mladim naj bi omo-
gočila spoznavanje različnih
prvin ustvarjanja, izdelovali
pa bodo skulpture in figure
iz odpadnih snovi. Spozna-
vali bodo tudi barve, emble-
me in druge znake ter izde-
lali lasten znak, spoznavaU
grafiko ipd. Delavnico bo vo-
dila Ika Drame, ki bo obe-
nem tudi vodja likovne de-
lavnice. Ta bo odprta vsak
petek med 16. in 19. uro.
Osnovnošolski mladini bo-
sta namenjeni tudi enoteden-
ski delavnici kick boxa in
teakwondoja. Prva se bo od-
vijala od 20. do 24. avgusta
med 9. in 14. uro, druga pa
od 27. do 31. avgusta, prav
tako med 9. in 14. uro. De-
lavnico bo vodil Grega Ter-
šek.
Vsak torek in četrtek med
17. in 19. uro ter vsako sobo-
to med 15. in 17. uro se bo-
ste lahko ljubitelji plesa pri-
družili plesalcem Plesnega va-
la Celje in se vokviru plesne
delavnice učili stepa. Na ra-
čunalniških delavnicah, ki
jih bo vodil Marko Klanči-
šar in so primerne zlasti za
starejšo mladino, pa boste iz-
vedeli vse o AutoCadu (8. in
9. avgusta med 18. in 20. uro)
ali Excelu (od 14. do 16. av-
gusta med 18. in 20. uro).
B. JANČIČ
16
ŠPORT
Ni jim »ratalfc
CM Celje Publikum neporažen tudi v 3. krogu Intertota, a je izpadel -
Podlegli pritisku - Radosavljevič v Ukrajini
Odlično vzdušje na poti iz
Celja prek Gradca v Ziirich
in nato v Lozano, je dajalo
precej upanja za nov pod-
vig rumeno-modrih, toda tik
pred srečanjem so se začele
težave, ki so povzročile le
remi brez zadetkov, kar je
bilo premalo za napredova-
nje. Z nekoliko več preudar-
nosti in zbranosti bi verjet-
no padli tudi Švicarji...
Prihod v najmanjše med ve-
hkimi švicarskimi mesti je
povzročil »požiranje« z oč-
mi. Pomožnih nogometnih
igrišč namreč, ki so nakaza-
la vrhunske pogoje za delo v
prestolnici olimpizma. Klub
s 7-krat višjim proračunom
od celjskega je bil favorit, a
predstavniki iz podcenjeva-
ne Slovenije se še zdaleč ni-
so nameravali predati. Nas-
protno: v vsakem posamez-
niku je tlela želja po mašče-
vanju za nesrečen remi na
Skalni kleti. Fantje so bili od-
ločeni dokazati, da znajo igra-
ti dober nogomet in zabijati
gole - enega več od nasprot-
nika. »Nimamo kaj. Če nam
bo >ratal<, nam bo, sicer pač
ne,« je hrabril soigralce Mii-
ja Brulc.
Zlatko proti
strahu
Na dan tekme si je celotna
celjska odprava ogledala
Olimpijski muzej, ki je vre-
den obiska in še dodatno nav-
duši turiste, ki jih v Lozani
kar mrgoli. Zagotovo gre za
eno izmed najlepših in naj-
bolj urejenih mest v Evropi.
Navdušenje nad lepotami pa
ni nič v primerjavi z željo po
uspehu. Ali je bila preveli-
ka? Verjetno, kajti v garde-
robi so bili vsi nogometaši
bledi, v krču, čeprav jim je s
spodbudnimi besedami po-
magal celo prvi žogobrcar s
prave, sončne strani Alp,
Zlatko Zahovič, ki se je v
30 kilometrov oddaljenem
Nyonu pripravljal s svojo Ben-
fico. »Kaj vam je? Sprostite
se, gremo, sem jih ogovoril,«
se je spomnil trener Marijan
Pušnik sklepnega sestanka
pred odhodom na urejeno
travnato površino simpatič-
nega olimpijskega stadiona
Pontaise. Njegovi varovanci
so več kot očitno začutili pri-
ložnost za nov podvig, ven-
dar je bilo usodno pomanj-
kanje izkušenj. Dodatna te-
žava je bila bolezen hitrega
Mitje Brulca, ki je pred od-
hodom na igrišče bruhal, Mi-
loslav Kousal se nikakor ni
znašel, za nameček se je poš-
kodoval. Nasprotnik pa se je
povlekel pred svoj gol in ni
tvegal prav ničesar. Dva tisoč
nezahtevnih gledalcev je bi-
lo zadovoljnih, saj so njiho-
vi ljubljenci z »norim« Alai-
nom Masudijem na čelu dr-
žali ugoden rezultat. Brulčev
lob je zletel čez vrata, podob-
no tudi Križnikova bomba s
6 metrov v 2. minuti nada-
ljevanja, sledilo je oklevanje,
nabijanje žoge pred vrata, vsi
poskusi so bili neuspešni.
Žal... Tako blizu, pa tako da-
leč. Za zadoščenje: CM Ce-
lje je izpadel po dveh remi-
jih proti dražji, bolj cenjeni
ekipi, izvrstnih posamezni-
kov. A biU so premagljivi...
Nepozabna
izkušnja
»Fantom lahko le čestitam
za borbenost. Odigrali smo po
trenutnih sposobnostih, če-
prav vem, da zmoremo več.
A takšen je šport. Pridobili
smo neprecenljive evropske
izkušnje, ki nam bodo kori-
stile, ob tem pa smo odigrali
nekaj sijajnih partij. V ključ-
nem trenutku smo pogrešali
tudi nekaj športne sreče,« je
pripovedoval Pušnik in zno-
va izpostavil, da je bila slo-
vaška Petržalka najmočnejši
Publikumov tekmec v Inter-
totu. Da je bil res zadovoljen
s pristopom varovancev, je do-
kazal na zadnji lozanski ve-
čerji. »Odigrali ste dobro, dali
ste vse od sebe. Privoščite si
sprehod po mestu, v posteljah
ste lahko malce kasneje,« je
»podpisal dovolilnice« za ma-
lenkost daljši večer.
Najbolj razočaran po po-
razu je bil kapetan Amel Muj-
činovič, ki je že »sanjal« As-
ton Villo, na Pontaisu pa je
blestel tako pred golom, kot
v polju. Zaskrbljen je bil vi-
deti tudi Aleksandar Rado-
savljevič, ki je bil eden red-
kih v celjski odpravi, ki je
vedel, da ga že čez dva dni
čaka novo naporno potova-
nje. Tokrat v Ukrajino. »Na
povabilo Šahtjorja je Rado-
savljevič odpotoval v Donjeck
na dvodnevne preglede in po-
govore z vodilnimi možmi
tamkajšnjega kluba,« se je gla-
silo ponedeljkovo uradno
sporočilo kluba, ki smo ga
dobili potem, ko smo »izvo-
hali«, da je »Rade« z mene-
džerjema Bobanom Nedi-
čem in Milanom Martino-
vičem med vzhodnjaki.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIC
Amel Mujčinovič je navdušil tudi Zlatka Zahoviča.
Kostanjšek presenečen
Era Šmartno in Rudar Velenje pričela s porazom - Celjani včeraj s Triglavom
Prvi krog državnega no-
gometnega prvenstva ni po-
stregel z večjimi preseneče-
nji, še najbližje temu so bi-
li Šmarčani, ki so tako kot
Velenjčani, svoje srečanje
odigrali že v soboto.
V Kopru so varovanci Dra-
ga Kostanjška v prvem pol-
času, kljub boječemu začet-
ku popolnoma nadigrali am-
biciozno ekipo Braneta Ob-
laka, ki je bržčas pričakoval
lažje delo. Po nekaj zgreše-
nih priložnostih je vodeči in
obenem tudi zgodovinski - pr-
vi zadetek Šmartnega v 1. li-
gi, dosegel Ramiz Smajlovič
v 38. minuti. »V tem delu igre
smo igrali tako, kot sem si lah-
ko le želel in prava škoda, da
nismo izkoristili še kakšne od
lepih priložnosti, poleg tega
pa smo imeli še to smolo, da
so domači izenačili v zadnjih
trenutkih prvega dela, kar je
nekoliko ustavilo mojo eki-
po, Koprčanom pa dalo kri-
la,« je igro v prvem polčasu
pokomentiral trener Šmarča-
nov Drago Kostanjšek in na-
daljeval: »V 2. polčasu nismo
ponovili igre iz prvega dela.
Bilo je premalo agresivnosti
in igrali smo premehko, da
bi lahko zaustavljali napade
Koprčanov. Nekoliko nas je
prebudil drugi zadetek doma-
čih, po katerem smo tudi mi
zapravili nekaj priložnosti za
izenačenje, v zadnjih trenut-
kih pa so nas še enkrat kaz-
novali in sanj o prvi prvoli-
gaški točki je bilo konec. Kljub
vsemu moramo biti s pred-
stavo zadovoljni.«
Aplavz
Šmarčanom
Šmarčane je objektivna ko-
prska publika za igro nagra-
dila z glasnim aplavzom.
Vseeno ta predstava moštva
iz kraja ob Paki ne sme zave-
sti, saj je kljub vsemu v eki-
pi še kar nekaj pomanjklji-
vosti. Predvsem v oči bode
velika neučinkovitost. Pri tem
je izjema le Ramiz Smajlo-
vič, ki je letos na obeh urad-
nih tekmah Šmartnega že za-
del, medtem ko Jovica Vico
še ni pokazal tistega, kar v
klubu od njega pričakujejo.
Mnogi ljubitelji nogometa
pod Goro Oljko znajo pove-
dati, da se bo to kaj kmalu
uredilo, ko bodo v klub pri-
peljali še kakšno zvenečo
okrepitev, vendar so ta nami-
govanja in celo pisanja, pre-
senetila celo trenerja Draga
Kostanjška. Največkrat sta se
omenjala Faik Kamberovič in
Gregor Blatnik, »lluzorno je
pričakovati, da bomo pripe-
ljali koga od omenjene dvo-
jice, čeprav bi si slednjega še
kako želel. Pravzaprav se z
njim niti ne bom pogovarjal
na temo prihoda, dokler ne
bo naprodaj, pa še takrat je
veliko vprašanje, če lahko od-
govorimo na ta finančni za-
logaj«. Misli so sedaj že us-
merjene na tekmo drugega
kroga, ko bodo Šmarčani po-
novno gostovali, tokrat v Ma-
riboru. Ta tekma bo še pose-
bej pomembna za Aleša Ka-
čičnika, ki je do nedavnega
nosil vijoličasti dres. »Z ma-
no na čelu bomo prav vsi da-
li od sebe še zadnji atom moči,
da se v Mariboru predstavi-
mo v najboljši luči. Vijoli-
cam je tekma s škotskim pr-
vakom verjetno odvzela kar
nekaj moči in v soboto bo-
mo skušali presenetiti, čeprav
bo to zelo težko. Sam bom
še posebej motiviran, saj že-
lim trenerju Ivu Šušku, ki je
ocenil, da nisem dovolj kva-
liteten za Maribor, dokazati
da je v veliki zmoti.«
Oče žalosten,
sin vesel
Maribor je prvenstvo začel
z zmago na štadionu Ob Je-
zeru v Velenju, kjer se je po
dolgem času zbralo precej
gledalcev, ki so v začetku lah-
ko spremljali številne zgre-
šene priložnosti domačih. Še
najlepšo je zamudil novinec
Borut Arlič, ki je kljub te-
mu dokazal, da bo strah in
trepet vratarjev tudi v prvo-
ligaški druščini, nenazadnje
pa je bil na tej tekmi tudi edini
strelec v moštvu Rudarja. »Ve-
sel sem prvega zadetka po po-
vratku v Velenje, a zato toli-
ko bolj razočaran zaradi po-
raza ekipe in zgrešenih pri-
ložnosti, saj bi se tekma lah-
ko končala precej drugače,
če bi bil natančnejši. Očitno
je svoje naredila tudi trema.«
Čeprav je trener Rudarja Vo-
jislav Simeunovič skušal
skriti razočaranje po porazu,
ki ga je pripisal predvsem neiz-
kušenosti ekipe, mu to ni po-
vsem uspelo. Kljub porazu Ru-
darja je bil po tekmi iz druži-
ne Simeunovič razočaran le
oče Vojislav, na drugi strani
pa je imel veliko razlogov za
zadovoljstvo njegov sin Mar-
ko, ki je stal v vratih Maribo-
ra in vknjižil prve tri točke.
Knapi imajo popravni izpit že
v soboto, ko bodo ponovno
gostitelji. V Velenje prihaja
spremenjena ekipa Domžal,
ki je kar precejšnja neznanka
tudi za trenerja Rudarja.
»Zaenkrat so res še neznan-
ka, a do sobote bomo vedeli
vse o njihovi igri. Še enkrat
igramo doma in tokrat ne
smemo razočarati občinstva,
ki se počasi vrača na stadion.
Za prve tri točke bomo nare-
dili vse,« je optimist Vojislav
Simeunovič. Tako Šmarčani
kot Velenjčani bodo svoji tek-
mi odigrali že v soboto, Ce-
ljani pa bodo po včerajšnjem
uvodnem nastopu v nedeljo
gostovali v Novi Gorici.
DEJAN OBREZ
Foto: GREGOR KATIC
Borut Arlič se je na uvodni tekmi že vpisal med strelce.
Št. 30 - 26. julij 2001
ŠPORT
17
NA KRATKO
Rim: Judoistka Sankaku-
ja Eva Zorko je na svetovnem
prvenstvu za gluhe in naglu-
šne v borilnih športih osvo-
jila prvo mesto. Celjska tek-
movalka je pod vodstvom tre-
nerja Marjana Fabjana zma-
gala v kategoriji do 52 kg.
Ljubljana: Minuli vikend
je bil drugi del državnega pr-
venstva v streljanju z malo-
kaliberskim orožjem.Tudi
tokrat so odlične rezultate do-
segli člani strelskega društva
Rečica pri Laškem, ki so os-
vojili pet zlatih, eno srebrno
in eno bronasto kolajno v po-
samičnem ter dve zlati in tri
srebrna odličja v ekipnem tek-
movanju. Prva mesta so do-
segli: Peter Tkalec, Uroš Taš-
kar, Jasmina Gorišek, Dam-
jan Ojsteršek in Urška Belaj
ter ekipno člani v kategoriji
pištola proste izbire in pio-
nirke v kategoriji malokali-
berska puška 3x10.
Novo mesto: Selektor
mlade košarkarske reprezen-
zance Slovenije Zoran Mar-
tič je izbral dvanajsterico ko-
šarkarjev, ki bodo v nedeljo
odpotovali na SP na Japon-
sko. Do nedelje bodo treni-
rali v Novem mestu, v Tokio
pa bodo odpotovali tudi Smi-
Ijan Pavič, Primož Brolih in
Dragan Miletič iz Pivovarne
Laško ter Šentjurčan Davo-
rin Škornik.
Velenje: Na četrtem turnir-
ju Siemens mobile državne-
ga prvenstva v odbojki na miv-
ki sta pri moških po priča-
kovanjih slavila Jasmin Ču-
torič in Samo Miklavc (Za-
varovalec plus Nes), ter pri
ženskah Ana Oblak in Bar-
bara Kristan (Mentek
Sharky). Savinjčanki Andre-
ja Vodeb in Ana Bojinovič sta
po porazu v polfinalu osvo-
jili tretje mesto.
Celje: Na odprtem prvens-
tvu v kratkem triatlonu sta
prvaka postala Damjan Že-
pič (TK Ribnica) pri moških
in Mateja Šimic (TK Bakov-
ci) pri ženskah. Pri mladin-
cih je prvak postal Seme (TK
Sokol Tivoli), pri veteranih
1 Debenec (TK Kovinoteh-
na), pri veteranih II Žagar
(TK Ribnica) in pri vetera-
nih III Stopar (TK Bohinj).
Tekmovalci so morali naj-
prej preplavati 1500 m, na-
to prekolesariti 42 km in za
konec še preteči 10 kilome-
trsko progo.
Golte: Znani slovenski ul-
tramaratonec Radovan Sku-
bič-Hilarij se je v ponedeljek
podal na trinajstdnevni ma-
raton po Poti kurirjev in ve-
zistov NOV Slovenije. 48-let-
ni ultramaratonec ima za se-
boj že številne zahtevne pod-
vige, do 4.avgusta pa bo pre-
tekel 1375 km od Ganičan do
Slavnika, kjer bo zaključna
slovestnost.
Murcia: Na olimpijskih
igrah mladih je judoist Ivo
Reye Primož Ferjan osvojil
srebrno medaljo. Celjan je v
kategoriji do 90 kg prema-
gal Španca, Armenca in Fran-
coza, v finalu pa je izgubil
proti ruskemu predstavniku.
P.Š.
Zdravko Roje
Nataša Urbančič in Branko Vivod
Zlati par
Nataša Urbančič in Branko Vivod zmagovalca
veteranskega prvenstva - Najstarejši Slovenec osvojil
bronasto kolajno
V avstralskem Brisbanu
je bilo med 4. in 14. julijem
14. svetovno atletsko pr-
venstvo za veterane in ve-
teranke. V slovenski repre-
zentanci so bili tudi celjski
atleti, Nataša Urbančič,
Branko Vivod ter najstarejši
Slovenec na tekmovanju -
Zdravko Roje.
Nataša Urbančič se je po
štirih letih odsotnosti z atlet-
skih tekmovanj vrnila h kop-
ju in z metom 38,8 metra za-
sedla prvo mesto. Po njenih
besedah je takšen povratek
vselej težak, saj mora človek
z leti še več časa posvečati
vadbi. Sicer pa ji je Avstrali-
ja znana, saj je tam pred leti
tudi živela. Drugi celjski at-
let, Branko Vivod, je eden
redkih, ki pri skoku v višino
še vedno uporablja stradle
tehniko, ki je za starejše tek-
movalce primernejša, saj
zmanjšuje nevarnost poškodb
hrbtenice. Kljub temu, da se
pri sodobnejšem »flopu« obi-
čajno dosegajo boljši rezul-
tati, je Vivod uspel z 173 pre-
skočenimi centimetri osvo-
jiti zlato koljano.
Odlično se je odrezal tudi
najstarejši član naše repre-
zantance Zdravko Roje. Z lu-
čajem 34,69 m je v metu
kopja zasedel tretje mesto in
za drugouvrčenim zaostal za
26 centimetrov. Ob vrnitvi
v Slovenijo je povedal, da ob
dobrem počutju in brez pre-
stopov uspeh ni mogel izo-
stati.
Sicer pa sta bila Vivod in
Urbančičeva nad organiza-
cijo prvenstva navdušena,
motilu ju je le, da so bila ne-
katera tekmovanja zgodaj
zjutraj, ko so bile ob dejs-
tvu, da je v Avstraliji trenut-
no zima, temperature izjem-
no nizke.
JERNEJ JANČIČ
Konjeniki ob Škaiskem jezeru
Lepo vreme je minuli vi-
kend ob Škalsko jezero v
Velenju na državno tekmo-
vanje v preskakovanju ovir
pritegnilo nmogo ljubiteljev
konjeništva.
Okoli 100 nastopajočih se
je prvi dan pomerilo na za-
prekah 100,110 in 120 cm. V
nedeljo pa so tekmovali na vi-
šini 120 in 130 cm ter za toč-
ke članskega pokala Sloveni-
je na 140 cm visokih ovirah.
Rezultati: 100 cm : l.Ma-
nja Koren, KK Ribnica; 2.To-
maž Steblovnik, KK Veniše.
110 cm (čani): 1. Robert Kra-
njec, KK Slovenj Gradec; 2.
Nina Gregorič KK Veniše.
110 cm (mladinci): 1. Živa
Šefman, KK Ljubljana; 2.
Eva Jakopin-Dorn, KK Celje.
120 cm (mladinski pokal):
1. in 2. mesto Gašper Kolar,
3. Janža Lenassi, oba KK Ve-
lenje. 120 cm 1. Maja No-
vak, 2. Aleš Pevec, oba KK
Velenje; 3. Jurij Godec KK
Piramida.
Drugi dan 120cm : 1. An-
drej Kučer, KK A klub Mari-
bor, 2. Janža Lenasssi, KK Ve-
lenje. 130 cm: 1. Sandi Smol-
nikar, KK Ježa; 3.Gašper Ko-
lar KK Velenje. 140 cm (član-
ski pokal): 1.Sandi Smolni-
kar, KK Ježa.
JERNEJ JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Aleš Pevec na konju Lord Sherry
Novi uspehi
celjskih akrobatov
Ob koncu sezone akro-
batsko-smučarskih skakal-
cev in snovvboarderjev v
skokih v vodo, sta člana
celjskega Freestyle kluba
Matevž Petek in Matic Ko-
smač vknjižila novi lepi
uvrstitvi.
Petek je na tekmovanju v
švicarskem Mettenstettnu
tekmoval z najboljšimi snow-
boarderji in za dvema doma-
činoma zasedel 3. mesto. »Že
pred "tekmovanjem sem ve-
del, da lahko posežem po vi-
sokih mestih, a ko so mi skoki
zares lepo uspeli, sem priča-
koval celo najvišjo stopnič-
ko, kar bi bilo prvovrstno pre-
senečenje. Popolno veselje so
mi preprečili domači sodni-
ki, toda kljub vsemu sem z
mestom in izvedbo skokov
zelo zadovoljen,« je povedal
Matevž, nič manj navdušen
pa ni bil niti Matic Kosmač,
ki je kljub svojim 17-letom
osvojil 7. mesto v članski ka-
tegoriji akrobatskih skakal-
cev in pokazal nekaj novosti
v svojih skokih. »Zelo sem
vesel tega uspeha in le težko
me lahko še kaj ustavi pri lov-
ljenju norme za olimpijske
igre prihodnje leto. Težava
pri vsem tem je ta, da si s ska-
kalnicami na Šmartinskem je-
zeru ne morem kaj prida po-
magati, saj so premajhne in
zaradi nekaterih zapletov sla-
bo pripravljene. Skušal bom
vse skupaj nadoknaditi s tre-
ningi v Avstriji in Švici, kar
bo težko, a trdno sem pre-
pričan v svoje kvalitete in na-
stop na olimpijskih igrah,«
je svoj dosežek in načrte po-
komentiral Kosmač, za ka-
terega smo že nekajkrat za-
pisali, da bi bil ob izpolnje-
ni normi prvi Celjan na zim-
skih olimpijskih igrah.
Delo trenerja Francija Gra-
heka je ponovno obrodilo sa-
dove, tudi sam pa tarna nad
pogoji za trening na Šmartin-
skem jezeru in že razmišlja
o tekmovanjih na snegu, ki
bodo pokazala pravo vred-
nost trdega dela na vodi. Po-
leg članov Freestyle kluba
iz Celja, se je tekmovanja v
Švici udeležil še en Celjan
Jože Ivačič, ki je zasedel 12.
mesto.
DEJAN OBREZ
Lov na šestnajsti naslov
Kegljavke celjskega Miroteksa bi rade tudi v letošnji
sezoni ponovile uspehe iz preteklih let, zato so že pri-
čele s pripravami na kegljišču Golovec.
Do konca avgusta se bodo posvečale predvsem fizični
pripravi, odpotovale pa bodo tudi v Kranjsko Goro, kjer
bodo trenirale dva do trikrat dnevno. Po vrnitvi bodo tek-
movalke nadaljevale s tehnično vadbo na kegljišču in igra-
njem prijateljskih tekem. Na pripravah sodelujejo vse čla-
nice prve ekipe ter najboljše mladinke in kadetinje, trener
Lado Gobec pa je vključil tudi nekaj obetavnih pionirk,
tako da se bo na naslednjo sezono pripravljalo okoli 25
tekmovalk.
Tekmovanja se bodo pričela 22. septembra z ligo, kjer
želijo članice Miroteksa osvojiti tudi šesnajsti zaporedni
naslov državnih prvakinj. Zelo pomemben nastop pa jih
čaka na svetovnem ekipnem pokalu sredi oktobra v Nem-
čiji, kjer ciljajo na uvrstitev med prvih šest. To tekmova-
nje šteje tudi za vstop v novo evropsko ligo, ki se bo priče-
la marca prihodnje leto. ZORICA GLUVIČ
Št. 30 - 26. julij 2001
18
KRONIKA
Serija
podtaknjenih
požarov
Od četrtka do nedelje je v Vojniku in v Šmartnem v Rožni
dolini trikrat zagorelo - V Vojniku sta požigalca prej pretepla
16-letnega fanta, v Šmartnem je očitno na delu piroman
Serija požarov na območ-
ju Vojnika in Šmartnega v
Rožni dolini (pri vseh treh
je šlo za požig), se je pričela
minuli četrtek dvajset minut
pred drugo uro zjutraj, ko je
zagorelo na Celjski cesti v
Vojniku, v hiši, ki je last Mir-
sada Zahiroviča. Požar so po-
gasili vojniški gasilci, še pre-
den je zagorelo, pa je bil poš-
kodovan Mirsadov sin, šest-
najstletni E. Z., ki se zdravi
na otroškem kirurškem od-
delku celjske bolnišnice.
Fanta, ki je v času, ko je bil
oče v službi, v hiši spal sam,
je prebudil pasji lajež. Šel je
iz hiše, da bi videl, kaj se do-
gaja. Zunaj sta ga pričakala na-
padalca in eden od njiju ga je
s kolom udaril po glavi. Po-
tem sta po hiši polila vnetlji-
vo snov in jo zažgala, E. Z. pa
je v času, ico je gorelo, neza-
vesten ležal pred hišo. Požar
so omejili in še pravočasno po-
gasili gasilci PGD Vojnik in s
tem preprečili še hujšo ško-
do, ki jo je na gospodarskem
poslopju za okoli 1 milijon to-
larjev.
O vzrokih za požig hiše Mir-
sada Zahiroviča v Vojniku go-
vorijo marsikaj. Govorice, naj
bi šlo za požar iz nacionali-
stičnih razlogov, so krimina-
listi po podrobnejših pogovo-
rih z lastnikom hiše izključi-
li. Z na tleh napisanim grafi-
tom »Izginite od tu, Bosanci,
to je naša zemlja« in »Vojnik
je zakon«, ki sta ga z razpršil-
cem napisala na avto, pa sta
napadalca očitno skušala le za-
vesti kriminaliste, ki s preiskavo
o vzroku požiga in z iskanjem
obeh napadalcev nadaljujejo.
JeVojniicres
zaicon?
Mirsad Zahirovič se je v Voj-
nik skupaj s sinom preselil pred
tremi leti. »Tu se dobro razu-
mem z vsemi sosedi, po poža-
Mirsad Zahirovič, lastnik hiše na
Celjski cesti v Vojniku, kjer sta na-
padalca četrtek ponoči najprej na-
padla njegovega sina in potem v
hiši podtaknila požar: »Material-
no škodo bomo že popravili. Naj-
bolj pomembno je, da je sin živ.«
m sprašujejo, ali mi lahko ka-
ko pomagajo,« je nekaj dni po
požaru povedal Mirsad. »Tre-
nutno je najbolj pomembno,
da je sin ostal živ in da mu ni
nič hudega. Kot so povedali
zdravniki, se bo kmalu vrnil
iz bolnišnice. Materialno škodo
bomo že nadomestili, glede na
to, da je bil požar podtaknjen
in da je bil sin prej pretepen,
pa bi se lahko zgodilo še mar-
sikaj hujšega,« je povedal Mir-
sad Zahirovič, ki je bil v času,
ko je zagorelo in je njegov sin
spal doma, v nočni izmeni v
velenjskem rudniku. »Ponoči
so me o požaru obvestili ve-
lenjski policisti, ki so me tudi
pripeljali do doma. Če bi se
komu zameril, me verjetno ne
bi obvestili in prav lahko bi se
zgodilo, da bi o tem, da je go-
rela moja hiša, izvedel šele na-
slednje jutro, ko bi se vrnil z
dela,« je povedal Mirsad, ki
vsak dan obiskuje sina v bol-
nišnici, sicer pa poudarja, da
se je, odkar se je preselil v Voj-
nik, vedno dobro počutil in da
se ne on in ne sin doslej nista z
nikomer sprla.
»Več vam zaenkrat ne mo-
rem povedati, govoriti pa sem
pripravljen takoj, ko bodo
policisti rekli, da lahko po-
vem kaj več,« je bil v zvezi s
tem skrivnosten tudi sicer pri-
jazen Mirsad Zahirovič, ki ga
v teh dneh še najbolj skrbi
zdravje sina in možnost, da
bi žrtvi napadalcev oba po-
stala še kdaj.
Podobno kot
lani?
v šmartnem v Rožni doli-
ni je zagorelo v nedeljo in to
na dveh mestih naenkrat, v
celjskem Centru za obvešča-
nje so obvestilo o obeh poža-
rih dobiU ob 19.29 uri. »Naj-
prej smo dobili obvestilo, da
gori vrtna lopa sredi gozda v
Jezercah. Ko smo bih z inter-
vencijskim vozilom že na po-
ti, smo dobili še obvestilo, da
gori tudi v Pepelnem, zato
smo takoj obvestili gasilce z
Ostrožnega, vedeli pa smo, da
so na poti na Pepelno tudi šti-
ri vozila Gasilske brigade iz
Celja,« je povedal poveljnik
Gasilskega društva Šmartno
v Rožni dolini Bojan Točaj.
»Dobro poznam gozd v Jezer-
cah, zato me je bilo zelo strah.
Če v neposredni bližini ne bi
bilo bukev, bi se lahko požar
hitro razširil na ves gozd. Edi-
na sreča tako za gozd v Jezer-
cah kot za hišo na Pepelnem
je, da v nedeljo ni bilo vetra,«
je še dodal Točaj, ki potrjuje
podatke o tem, da je do po-
dobne serije podtaknjenih po-
žarov oziroma požigov v
Šmartnem v Rožni dolini priš-
lo že v preteklih dveh letih.
»V omenjenem času je prišlo
na našem območju do štirih
večjih požarov in za vse se je
izkazalo, da so podtaknjeni,
vsakokrat pa je nastala ogrom-
na materialna škoda.« Tudi ta-
krat se je govorilo marsikaj;
med drugim, da naj bi poži-
gal domačin, ki naj bi bil tu-
di sam gasilec. Se v Šmart-
nem ponavlja zgodba s celj-
ske Lopate, ko so kriminali-
sti odkrili požigalca, za kate-
rega so ugotovili, da je član
prostovoljnega gasilskega
društva in v času nadaljeva-
nja preiskave sedi v priporu?
Lastniica ni
obvestil nihče
Med ponedeljkovim iska-
njem pogorišča v Pepelnem sva
s fotoreporterjem v gozdičku
ob glavni cesti zagledala starej-
šega človeka z očali, ki je bil
očitno v šoku. »Oprostite, am-
pak trenutno ne morem dati no-
bene izjave,« je dejal, potem
pa seje vendarle razgovoiil. »Pri-
šel sem šele pred desetimi mi-
nutami, gorelo pa je očitno že
pred nekaj urami,« je povedal
okoli pol šestih zvečer lastnik
hiše in pogorišča, na katerem
je stal 110 let star kozolec. »Sploh
ne vem, kaj se je zgodilo in ni-
ti, kdaj je gorelo, čudno pa se
mi zdi, da me o požaru na mo-
jem posestvu ni nihče obvestil,
čeprav imajo bližnji sosedi te-
lefonsko številko,« je povedal
Mojmir Žic iz Ljubljane, ki je
hišo v Pepelnem 1 kupil pred
tremi leti. »Takrat so me prija-
telji opozorili, da tu dostikrat
pride do požara v nenavadnih
okoliščinah, vendar njihovih
opozoril očimo nisem jemal do-
volj resno.Tu preživim kar ve-
liko časa, dosti pa sem tudi na
terenu in ravno v teh dneh me
ni bilo tukaj. Kot je povedal bliž-
nji sosed, je videl proti naši hi-
ši peljati bel kombi, vendar je
mislil, da sem jaz. Kombi se je
pripeljal, ustavil in takoj nato
odpeljal. Kmalu potem je za-
gorelo,« je pripovedoval očit-
no šokiran Žic. Kaj namerava
storiti zdaj? »Ne vem. Kozolec,
ki sem ga nameraval obnoviti,
ni bil zavarovan. Natančneje se
bom pozanimal na zavodu za
varstvo kultume in naravne de-
diščine, najverjetneje pa ga bo
potrebno podreti.« O tem, da
bi poklical policiste, ni razmiš-
ljal. »Kaj mi pa lahko storijo?
Če se jim ni zdelo vredno niti,
da bi me o požaru obvestili,
mi verjetno niti zdaj ne more-
jo pomagati,« je še dejal last-
nik požganega kozolca v Pe-
pelnem.
Strah in
vprašanja
o tem, s kakšnim vozilom
se vozi domnevni požigalec,
se po Šmartnem govori mar-
sikaj. Nekateri so videli beli
kombi, drugi neznano motorr^
no kolo, tretji sumljive pohod-
nike, ki so se v nedeljo vračali
z bližnjih hribov... Bojan To-
čaj opozarja, naj bodo kraja-
ni pozorni na vse neznance,
ki bi se zadrževali okoli nji-
hovih hiš. »Zaenkrat se še ne
ve zatrdno, kdo požiga, mo-
goče pa je prav vse,« pravi.
Medtem ko vzroke požara
na Celjski cesti v Vojniku še
raziskujejo (požigalcema so
očitno že na sledi), naj bi go-
voricah v Šmartnem požigal
eden od mlajših domačinov,
ki je sicer tudi član gasilskega
društva, vendar naj mu tega ne
bi mogli nikakor dokazati že
v času, ko je v kraju prišlo do
prvih požigov. So bili trije po-
žigi v štirih dneh dovolj, da se
bodo tokrat bolj potrudili?
Ko ga bodo našli, si bodo za-
gotovo najbolj oddahnili gasilci
in drugi krajani Šmartnega v
Rožni dolini in Vojnika. Ni na-
mreč prijetno živeti v strahu za-
radi negotovosti, ko veš, da v
tvojem kraju živi človek, zara-
di katerega je prav mogoče, da
se bo v ognjenih zubljih znašla
tudi tvoja lastna hiša...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
Ob isti uri kot v Pepelnem je zagorelo v nekaj minut oddaljeni vrtni
lopi v Jezercah. Če bi bilo v nedeljo zvečer več vetra, bi se požar
razširil na bližnji gozd...
Požar na 110 let starem kozolcu na Pepelnem 1, ki je bil podtaknjen v nedeljo zvečer, je omejilo in pogasilo
28 gasilcev PGD Šmartno v Rožni dolini, PGD Ostrožno in poklicne enote PGE Celje. Požar se ni razširil na
bližnjo hišo, škode pa je za okoli tri milijone tolarjev.
KRONIKA
19
Špelin prevelik
odmerek
Špela naj bi usodnega 30. junija zaužila najmanj tri tabletke ecstasy - To je
že druga žrtev predoziranja na Celjskem
Policisti Policijske uprave Celje so
po usodnem rave partyju in ko so do-
bili rezultate toksikološih analiz, na-
pisali kar nekaj kazenskih ovadb. Za-
radi suma (kaznivega dejanja) neu-
pravičene proizvodnje in prometa z
mamili zoper 30-letnega A.C iz ob-
močja Mozirja ter mladoletnega B.Ž.
iz območja Celja, ter zaradi suma
(kaznivega dejanja) omogočanja uži-
vanja mamil zoper mladoletna J.I. in
A.Š. z območja Celja. Za vsa kazni-
va dejanja je zagrožena zaporna ka-
zen največ do deset let.
Špela Zorman naj bi polovico tablet-
ke ecstasy zaužila že pred vhodom na
rave party s svojo prijateljico A.Š. Tab-
letki z logotipom Davidove zvezde naj
bi kupili od tridesetletnega Mozirjana.
Ta naj bi ravno takrat praznoval svoj
rojstni dan, več tablet pa naj bi imel
zase in za svoje prijatelje.
Drugo polovičko tabletke sta pojedli
takoj po vstopu v dvorano, kjer sta za-
tem srečali več prijateljev, med njimi
tudi mladoletnega J.I. z območja Ce-
lja. Slednji naj bi že pred začetkom ra-
ve zabave od mladoletnega B.Ž. kupil
tri tabletke in jih razdelil prijateljem,
v noči pa naj bi storil enako najmanj
dvakrat. Vedno je dal polovičko tablet-
ke tudi A.Š, ki sta si jo s Špelo zatem
razdelili. Prav tako je Zormanova en-
krat dobila četrtinko tablete od J.I.
Rezultati toksikoloških preiskav so po-
kazali, da so tabletke, ki jih je zaužila
Špela, vsebovale substanco MDMA. Pre-
velika količina tovrstne droge je tako
Špeli povzročila močne mišične krče in
glavobol že na samem raveu. Prostovolj-
ca društva DrogArt je zato za pomoč prosil
22-letni Celjan G.D., ki je Špelo zaradi
hudih bolečin odpeljal na zrak. A jo je,
žal, prevelika koncentracija mamil v te-
lesu kasneje pripeljala v komo in na-
zadnje v smrt zaradi zatekanja možgan.
Policisti proti organizatorju Space nighta
niso ukrepali, saj niso ugotovili nobenih
kršitev, pravi Rajko Kozmelj iz Urada
kriminalistične policije Policijske upra-
ve Celje. Sicer pa je vedno na rave party-
jih, ki v Celje privabijo tudi do štiri tisoč
obiskovalcev, okrog 60 policistov, ki pov-
prečno napišejo več deset predlogov za
prekrške (zaradi posedovanja nedovolje-
nih drog) in več kazenskih ovadb (zaradi
proizvodnje in prodaje ter omogočanja
uživanja mamil) zasežejo pa okrog 100
tabletk ecstasyy, ki so kot droga najbolj
pogoste na partyjih. S. ŠOLINIČ
NOČNE CVETKE
1 Že dalj časa se govori, da
se v Celju bojda dogaja ne-
kaj čudnega. Kdo ve, morda
so s tem mislili mistične vi-
bracije, za katere je bila kot
kaže te vroče dni najbolj dov-
zetna F.M. Ker se zaradi njih
ni počutila dobro, je na po-
moč poklicala može posta-
ve. Ti so pogumno sto*pili v
stanovanje in poročajo, da o
kakšnih vibra občutkih v te-
lesu ni bilo ne duha ne slu-
ha.
1 Bencinkelnerji znajo biti
včasih tudi naivni. Ravno tak-
šen je potožil modrim unifor-
mam, da je pred dnevi!! neki
One v Celju natankal do vrha
svoj avto in mu obljubil, da
bo plačal. A se lahko dobro-
dušen bencinkelner sedaj
obriše pod nosom za tisoča-
ke, saj se One sedaj nekje ve-
selo vozi brezplačno oziroma
na račun Petrolove hiše.
1 Kot nam poročajo viri, ki
želijo biti anonimni, znamo
biti ženske včasih od hudi-
ča. M.S. se naj bi tako v Ce-
lju minuU četrtek znesla nad
lasmi R.E. Kaj je bilo jedro
spora in razlog, da jo je zla-
sala, nam ni uspelo izvedeti.
Vemo pa, da so lasanje in žen-
sko vročo kri morali miriti
Uki z Ljubljanske,
1 Ž.P. je preteklo soboto na
113 prijavil svojega soseda
R.B. Ta naj bi mu povzročal
sive lase, ga nadlegoval in ga
napadal. Že pred nekaj časa
naj bi to storil tudi na nekem
bencinskem servisu. Tale so-
sedska sloga je bolj uboga,
smo ocenili in na tisto zlaj-
nano »ne kliči 113« prav nič
ne sliši.
Nesreče pri delu
Hude telesne poškodbe je
minuli četrtek dobil 19-let-
ni delavec B.Ž. v Cinkarni
Celje.
Medtem ko so trije delavci
zamenjevali dotrajane salonit-
ne plošče, se je devetnajstlet-
nik odpel iz varovalne vrvi in
stopil na salonitno ploščo, ki
se je pod njegovo težo zlomi-
la. Zaradi tega je padel petaajst
metrov globoko na tir želez-
niške transportne proge, od ko-
der ga je odbilo na nasip zdrob-
ljene rude. Pri padcu se je B.Ž.
hudo ranil in odpeljali so ga v
celjsko bolnišnico.
Do delovne nesreče je v so-
boto, 21. julija prišlo tudi v
Dolgi Gori pri Šentjurju. Pri
škropljenju vinograda s trak-
torjem se je hudo ranil 79-
letni domačin A.B. Pri obra-
čanju traktorja je v vinogra-
du zapeljal preko nabrežine
ter skupaj z vozilom padel v
globino dveh metrov. Vozilo
je pri padcu prelomilo, voz-
nik pa je pri tem utrpel hude
telesne poškodbe.
V Mozirju se je v nedeljo,
22. julija, pri delu v gostinskem
lokalu ranil 15-letni praktikant
J.C. Poškodovani je iz štedil-
nika hotel odstraniti kuhinj-
ski lonec z vrelo vodo, a se je
pri tem polil po rokah in pr-
sih. Ranjenega so odpeljali v
celjsko bolnišnico.    S.Šol.
Oropal
Astra klub
V noči iz torka na sredo
je zamaskiran moški oro-
pal gostinski lokal Astra
klub v Gosposki ulici v Ce-
Iju.
Moški je oborožen s pi-
štolo vstopil v lokal in iz
blagajne odnesel več kot
pol milijona tolarjev. Nez-
nanec, ki pri tem ni ranil
nikogar, je visok okrog 185
cm in vitkejše postave. Ob-
lečen je bil v temnejša ob-
lačila, na rokah pa je imel
temne rokavice. Obstaja
možnost, da se je ropar s
kraja odpeljal s starejšim
rumenim oplom. Kdor bi
o roparju karkoli vedel, naj
pokliče na številko 113.
S.Šol.
Zbila
peško
Hude poškodbe je 62-let-
na M.C.Z. dobila v soboto,
21. julija, v križišču Greven-
broichove in Kraigherjeve
ulice v Celju.
Voznica osebnega avtomo-
bila, 51-letna S.K. iz Celja,
je zapeljala v pregledno kri-
žišče v trenutku, ko je z nje-
ne leve strani prehod za peš-
ce prečkala peška. Kljub za-
viranju se voznica trčenju ni
uspela izogniti. Ranjeno
M.C.Z. so odpeljali v celjsko
bolnišnico.
Vandali znova na poliodu
V noči na četrtek, 19. julija, so vandali na Slovenskem pokopališču Golovec porušili
in prevrnili trinajst nagrobnih spomenikov.
Do podobnih primerom prihaja v zadnjem obdobju vse pogosteje. Pred nekaj tedni so
neznanci poškodovali okrog 15 spomenikov... Kot pravi Jože Smodila iz Komunalne di-
rekcije Mestne občine Celje, gre v takšnih primerih tudi za večjo gmotno škodo, saj so
pokopališče pred kratkim tudi uredili. Smodila vidi delno rešitev v dokončanju postavitve
zidu ob pokopališču, čeprav to vandalom ne po preprečilo dostopa do spomenikov in
grobov, ki so na Golovcu kot uničeni in oskrunjeni že stalna praksa.      S.Šol, Foto: GK
Pogin belili petelinov
v Slatini pri Ponikvi je na kmetiji Fatur poginilo štiri-
najst tisoč belih petelinov. Nastalo je za tri milijone in
pol tolarjev gmotne škode.
Do pogina belih petelinov, težkih okrog 1,40 kg, naj bi
prišlo v torek, 17. julija, dopoldne zaradi prekinitve elek-
trične energije, zaradi česar ventilatorji v gojilnici niso de-
lovali. To je povzročilo zadušitev živali, starih mesec dni,
ki jih je lastnik gojil za Perutnino Ptuj.
Janez Fatur, lastnik farme v Slatini pri Ponikvi pravi, da
mu je enkrat zaradi toplotnega udara že poginilo petsto piš-
čancev, a je to s škodo zadnjega pogina skoraj neprimerlji-
vo. Zaradi pomanjkanja zraka lahko v zelo kratkem času
pogine več tisoč takšnih živali. Škode je za tri milijone in
pol tolarjev. Pri Faturjevih, kjer je trenutno ostalo živih še
okrog 200 beUh petelinov, se s tovrstno vzrejo ukvarjajo že
20 let, podobnega primera pa na njihovi farmi ne pomnijo.
S.Šol., Foto: GK
MINI KRIMICI
PC4at
Spreten je tisti, ki je v no-
či na petek, 20. julija, vlo-
mil v trgovino z računalniš-
ko opremo PC Servis na Šlan-
drovem trgu v Žalcu in od tam
odšel neopazen. V žep si je
vtaknil 50 tisočakov gotovi-
ne in nekaj delov računalniš-
ke opreme. S.V. je oškodo-
van za tristo tisoč tolarjev.
Odkosilje
Za poletna opravila okrog
hišice je poskrbel dolgoprst-
než, ki je v soboto, 21. juli-
ja, »nezakonitp vstopil« v bru-
narico v Kristan vrhu pri
Šmarju pri Jelšah. Odslej bo
lažje kosil, saj je ukradel ko-
silnico, različno orodje in
pribor. Lastnica vsega tega je
oškodovana za okrog 300 ti-
soč tolarjev.
Ukradli fiata
šesto tisoč tolarjev je bil
vreden fiat uno, ki ga ni več.
V.V. so ga ukradli v Cankar-
jevi uhci v petek, 20. julija.
Avto je rdeče barve in regi-
strskih oznak CE S6-064 - če
bi ga kdo slučajno kje videl.
K ličarju!
Trojica Celjanov se bo mo-
rala postaviti v vrsto pri li-
čarjih, saj jim je nekdo prav
nesramno z ostrino neznane-
ga predmeta porisal jeklene
lepotce, parkirane v Razla-
go vi ulici. Skupne škode, ki
jo je zakrivil neznani škodlji-
vec v nedeljo, 22. julija, je
za okrog 100 tisoč tolarjev.
Radarske kontrole bodo...
• jutri, 27. julija, dopoldne na območju Velenja, popoldne
pa na območju Rogaške Slatine;
• v soboto, 28. julija, ves dan na območju celotne regi-
je;
• v nedeljo, 29. julija, dopoldne na območju celotne
regije, popoldne pa na območju Žalca;
• v ponedeljek, 30. julija, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Velenja;
• v torek, 31. julija, dopoldne na območju Rogaške Sla-
tine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v sredo, 1.avgusta, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Laškega;
• v četrtek, 2. avgusta, dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine.
Št. 30 - 26. julij 2001

j^OTOREPORTAZA
Foto: Gregor Katic
MOJ cm EONJ
NB MBI UZDE ■■■
Št. 30 - 26. julij 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
21
Kaščam bodo
vrnili prvotno
podobo
Občine Braslovče, Tabor,
Polzela, Prebold in Vransko
je obiskala skupina stro-
kovnjakov iz Flandrije v
Belgiji. Skupina si je ogle-
dala stare kašče, poročilo
pa bo predstavila v Bruslju,
kjer občine s projektom Od
kašče do kašče kandidira-
jo za evropski denar.
Glavni namen projekta Od
kašče do kašče je ohraniti vi-
sokogorske kmetije in jim
omogočiti preživetje tudi z
dopolnilnimi dejavnostmi,
med katere spada tudi ure-
ditev kašč. Dejavnosti v po-
sameznih kaščah naj se ne
bi ponavljale, ampak dopol-
njevale, izgled vseh kašč pa
bo enoten. Kot pravi mag.
Margareta Atelšek iz mini-
strstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, vlada
med lastniki velik interes,
vendar pa se vedno ustavi pri
denarju. »Ta projekt pa bi po-
skrbel za obnovo kašč, raz-
vijanje različnih dejavnosti
in ustrezno promocijo. Prav
tako bi na teh kmetijah lah-
ko prodajali hrano in pija-
čo ter različne izdelke iz le-
sa in cvetja.«
Belgijski predstavniki so bi-
li nad kaščami navdušeni in
so prepričani, da bo projekt
v Bruslju izbran, saj je zelo
zanimiv za vse. Kmetije, ki
so si jih ogledali, pa imajo
po njihovem mnenju velike
možnosti za nadaljnji razvoj.
V petih občinah Spodnje
savinjske doline je pribhžno
trideset kašč, v prvem delu
jih bodo obnovili deset.
Vrednost projekta je 488 ti-
soč evrov, od tega naj bi jih
kar 85 odstotkov dobili iz
Bruslja. Ostalo, to je približno
17 milijonov, pa bodo pokrile
občine, ministrstvo za kme-
tijstvo in kmetje, ki bodo so-
delovali v projektu.
NATAŠA LESKOVŠEK
Predstavniki občine Polzela in gostje iz Flandrije so si ogledali tudi
Jelovškovo kaščo v Andražu.
Prenova mestnih cest
Zadnje dni so se gradbinci lotili načrtovane prenove
cest v ožjem središču mesta Celje.
Ob dveh gradbiščih na Oblakovi dobiva novo asfaltno pre-
vleko tudi Jurčičeva uUca (na sliki), ki je bila resnično že
močno načeta, ob vsakem malce obilnejšem deževju pa so
se luže na cestišču razlivale od enega do drugega pločnika.
Prenova celjskih mestnih cest sodi v program naložb na
območju celjskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki
so ga spomladi za letos in prihodnje leto sprejeli mestni
isvetniki. .   .        IS, Foto: G. KATIC
Orkester Akord med otvoritvenim plesom.
Elitni Anin ples
V soboto je bil v Kristalni dvorani Zdraviliškega doma Rogaška Slatina tradicional-
ni elitni Anin ples, ki se ponaša z več kot dvestoletno tradicijo. Letošnji izkupiček
plesa so namenili Zavodu Janeza^Levca v Ljubljani.
Tudi letošnja prireditev Anin ples je vsebovala bogato ponudbo izbranih jedi, začinjeno
z izbrano operno in orkestralno glasbo ter baletom. Plesni del pa sta zaznamovala orkester
Akord in orkester Petar Ugrin s pevko Alenko Godec. Tudi letos je Zlatarna Celje z zlatom
obdarila vse Ane na plesu. SK
22
KRONIKA S CELJSKEGA
Kdo pa so ti mladi fantje?
V poprečju so stari triindvajset let, vsi so ambiciozni in vsi oddani - O Publikumovcih še z druge plati
Nogometni klub CM Ce-
lje Publikum ima prave fan-
te: mlade, hitre, borbene,
disciplinirane in prežete s
kolektivnim duhom. So ta
čas ena najbolj perspektiv-
nih slovenskih ekip na če-
lu z Marjanom Pušnikom,
ki je tudi eden najmlajših
slovenskih trenerjev.
Publikumovce poznamo
predvsem kot like, ki na ze-
leni površini kreirajo nogo-
metne tekme in ustvarjajo re-
zultate, katerih glavni meri-
li sta zmaga in poraz. Manj
pa jih poznamo kot osebe,
ki imajo svoja življenja, ki
se odvijajo zunaj nogomet-
nih igrišč, z običajnimi in po-
sebnimi človeškimi navada-
mi, željami, konjički ipd. Kar
se nogometa tiče, pa so prav
vsi ambiciozni, vsi imajo naj-
manj srednješolsko izobraz-
bo in mnogi med njimi še štu-
dirajo. Kolektivni duh pa jih
ne spremlja le takrat, ko so v
klubskih dresih, ampak je pri-
soten tudi v njihovih zunaj-
nogometnih odnosih, v pri-
jateljstvu, druženju. Marsi-
kaj imajo skupnega, med dru-
gim tudi to, da si v zadnjem
času večina pušča rasti bra-
dice »za zastraševanje nas-
protnika«, vsi po vrsti imajo
ali bi vsaj radi imeli dobre
avtomobile, tudi ne skriva-
jo, da so v privatnem življe-
nju »šminkerji« kar se njiho-
ve zunanje podobe riče. Vsi
po vrsti (razen enega) so sam-
skega stanu, sicer pa za stal-
no ali vsaj začasno oddani,
za veliko večino pa je pojem
ženske lepote blondinka... In
še marsikaj so nam povedali
o sebi, ko smo jih imeU pred
sabo na travnatem tepihu nji-
hovega stadiona.
Amel Mujčinovič - Muj-
ke (27), 186 centimetrov vi-
sok kapetan moštva in prvi
vratar ter član nogometne re-
prezentance BiH. Je pravi škor-
pijop po horoskopu, ki v pro-
stem času rad počiva ter se
predaja miru in samoti, bo-
disi v domačem fotelju ali pod
vročim soncem kakšnega ko-
pališča. Je pravi mojster v kar-
tanju (remi) in biljardu, kot
iz rokava pa stresa šale o Mu-
ji in Hasi. Med soigralci je ve-
lika avtoriteta in ponos, da
»imajo najboljšega slovenske-
ga vratarja«. Iz avtobusa ved-
no izstopi prvi, to je postala
že njegova vraža: če ni prvi,
je ogrožen izid tekme.
VladislavLungu (24), 178
cm visok vezist, oven. Je pravi
klubski poliglot, saj govori
ali vsaj razume šest jezikov,
je tudi mojster malce turob-
nega vzhodnjaškega humor-
ja, na igrišču pa mojster ner
verjetnih podaj. Je član mol-
davske nogometne reprezen-
tance in večni optimist. V
kratkem si namerava nadeti
zakonski jarem.
Almir Sulejmanovič (23),
višina 176 cm, vodnar. K Pub-
likumu je prišel iz Velenja in
ima zato status novinca, igra
v obrambi. Ima najboljši av-
tomobil od vseh klubašev, no-
vega (s poudarkom na rab-
ljen) audija A6. Ljubi modro
barvo in svojo punco Jano.
Aleksander Šeliga (21),
186 cm visok vratar, ki pri-
haja iz Štor, vodnar po horo-
skopu. Pravi, da je težko biti
v senci prvega vratarja Muj-
činoviča, po drugi strani pa
ga z užitkom gleda, seveda
le takrat, ko je v vratih, da
ne bo kakšne čudne pomo-
te. Ljubi testenine, je moj-
ster za enajstmetrovke ter
strasten navijač Juventusa.
Veliče Šumilikoski (20),
Makedonec, ki je v Celje pri-
šel z osemnajstimi leti, viši-
na 187 cm, bik. Je obrambni
nogometaš in član mlade ma-
kedonske reprezentance. Je
izjemen borec, izrazit pred-
stavnik moške igre, kot je no-
gomet. Zaradi njegove nabi-
te postave (lahko bi bil tudi
boksar) se ga je prijel vzde-
vek Orka (kit).
Dominik Beršnjak - Do-
men (20), 184 cm, rak, na po-
ložaju vezista. Je član mladih
državnih reprezentanc (U-20
in U-21), mojster žongliranja,
ki postaja tudi mojster pro-
stih strelov. Ta modrooki in
svetlolasi klubski veliki up pa
je po naravi sramežljiv fant,
ki se najbolj ponaša s tistim
golom, ki ga je lani na doma-
čem igrišču zabil v Olimpiji-
na vrata. Pred vsem hudim ga
varuje atlantidski prstan.
Oliver Bogatinov - Oli
(22), 177 ^cm, tehtnica. Je ti-
sti Publikumov napadalec, ki
vsako jutro kupi in prebere
Delo, pa ne zaradi športa, am-
pak zaradi gospodarstva in fi-
nanc. Je izredni študent ljub-
ljanske Ekonomske fakulte-
te, ki si želi najprej uspeh v
nogometu, po tridesetem le-
tu pa v biznisu. Moral se je
odpovedad povabilu, da bi
igral v makedonski članski
državni reprezentanci, ker je
že bil član mladih slovenskih
reprezentanc.
Mitja Brulc - Brule (21),
visok 178 cm, strelec. Novi-
nec v celjskem moštvu, ki pri-
haja iz Novega mesta in je član
mlade slovenske reprezentan-
ce. Je vedno nasmejan in vsak
trenutek pripravljen za šale.
Žalosten je le, če je bolan ah
poškodovan, ker takrat ne mo-
re na igrišče. Ljubi črno bar-
vo in mamino kuhinjo.
Sebastjan Gobec - Gobi
(21), 175 cm, strelec. Izjem-
no borben in trdoživ vezist,
pravi strah vratarjev, saj jih
zna presenedti z velikih raz-
dalj, je pa tudi član mlade
slovenske reprezentance.
Strah ga ni ničesar, razen poš-
kodb in poraza, kadar igra
remi s kapetanom Amelom.
Z nogometom se ukvarja tu-
di njegov mlajši brat Marko.
Robert Koren (20), 174 cm,
devica. Je Publikumov novi-
nec, ki prihaja iz Radelj ob
Dravi. Na nogometnem po-
lju igra vlogo vezista in je član
naše mlade državne repre-
zentance. Trenutno je civil-
ni vojak slovenske vojske v
službi Rdečega križa. Neiz-
meren flegmatik je in pravi
motor ekipe. Ko je še igral
na Koroškem, so mu rekli ko-
roški El Ninjo, zdaj mu (za-
radi neverjetne podobnosri)
pravijo mladi Zahovič. Nje-
gov tip ženske je »moja pun-
ca«, zunaj igrišča pa je (po
sili razmer) pravi mojster
obrezovanja živih mej.
Marko Križnik - Mare
(26), 184, strelec. Na igriš-
ču je obrambni nogometaš in
velik borec, zunaj njega pa
mojster neškodljivih klub-
skih zbadljivk. Tako kot ko-
lega Lungu, je tudi Marko tik
pred poroko. Hitro se razje-
zi in enako hitro razneži. Kot
prvo asociacijo na besedo
zmaga je med našim pogo-
vorom izstrelil »premija«, na
vprašanje, kaj bi si od svoje-
ga moštva zaželel za poroč-
no darilo, pa je izjavil, da si
želi, da ostanejo tako dobri
kolegi, kot so zdaj.
Samo Vidovič (32), 178,
devica. Je napadalec in edi-
ni poročeni član kluba CM
Celje Publikum. Ima trime-
sečnega sina Timoteja, rad po-
sluša metal glasbo in hodi na
koncerte po Evropi. Timotej
ga zna v tej njegovi vnemi
malce upočasniti.
Uroš Gorenak (21), 178,
bik. Je obrambni igralec, ka-
terega največja želja je: čim
več igrati in čim več iztržiti.
Zelo je navezan na svoj dorn,
najraje posluša pop in ročk,
njegovo življenjsko vodilo pa
je: uspeti v vsaki stvari, ki se
je lotiš.
Gregor Helbl (24), 178,
tehtnica. Igra v obrambi, dru-
gače pa je ljubitelj mnogih
športov. Rad smuča, igra te-
nis, košarko in še kaj. Nje-
gova barva je črna, je pa tudi
igralec z najbolj »baby face«
obrazom, so ga označili nje-
govi klubski kolegi.
Andrej Jožef (24), 177 cm,
oven. Je tisti vezist, ki ima
»beemveja«, a se kljub temu
zelo rad vozi z vlaki. Ima pa,
kadar ni nogometaš, stalne
probleme, zdaj z imenom zdaj
s priimkom. Zdaj mu je ime
Jožef, zdaj se piše Andrej.
Elmedin Koljič (22), 179,
rak. Na igrišču je vezist, v
prostem času pa ljubi vse, kar
je povezano s športom.
Andrej Pečnik (19), 183
cm, tehtnica. Je novinec v
celjskem moštvu, ki se mo-
ra še dokazati.
Aljoša Sivko (24), 179, ko-
zorog. Je Trboveljčan, na igriš-
ču napadalec in dečko z naj-
bolj sinjim pogledom. Je ti-
sti »bombarder«, ki ima v
klubskih zabeležkah največ
doseženih zadetkov za rume-
no-modre, seveda imamo v
mislih sedanje igralce.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Rumeno-modri s ptičje perspektive.
Amel Mujčinovič. kapetan moštva in prvi vratar, ki uživa v miru in
prostoru pod soncem.
Vladislav Lungu
Almir Sulejmanovič
Veliče Sumolikoski
Dominik Beršnjak
Mitja Brulc
Sebastjan Gobec
Robert Koren
Marko Križnik
Aljoša Sivko
Št. 30-26. julij 2001
ZA AVTOMOBILISTE
23
Veliko bo novega
Pred začetkom avtomobilskega salona Frankfurt 2001
I Ker se s skoraj svetlob-
no hitrostjo približuje le-
tošji frankfurtski avtomo-
bilski salon, ki je zanes-
ljivo ena najpomembnej-
ših avtomobilskih priredi-
tev na Stari celini, naj na
hitro omenimo nekaj naj-
pomembnejših novosti, ki
,bodo tam na ogled.
Audi naj bi predstavil no-
vi kabriolet na osnovi A4.
Tako bo tovarna po dolgem
ičasu imela v programu zno-
iva avtomobil zgoraj brez.
!BMW bo ob povsem novi se-
riji 7 ponudil tudi nekoliko
spremenjeno serijo 3, fran-
coski Citroen pa se bo ver-
jetno dičil s C3, avtomobi-
lom, ki bo manjši od seda-
nje xsare. Ford bo zaneslji-
vo pripeljal novo fiesto, av-
to, ki ga vsekakor nujno po-
trebujejo. Jaguar naj bi
predstavil svojega F, Lancia
pa thesisa, ki gre v serijsko
izdelavo in zato ni nekaj iz-
jemno novega. Sloviti Ma-
serati, ki je sedaj pod' Fia-
tovo taktirko, bo ponudil
spiderja, ki bo narejen na os-
novi modela 3200 GT. Ja-
ponska Honda bo pokazala
malega jazza, južnokorejski
Hyundai pa terenca po ime-
nu terracan. Mercedes Benz
bo zanesljivo ponudil SL,
športni kupe oziroma ka-
briolet, ki ga kupci menda
že dokaj nestrpno čakajo.
Chrysler bo v Evropo pripe-
ljal študijo PT cruiserja v ka-
brioletski varianti. Peugeot
naj bi pripeljal kombi izve-
denko peugeota 307, Porsc-
he pa targo, varianto prenov-
ljenega 911 carrera. Nissan
se bo dokazoval z novo mi-
cro, ki bo nastajala v Veliki
Britaniji, japonska Toyota
pripelje novo corollo. Pri
Volkswagnu se bo marsikaj
vrtelo okoli novega pola, za-
nimiv bo tudi lupo GTI.
Mercedes C ima težave z zračno blazino.
Mercedesi na izredni pregled
DaimlerChrysler sporoča, da se utegnejo na nekaterih avtomobilih razredov C,E, S
in SL pojaviti težave s sovoznikovo zračno blazino.
Na izredni pregled bodo poklicali okoli 150 tisoč vozil omenjenih razredov; gre za
avtomobile, ki so bili narejeni v času od junija 1995 do aprila 1996. Kot pravijo, bi se lahko
zračna varnostna blazina sprožila oziroma napihnila brez razloga. V Sloveniji naj bi bilo
po sedanjih podatkih nekako 160 takšnih avtomobilov, njihove lastnike pa bo na izredni
pregled povabil uradni uvoznik in jih o tem obvestil s posebnim pismom.
Bencin še dokaj poceni
Pri nas se morda pogosto pritožujemo čez ceno benci-
na, vendar površen pregled cen različnih goriv v sosed-
njih ali pa evropskih državah kaže, da ne smemo biti
pretirano kritični.
Dizelsko gorivo je najcenejše v Jugoslaviji, prav tako v
BiH, medtem ko je dražje na Slovaškem, Hrvaškem, Ma-
džarskem, Češkem in seveda v Avstriji, sploh pa v Italiji.
Nekaj podobnega je pri t.i. eurosupru 95. To gorivo je naj-
cenejše v Jugoslaviji ter v BiH, pri nas pa vsekakor cenejše
kot recimo na Slovaškem, Hrvaškem, Češkem ipd. Zanimi-
vo je, da je gorivo daleč najdražje pri naših zahodnih sose-
dih Italijanih, saj morajo odšeti za povprečen rezervoar di-
zelskega goriva (nekako 60 litrov) približno 3200 tolarjev
več kot pri nas.
Volvo z novim dizelskim motorjem
švedski Volvo, ki se pretežno po-
skuša v nekaj višjih razredih, je imel
doslej v svoji ponudbi samo en di-
zelski motor. Morda je to doslej za-
dostovalo, v zadnjem času pa je to
pomanjkljivost.
Prodaja avtomobilov z dizelskim
motorjem v Evropi skokovito raste,
še posebej to velja za višje razrede.
Torej ni nič nenavadnega, če se je šved-
ska tovarna lotila izdelave novega di-
zelskega motorja, s katerim naj bi pri-
dobila nove kupce in si povečala trž-
ni delež. Tovarniško in sicer ta novi
agregat označujejo z D5, pri čemer so
aluminijasti blok vzeh od prav tako
domačega bencinskega petvaljnika. Ta
motor je bil v osnovi narejen leta 1991
in menda so že tedaj misHli tudi na
morebitno dizelsko srce. Ker sta tako
blok kot glava iz aluminija, tehta agre-
gat dokaj skromnih 185 kilogramov,
pri razvoju pa je pomagalo avstrijsko
podjetje AVUst. Po tovarniških podat-
kih se novi motor ob vsem drugem še
posebej dokazuje s skromno porabo,
saj naj bi ta v povprečju ne presegla
šest litrov dizelskega goriva. Nad vsa-
kim valjem so po štirje ventili, turbo-
polnilnik ima premične lopatice, mo-
tor pa ima tako imenovani EGR, kar je
oznaka za sistem, ki pripomore k po-
novni uporabi izpušnih plinov. Zraven
spadata še dva oksidacijska kataliza-
torja, ki skrbita za čistejši dizelski iz-
puh, zato motor bolj ali manj brez te-
žav ustreza vsem zahtevam predpisov
Euro 3. Tako zmore motor pri gibni
prostornini 2401 kubični centimeter
ponuditi 163 KM pri 4000 vrtljajih v
minuti in ima 340 Nm največjega na-
vora. Vse to zadostuje za najvišjo hi-
trost 210 km/h in naj bi v S60 omogo-
čil pospešek 9,2 sekunde do 100 km/
h. Najprej bodo ta motor ponudiK v
volvojih S80 in S60, medtem ko naj
bi bil v V70 naprodaj jeseni. Znani sta
tudi maloprodajni ceni za omenjeni
dizelski agregat v S60 (6,46 milijona
tolarjev) in tudi v S80 (7,99 milijona
tolarjev).
24
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Krokar
odfrčal z
grba
Z veseljem sem prebral čla-
nek z naslovom Krokar odfr-
čal z grba, ki je bil objavljen
v 28. številki Novega tedni-
ka. Nanj pa so me opozorili
tudi občani, ki poznajo Vik-
torja Rožanca ml. - Mucho-
ta, in menili, da se moramo
odzvati zaradi korektnosti do
vseh sodelujočih v projektu
celostne podobe ter nekate-
re navedbe g. Rožanca dopol-
niti tudi z informacijami ti-
stih, katerim je kritika name-
njena, da si lahko bralec sam
ustvari mnenje o obravnava-
ni temi.
Predstavljanje Viktorja Ro-
žanc ml. - Muchota (kljub te-
mu, da dela v podjetju, ki se
ukvarja tudi z grafičnim ob-
likovanjem) kot grafičnega
oblikovalca in strokovnjaka
heraldike moti mnoge, ki
poznajo strokovnost in živ-
ljenjsko delo kritika celost-
ne podobe Občine Dobrna.
V resnici je Viktor Rožanc ml.
- Mucho po poklicu policist,
že vrsto let prijavljen na za-
vodu za zaposlovanje, živi in
dela v privatnem podjetju v
Celju, stalno prebivališče pa
ima še vedno v Dobrni, zato
je naš občan s statusom, ki
izhaja iz navedenih podatkov.
Glede na dejstvo, da je Do-
brna postala samostojna ob-
čina, ki ni nikoli imela svo-
jih istovetnostnih simbolov
(grba in zastave), je Občinski
svet Občine Dobrna (v sesta-
vi Ivo Žemva, Jože Majer, Šte-
fan Pohajač, Branko Brecl, Sta-
nislav Božnik, Jaroslav Taš-
ler, Janko Čerenak in Branko
Dobovičnik) 6. julija lani so-
glasno sprejel sklep, da obči-
na Dobrna pristopi k pripra-
vi svoje celostne podobe. V
ta namen smo poiskali stro-
kovnjaka za heraldiko in gr-
boslovje, ki je že šestinpet-
desetim slovenskim občinam
pomagal izdelati grb in zasta-
vo, med drugim tudi Mestni
občini Ljubljana in Mestni ob-
čini Maribor. SmatraU smo,
da so to dovolj velike reference
za izbor (drugi ponudniki teh
niso imeli). Tako je Občinski
svet občine Dobrna imenoval
komisijo za pripravo celost-
ne podobe občine Dobrna v
sestavi: Valt Jurečič - izbrani
strokovnjak za heraldiko in
grboslovje, Anton Mogu - član
odbora za turizem in kmetijs-
tvo. Panika Skorja - arhitekt-
ka, Jolanda Memon - pros-
vetna delavka, Ivo Žemva -
svetnik OS Občine Dobrna,
Zdenka Kumer - tajnica Ob-
čine Dobrna in Brecl Martin
- župan občine Dobrna.
Komisija je decembra lani,
v glasilu Dobrčan, ki ga prej-
me vsako gospodinjstvo v ob-
čini, povabila vse občane ob-
čine Dobrna k sodelovanju in
posredovanju atributov in pred-
logov za nov grb in zastavo ob-
čine Dobrna. Povabilu sta se s
predlogi odzvala dva avtorja,
Viktor Rožanc mL- Mucho in
Janja Vogrin. Komisija je z ve-
seljem obravnavala sprejete
predloge, ki so vsekakor pris-
pevali h končni obliki in izbi-
ri grba, ni pa se odločila za
predlog novega grba občine Do-
brna, ki ga je pripravil Viktor
Rožanc ml. - Mucho.
Komisija je v fazi iskanja
optimalnih rešitev pritegni-
la (z razpisom) k sodelova-
nju mnoge občane in svetni-
ke občinskega sveta občine
Dobrna, ki so na sejah ko-
misije konstruktivno sodelo-
vali s svojim znanjem in
predlogi ter tako prispevali
h končni podobi grba in za-
stave občine Dobrna. Tako sta
bila novi grb in zastava Ob-
čine Dobrna soglasno priv-
zeta s sprejemom Odloka o
istovetnostnih simbolih ob-
čine Dobrna na 18. redni se-
ji Občinskega sveta občine Do-
brna dne 19. marca 2001.
Na koncu naj pripomnim,
da Viktorja Rožanca ml.- Muc-
hota aktivnosti za celostno po-
dobo in izbiro simbolov ob-
čine Dobrna niso prehrano
motile, ko je na nekaj sejah
komisije sodeloval s svojim
predlogom, dokler ni postalo
jasno, da komisija njegovega
predloga ne bo mogla izbrati.
MARTIN BRECL,
župan Občine Dobrna
PREJELI
SMO
Kaj se
dogaja s
Knežjim
dvorcem?
v Novem tedniku smo 12.
julija 2001 na strani 27 v ru-
briki »Prejeli smo« lahko pre-
brali pismo gospoda Marja-
na Ašiča z naslovom »Kaj se
dogaja s Knežjim dvorcem?«
V navedenem pismu gospod
Ašič dvomi v strokovnost in
premišljenost odločitev Mest-
ne občine Celje, povezanih s
prenovo Knežjega dvorca, pri-
zidka k Narodnemu domu ter
izgradnjo garažne hiše na Aš-
kerčevi ulici.
Knežji dvorec je nedvom-
no najpomembnejši gotski
spomenik iz 15. stoletja v Ce-
lju. Njegova sedanja podo-
ba nam ne more biti v po-
nos, zato je Mestna občina
Celje naročila izdelavo idej-
nega projekta prenove. Ce-
lotna prenova poteka v treh
fazah. Prva faza je že konča-
na - gre za del dvorca, v kate-
rem se nahajajo Nepremič-
nine d.o.o., Zavod za kultur-
ne prireditve. Galerija sodob-
ne umetnosti in ZPI. V dogo-
voru z umetnostno zgodovin-
sko stroko in izhodišči kul-
turne dediščine se bo sred-
nje krilo dvorca obnovilo v
slogu 19. stoletja (druga fa-
za), severozahodni del s stol-
pom pa bo obnovljen v slo-
gu 15. stoletja (tretja faza).
Pri izdelavi slogovnih izho-
dišč že od vsega začetka so-
delujejo strokovnjaki - Zavod
za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine, zgodovinarji, ar-
hitekti. .. Knežji dvorec bo vse-
binsko namenjen predvsem
kulturi - razmišljamo, da bi v
dvorcu postavili stalno razsta-
vo Celjskih grofov, oddelek
muzeja, galerije, restavraci-
jo višjega ranga ipd. Atrij ozi-
roma notranje dvorišče Knež-
jega dvorca, ki bi naj bil po'
načrtih povsem pokrit in na-
menjen za prireditveni pro-
stor, naj bi predstavljal nekak-
šne »celjske Križanke«. Seve-
da bo atrij povezan s Trgom
Celjskih knezov in bo tako po-
nujal prijeten in odprt mest-
ni prostor. Za povezanost je
treba urediti določene pogo-
je - prestavitev transformator-
ske postaje, prestavitev spo-
minske plošče ipd. Obnova
Knežjega dvorca je zelo velik
in tudi finančno intenziven
projekt, zato bomo sredstva
za obnovo iskali tudi v tujini
prek skladov Evropske skup-
nosti, projekt pa bo vključen
tudi v Regionalniraz vojni pro-
gram Savinjske regije.
Prizidek k Narodnemu do-
mu je prav tako velik projekt,
s katerim rešujemo prostor-
sko stisko upravne enote in
mestne občine. Nepremični-
ne d.o.o. bodo v jesenskem
času razpisale natečaj za pri-
zidek, ki bo namenjen manj-
kajočim in nujno potrebnim
upravnim prostorom. Tudi
pri izhodiščih za izgradnjo
prizidka sodelujejo različni
strokovnjaki - arhitekti, zgo-
dovinarji..., zato smo prepri-
čani, da prizidek ne bo mo-
til podobe mesta, z njim pa
v centru mesta ohranjamo tu-
di upravno središče.
Seveda so pogledi na pro-
jekte in razvoj Celja različ-
ni, vendar pa smo v Mestni
občini Celje prepričani, da v
sodelovanju s strokovnjaki
različnih strok celovito in
premišljeno urejamo mest-
ni prostor.
BARBARA LEBAN,
sodelavka za odnose z
javnostmi MOC
Izjava za
javnost
Iniciativni odbor za izlo-
čitev dela naselja Letuš iz ob-
čine Braslovče in priključi-
tev k občini Šmartno oh Pa-
ki je na 4. seji obravnaval in
ocenil rezultate obravnav svo-
je pobude na sejah občinskih
svetov Braslovče in Šmartno
ob Paki.
V Šmartnem so se s pobu-
do strinjali, braslovški svet-
niki pa so jo zavrnili z ute-
meljitvijo, da nima zakon-
skih osnov. Prav zato, da bi
postopek potekal tako, kot
predvideva ustrezna zakono-
daja, se je iniciativni odbor
odločil, da pobudo v držav-
nem zboru vloži poslanec Mi-
lan Kopušar.
Iniciativni odbor ugotavlja,
da je svet občine Braslovče
obravnaval samo pobudo o iz-
ločitvi dela naselja Letuš, ni
pa obravnaval predloga o prei-
menovanju tega dela naselja
v novo naselje Roje v krajev-
ni skupnosh Letuš. Iniciativ-
ni odbor je braslovškemu ob-
činskemu svetu namreč po-
sredoval oba predloga hkra-
ti. Pričakujemo podrobnejšo
obrazložitev sklepa o zavrni-
tvi naše pobude, predvsem pa
konkretnejšo utemeljitev oce-
ne, da pobuda nima zakon-
ske osnove. Iniciativni odbor
bo kljub takšnemu stališču
braslovškega občinskega sveta
nadaljeval postopek preime-
novanja omenjenega naselja
v Roje, ker bodo s tem izpol-
njeni vsi z zakonom predpi-
sani pogoji za izločitev iz ob-
čine Braslovče in priključitev
k občini Šmartno ob Paki.
Župan občine Braslovče gos-
pod Dušan Goričar je v pogo-
vorih ob ustanovitvi iniciativ-
nega odbora zagotavljal, da
ne bo nasprotoval pobudi, saj
pozna stanje in probleme, za-
radi katerih smo se odločili
zanjo. Zato nas odločitev bra-
slovškega občinskega sveta še
toliko bolj preseneča. Še en-
krat poudarjamo, da s svojim
predlogom ne želimo kakor-
koli škoditi občini Braslovče.
Selitev približno sto ljudi iz
ene v drugo občino tudi ne
prinaša opazne proračunske
spremembe niti za eno niti za
drugo stran. Gre le za to, da
nas k takšni odločitvi sili le-
ga omenjenega naselja in nje-
gova celovita navezanost na
kraj oziroma občino Šmart-
no ob Paki.
Na to smo s prvo uradno
pobudo opozorili že leta
1994, a se je gradivo nekje
izgubilo. Drugih pravnih
možnosti za uveljavitev na-
še volje ni, zato bomo s po-
stopkom nadaljevali, dokler
ne bodo izčrpane vse pravne
možnosti.
Predvsem želimo v sode-
lovanju z občino Šmartno ob
Paki, ki nam je že doslej ve-
liko pomagala, uresničiti na-
še tri poglavitne cilje: uredi-
ti razsvetljavo, kanalizacijo
in desni breg reke Pake. Mo-
rebitna nova meja ne bi ni-
kakor posegala v noben vi-
talni del krajevne skupnosti
Letuš ali občine Braslovče.
Sicer pa postavitev table z na-
pisom Dobrodošli v Letušu
daleč od občinske meje ka-
že, da nas je občina tako ali
tako že izločila iz svojega te-
ritorija. Zato od svetnikov v
občini Braslovče pričakuje-
mo, da bodo v najkrajšem ča-
su sprejeli sklep o imenova-
nju novega naselja v krajev-
ni skupnosti Letuš, zadnjo be-
sedo v celotnem postopku pa
bodo tako ali tako imeli kra-
jani sami.
JEROSLAV CUKROV,
predsednik iniciativnega
odbora
Javni vrtec
je poslovni
sistem
Spoštovana gospa Tanko,
z razumevanjem sprejemam
vašo osebno prizadetost ob
(enaki) podražitvi (vseh!)
javnih vrtcev v MO Celje. Za-
radi objektivne obveščenosti
pa sem dolžna dati nekaj po-
jasnil:
Predšolska vzgoja ni obvez-
na (tako kot osnovna šola). De-
lež ohok v vrtcih je v naši dr-
žavi 60 odstoten, v MO Celje
pa se približuje 90 odstotkom;
Poslanstvo vrtcev je zado-
voljevanje družbenih potreb,
kot so: vzgoja, nega in uče-
nje predšolskih otrok, kako-
vostna priprava otrok za
vstop v šolo in pomoč star-
šem pri teh nalogah - poseb-
no še v času njihovega dela
izven družine;
Področje zelo podrobno ure-
jajo zakonski in podzakonski
akti, ki določajo večino ključ-
nih stvari za delo vrtca: način
ustanavljanja in financiranja,
velikost vrtca in pogoje poslo-
vanja, normative glede števila
otrok in delavcev, kadrovske
pogoje za opravljanje dejav-
nosti in strokovno izobraže-
vanje, minimalne tehnične po-
goje za stavbe, okolico in opre-
mo, plačilne pogoje staršev za
programe v vrtcu, vsebinski in
organizacijski okvir za vzgoj-
ne programe - kurikulum, do-
kumentacijo in vse drugo po-
trebno;
Javni vrtec je poslovni si-
stem, katerega dejavnost je v
celoti odvisna od ekonomske
cene, ki je izračunana na ene-
ga otroka v prvem in drugem
starostnem obdobju. Vrtec je
dolžan izračunati ekonomsko
ceno, s katero lahko sproti po-
kriva svojo dejavnost. Vsebi-
na in način določanja ekonom-
ske cene je urejen na državni
ravni. K tej ekonomski ceni,
ki jo vsakokrat potrdi svet ob-
čine, plačate starši delež, ki
vam ga z odločbo po držav-
nem pravilniku določi obči-
na otrokovega stalnega biva-
lišča na osnovi vašega premo-
ženjskega stanja. (Delež pla-
čila staršev k ekonomski ceni
je v našem vrtcu povprečno 20
odstotkov).
Trženje v neprohtni organi-
zaciji, kot je vrtec, pa je pred-
vsem v tem, da ugotavljamo
in zadovoljujemo potrebe star-
šev predšolskih otrok in otrok
samih. Naša uspešnost se me-
ri predvsem po tem, koliko so
z našimi storitvami zadovolj-
ni uporabniki: otroci in star-
ši. Starši zelo pozorno sprem-
ljate naše poslovanje, saj ste -
za razliko od šole, v vrtcu pri-
sotni vsak dan.
Iz pogovora z vami, pa tudi
iz članka v časopisu sem raz-
brala, da ste bili z uslugami v
našem vrtcu zadovoljni, da pa
niste zadovoljni s prispevkom,
ki ga kot starš plačujete k eko-
nomski ceni vrtca. Vrtec ne
more »po domače« oproščati
staršem del plačila, te pristoj-
nosti nima, za vrtec je mero-
dajna samo odločba MO Ce-
lje oz. lokalne skupnosti.
Vrtec ima do dolžnikov že
uveljavljeni pristop: po dveh
opominih, če se starši ne od-
zovejo, predamo dolžnike v
sodno izterjavo.
Verjamem, da ste se v dru-
žini zaradi investicij v nepre-
mičnine znašli v finančni sti-
ski, toda dejstvo je, da je us-
lugo vrtca potrebno plačati ta-
ko, kot vsako drugo javno sto-
ritev: elektriko, telefon in po-
dobno. Stvar vrednot in od-
ločitve pa je, ali damo kot dr-
žavljani prednost neki inve-
sticiji, ali pa najprej porav-
namo obveznosti do ustano-
ve, katere usluge smo kori-
stih.
BETKA VRBOVŠEK
ravnateljica Vrtca "Tončke
Čečeve Celje
Ma pragu
tretjega
tisočletja!
Vse, kar nas obdaja, izha-
ja iz življenja, življenje je za
nas samodejno; razodeva se
v radosti, lepoti, resnici in
celo v solzah.
A vsako življenje ima tudi
svoj konec. Takšen je zakon
narave, krut in neizprosen,
še tako velika ljubezen, ki je
živela v vsakem trenutku, ni
mogla spremeniti usode.
Smrt je neizprosna in moč-
nejša od hrepenenja po pri-
hodnosti, od želje po življe-
nju, močnejša od ljubezni.
Trenutki, ko se srečaš s
smrtjo ljubljene osebe, so tež-
ki, takrat se prepustiš toku
dogodkov in manj opaziš na-
pake, ki jih, ko začneš anali-
zirati dogodke, doživiš v pre-
lepem Vojniku in na tamkajš-
njem pokopališču, ki je bilo
zaradi urejenosti nekoč kra-
ju v ponos. Tu zdaj stoji na
zunaj lepa mrliška vežica, ki
pa je znotraj slabo funkcio-
nalna in za potrebe večine
svojcev umrlih neprimerno
urejena. Vežica ni redno vzdr-
ževana (preobleka odra, op-
lesk, zaščita stekel), v njej ni
naprav za ogrevanje v mrz-
lih zimskih dneh, še tekača
ni na tleh, ki bi ublažil mraz,
ni primerno čistih sanitarij,
ni primernih stolov...
Je mar res, da mnogo tega
ni mogoče urediti zato, ker
inšpektorji ne dovolijo ku-
riti v prostoru, na tla položi-
ti preproge in podobno?
Mnogo manj reprezentativ-
ne (na zunaj) mrhške veže,
kot je vojniška, to imajo. Če
bi bilo pri vseh odgovornih
vsaj malo posluha, bi se de-
nar za notranjo ureditev mr-
liške vežice našel, nenazad-
nje so tudi pokojni plačevali
dohodnino, katere vehk del
je bil prihodek lokalne skup-
nosti, ki je poleg koncesio-
narja dolžna skrbeti za tovrst-
ne objekte in njihov spošt-
ljiv sprejem ob zadnjem sni-
denju z živimi.
Da je slika anarhičnega dela
podjetja Raj d.o.o. kot kon-
cesionarja na pokopališču
Vojnik še popolnejša, mora-
mo z ogorčenjem povedah še
primer krutega oskrunjen j a
groba. Po poprejšnjem dogo-
voru o ureditvi dela poti na
pokopaUšču, ki je bila višje
od groba, ki ga obiskujemo,
nam je podjetje Raj d.o.o.
enostavno in brez vprašanja,
kaj šele dovoljenja, s strojem
odstranilo začasno urejen
grob in ga s cvetjem in sve-
čami odpeljalo na smehšče.
Bojimo se, da nam, name-
sto miru in pietete do umr-
lih in potrebne kulture, po-
nujajo malomarnost. Ob po-
kopališču je nastalo novo par-
kirišče za tovornjake in av-
tobuse, katerih lastniki svo-
jo kulturo in »spošdjiv« od-
nos do umrlih pogosto kaže-
jo z glasnimi zvoki iz radij-
skih sprejemnikov, s hrupom
motorjev, z uničevanjem ze-
lenice in še s čim. Je to sploh
še kraj spokoja in počitka,
je to ponos Vojnika?
Kdo je za vse te anomalije
in nepravilnosti kriv, nam je
jasno, zahtevamo pa javni od-
govor od vseh odgovornih, za-
kaj do tega prihaja. Zakaj mo-
ramo bih svojci umrlih žr-
tve nestrokovnega dela tistih,
ki so dolžni poskrbeti za red
in zakonitosti ter spoštovati
nedotakljivost umrhh? In to
danes, ko smo na pragu tret-
jega tisočletja!
PRIZADETI SVOJCI
(naslovi so v uredništvu]
Št. 30-26. julij 2001
T v VODIC
25
IZ SPOREDA RADIA CELJE
Nedeljski zmenek
Vsako nedeljo, med deseto in enajsto uro,
gostimo na Radiu Celje zanimive goste. Tudi
poleti nam jih nikoli ne zmanjka. Tako vas v
nedeljo, 29. julija, vabimo, da prisluhnete
pogovoru Toneta Vrabla z Jožico Salobir iz
Dobja. V Dobju bo tudi letos, ravno 29. juli-
ja, prireditev Pokaži, kaj znaš, ki si jo je brez
Jožice težko zamisliti. Prizadevna kulturna
delavka in upokojena učiteljica je skupaj z
možem Francijem gonilna sila dogajanj v kraju.
Kakšen bo utrip na prireditvi Pokaži, kaj znaš,
pa bo Tone Vrabl izmeril v nedeljo in ga pred-
stavil v poletni reportaži, ki bo na sporedu v
torek, 31. julija, ob 20. uri.
GLASBA
29
Bum Bum je
zmagovalka
v Portoroškem avditori-
ju, kjer je maloštevilno ob-
činstvo moralo za vstopni-
no odšteti kar tri tisoč to-
larjev, se je na odru zame-
njalo 22 izvajalcev letošnje-
ga festivala Melodije mor-
ja in sonca.
O najboljših treh je odlo-
čala komisija poslušalcev 18
radijskih postaj, tudi Radia
Celje. Po pričakovanjih je
zmagala Vuhubanda z živah-
no skladbo Bum^Bum. Za fe-
stival, ob katerem se poraja-
jo številna vprašanja (kdo
lahko nastopa, mora biti
skladba kakorkoli povezana
s Primorsko...), je morda po-
membno, da Vuhubanda ni
s Primorske.
Drugo mesto si je tokrat
prislužila Polona. Za sklad-
bo Čutim, da živim, je sama
napisala besedilo.
Tretje mesto po izboru ob-
činstva je postala skladba So-
linar skupine Faraoni. Pevec
je zdaj Enzo, ki je tudi napi-
sal glasbo za Solinarja. Fa-
raoni so tudi letos, kot je že
tradicionalno, pripravili dan
po festivalu zabavo na barki
Jež.
Nagrado za najboljšo in-
terpretacijo je dobil Primo-
rec Želj ko. Pred dvema leto-
ma je dobil nagrado za naj-
boljšega debitanta s skladbo
Noč, letos pa se je odločil,
da se predstavi s skladbo v
hrvaškem jeziku. Za sklad-
bo Leptir je sam napisal ta-
ko glasbo kot tudi besedilo.
Za najboljšo priredbo so
nagradili duo So Real. Fanta
sta se predstavila s skladbo
The last song. Nagrado za Pop
debi je dobila skupina By the
way, njihova skladba Trenu-
tek pravi je, pa bo verjetno
postala tudi prava uspešnica.
Za najboljše besedilo so na-
gradih skladbo iz Nove sce-
ne Melodij morja in sonca.
Za skladbo Konec in pika, ki
jo izvaja skupina Johnny bra-
vo, je besedilo napisal Leon
Oblak. Po dolgem času se je
letos zgodilo, da Drago Mi-
slej - Mef, večkratni nagraje-
nec v tej kategoriji, ni dobil
nagrade in sicer zato, ker za
festival namenoma ni napi-
sal nobene skladbe. Na No-
vi sceni Melodij morja in son-
ca je sicer zmagala Aleksan-
dra Čermelj s skladbo V tebi
se nov dan začne.
SIMONA BRGLEZ
Jubilej Francija Zemeta
2L julija je znani glasbe-
nik Franci Zeme iz Toma-
ža pri Vojniku dopolnil 60
let.
Ob delu v službi (zdaj je
že nekaj let formalno upo-
kojenec) in na domačiji je ve-
liko časa namenil glasbi. »Vse
življenje bom muzikant« se
imenuje ena izmed njegovih
mnogih uspešnih melodij, ki
je kar njegov zaščitni znak.
Ob jubileju in 45-letnici igra-
nja na harmoniko bo pripra-
vil 4. avgusta v Kulturnem do-
mu v Vojniku veliki koncert
z mnogimi gosti, med kate-
rimi bodo tudi njegovi nek-
danji in sedanji sodelavci.
Vstopnine ne bo, prostovoljne
prispevke pa bo podaril Ka-
ritas.
Franci Zeme ima svoj an-
sambel že več kot 35 let, s
harmoniko pa se je prvič sre-
čal pred 45 leti. Odlična mu-
zikanta sta tudi sinova An-
drej in Bojan. Franci je na-
pisal veliko melodij in tudi
tekstov ter z njimi osvojil
mnogo nagrad na festivalih
na Ptuju in v Števerjanu. Iz-
dal je več CD in kaset, sne-
mal za različne slovenske te-
levizije in nastopal na radij-
skih postajah.
V knjigi Zgodbe izpod Tri-
glava je ob koncu predsta-
vitve Franci Zeme povedal:
»Kaj bi samo govorili, igraj-
mo, pojmo in uživajmo. Ve-
liko ran mi je bilo zadanih
in če ne bi bilo glasbe, bi iz-
krvavel. Tako pa prav zara-
di glasbe in z glasbo vztra-
jam in ostajam. Do groba.
In potem? Moje viže bodo
ostale.«
Za vse dobro v kraju se bo
večnega mladeniča Francija Ze
meta menda letos ob prazniku
spomnila tudi občina Vojnik.
TONE VRABL
Franci Zeme
EKSPRESEKSPRES
• Britney Spears bo na kon-
certu v Las Vegasu predstavi-
la nekaj novih pesmi, ki bo-
do 6. novembra objavljene
na njenem tretjem albumu.
Med njimi bo tudi zimzelen-
ček iz šestdesetih »The Beat
^Goes On«, ki ga bo Britney
zapela skupaj s svojo vzor-
nico Cher.
• Kralji depresivnega popa
The Cure bodo še pred kon-
cem poletja posneli nekaj no-
vih skladb, ki bodo pozno je-
seni objavljene na zbirki nji-
hovih največjih uspešnic, ki
so jih nanizali v preteklih
dvajsetih letih.
• Eminem bo moral svoji
nekdanji ženi Kimberly Mat-
hers vsako leto odšteti več kot
140 tisoč dolarjev alimentov
za njuno 5-letno hčerko. Ta-
ko je odločilo sodišče, neza-
poslena in problematična
Kimberly pa se z omenjeno
vsoto, ki se glede na Emine-
move astronomske zaslužke
res zdi kot miloščina, seve-
da ne strinja.
• Sredi avgusta bo izšel med
ljubitelji sodobne R&B in hip-
hop godbe težko pričakovan
nov album »No More Drama«
Mary J. Blige, ene izmed
najvplivnejših ameriških
pevk, avtoric in producentk
pretekle dekade.
• Izšel je spremljevalni
soundtrack drugega d&la
najstniške filmske uspešni-
ce »American Pie«. Na ploš-
či je petnajst skladb, svoje
kreacije zanj pa so prispe-
vale nekatere vodilne ame-
riške ročk skupine (Green
C)ay, Blink 182, 3 Doors
Dovvn, Uncle Cracker...). Pr-
vi single je že na voljo, nanj
pa je založba Universal od-
tisnila pesem »Be Like That«
Vse popularnejših 3 Doors
• Legendarni glasbenik, pe-
vec in poet Bob Dylan je po-
snel ducat skladb, ki bodo 11.
septembra izšle na albumu
»Love And Theft«. To bo po
njegov prvi studijski izdelek
po leta 1997 objavljenemu in
kasneje tudi z grammyem na-
grajenemu albumu »Time Out
of Mind«.
• Saj ni res, pa je! Skupni
projekt hrvaških hit-maker-
jev Novi fosili in Srebrna
krila, ki so v novo preoble-
ko odeU nekaj svojih največ-
jih uspešnic in jih odtisnili
na ploščo »Za dobra stara vre-
mena«, je prejšnji teden po-
rušil komaj mesec dni star
rekord vodilne domače ročk
skupine Siddharta. Srebrni
fosili so poleteli na Novih
krilih in v pičlih desetih
dneh v Sloveniji prodali
5000 kopij LP-ja »Za dobra
stara vremena«, Siddharta pa
je za isto število prodanih
primerkov potrebovala tri
tedne.
• Gorenjska ročk skupina Ri-
ko & Piloti je skorajšnji izid
novega albuma »Muzika za
ples« najavili s pesmijo »Ža-
bec«. Tej se bo na LP-ju po-
leg že znane »Češnja« pridru-
žilo še devet v rock&roll po-
pevčic.
• Marta Zore pa s pesmijo
»Polna lun'ca«, ki ste jo lah-
ko slišali tudi na zadnji od-
daji Zoom Televizije Slove-
nija, napoveduje nov album,
ki bo v celoti v znamenju et-
no glasbe.
• Ob skupinah Big Foot Ma-
ma in Siddharta trenutno
najbolj vroči domači roc-
kerji Holder so za drugi sin-
gle s svojega aktualnega al-
buma »Daleč stran je sod-
ni dan« izbrali pesem »Lej-
la«.
STANE ŠPEGEL
Pekel je vse večji
v Jami Pekel pri Šempetru odkrivajo nove podzemne prostore
Rov je nad desnim sifo-
nom visok kakšen poltret-
ji meter, nato se počasi spuš-
ča do polkrožnega konca.
Štirje možje žabe so se s pod-
vodnimi svetilkami na če-
ladah, ki so se bleščale kot
oči požrešnih pradvoživk,
pomikali proti robu jezer-
ca in počasi izginjali pod
vodo, dokler se ni z zamol-
klim grgranjem izgubil soj
zadnje svetilke. Ostala je te-
snobna tema.
Z brljivo baterijo, ki je bi-
la očitno v zadnjih vzdih-
Ijajih, se je »tovorni« del ja-
marske odprave motal sko-
zi ozke prehode proti dnevni
luči in svežemu zraku. Mi-
ran je na videz lahkega srca
gledal mogočne kamnite
sklade nad svojo glavo in na
glas razmišljal, kaj bi se
zgodilo, če bi se nenadoma
sprostili in zgrmeli v stoletne
prehode pod njimi. Noge so
nehote hitreje zagazile v bla-
to in nas nosile dnevu na-
proti. Medtem pa je četve-
rica za nami začela svoj po-
hod v neznane skrivnosti
podzemlja.
Srečanje
veteranov
Jama Pekel je eno redkih
podzemskih žrel na tem
koncu Slovenije, ki je ure-
jena za turistični ogled. Je
tudi ena od najlepših, za-
gotovo pa največja. Njeno
ustje, stisnjeno v ozko po-
točno globel, je stoletja
vzburjalo ljudsko domišlji-
jo. Zaradi značilnega skal-
nega vzorca, podobnega pe-
klenščku, sta jama in glo-
bel dobila ime Pekel, po-
tok pa kako drugače kot Pe-
klenščica. Mnogi so lazih v
skrivnostne rove, a satano-
ve druščine ni odkril še nih-
če.
Med prve sodobne razi-
skovalce sodita tudi Marko
Kraševec, legenda sloven-
skega jamskega potapljaš-
tva, in Matjaž Puc, prav ta-
ko jamarski starosta, ki si
je med svojimi sodobniki
prislužil vzdevek »živi ka-
taster«, ker je znal na izust
našteti podatke o skoraj
vsaki malo večji luknji v
Sloveniji... Več kot trideset
let je minilo od njunega
skupnega kartiranja rovov
v Peklu.
V začetku julija je Puc,
sedaj slovenski diplomat v
Pragi, prišel obujat spomi-
ne v Pekel, malo za njim
pa je do koče Turističnega
društva Šempeter pripeljal
kombi z jamarji potaplja-
či, ki so se pod vodstvom
Kraševca odpravljali razi-
skovat globine Pekla. »Ma-
donca, kako sem te vesel,«
je vrisknil Krašovec, ko sta
si s starim tovarišem padla
v objem, potem pa na hi-
tro začela obujati spomine
iz pionirskih dni slovenske-
ga jamarstva. Tačas so preo-
stali trije člani moštva. Mar-
kov sin Matej, Aleš Stražar
in Aleš Vidic, preverjali po-
trebno opremo. Jeklenke
kisikom, potapljaške obh
ke in maske, čelade, cel ku
svetilk, pa vrvi, celo leste
je čakala na svoje poslani
tvo.
Skrivnosti
dveh sifonov
v sedaj znane rove, ki s
na ogled turistom, pritek
voda iz dveh sifonov. Ma
ko Kraševec se je v oba pc
Potapljanje v desni sifon, ki loči stari del jame od novoodkritih rovov podzemlja v Peklu.
Maiko Kraševec in Matjaž Puc sta se po dolgih letih po naključju srečat
ravno pred jamo, ki sta jo raziskovala pred več kot tridesetimi lel
Št. 30 - 26. julij 2001
[Opil že pred več kot dvaj-
jetimi leti. Kar sam, v po-
^rpani potapljaški obleki,
i regulatorjem za dihanje,
^i je počasi spuščal zrak,
podobno »moderna« je bi-
a tudi vsa ostala oprema,
pač pionirski časi. »Levi si-
fon je izredno blaten, tak-
Ina je tudi jama za njim,
;ato sem se po 50 metrih
ibrnil, in kolikor vem, še
lihče ni poskusil priti na-
)rej. Za desnim sifonom pa
le odpre prostoren jamski
listem. Pred 23 leti sem
jrodrl kakšnih šeststo me-
rov po glavnem rovu in se
lato obrnil.«
Minili sta dobri dve de-
letletji, da se je vrnil, to-
crat že s sinom. Pred četrt-
kovo odpravo so se letos po-
:imi že lotili velikega rova
a sifonom. In odkrili še no-
rih sto metrov do njegove-
;a konca. Rov je na nekate-
ih mestih izredno visok in
)rostoren, ponekod se zo-
;i in stisne v ozke prehode.
Danes bomo izmerili in
cartirali glavni rov ter ra-
:iskali nekaj stranskih ro-
rov. Teh je kar precej, mor-
la nas bo kateri presenetil,«
li je obetal Kraševec pred
;pustom.
Prehod iz turističnega de-
a jame do desnega sifona
e za jamarje mačji kašelj,
:a neizkušene firbce pa
»favo srečanje s podzem-
lim pohodništvom. Po le-
leno hladnem jamskem
)otoku smo se skozi skal-
le tesni presukali do sifo-
la, kjer so možje še zad-
tijič pregledali opremo, na-
io pa drug za drugim izgi-
tiih v črno jezerce. Sifon
(e tako ozek, da se je v njem
skoraj nemogoče obrniti,
zato se potopijo ritensko.
»Vanj se lahko poda le iz-
kušen jamski potapljač, saj
ie voda izredno motna, ste-
ne pa so zelo blizu,« je raz-
lagal Marko Kraševec. Dve
L minuti ukleščenosti
p        v kamen in mrz-
\ lo vodo. Na
^iV    _n varni.
površini se je medtem za-
čelo čakanje na četverico.
Rovov še ni
konec
Na plan so prišH po do-
brih štirih urah. Blatni,
utrujeni in vznemirjeni. »-
♦ Kakšna jama, odkrili smo
levi stranski rov, ki se kar
noče in noče končati, pro-
drli smo 273 metrov da-
leč, prav lahko, da se zdru-
žuje z rovi levega sifona.
Morda se nam obeta po-
vsem nov jamski sistem!«
Marko Kraševec ni mogel
skriti svojega navdušenja.
Po meritvah glavnega rova
so se lotili raziskovanja
stranskih in naleteli na dol-
gina. Kraševčev sin Matej
se je v navdušenju deviškega
podzemlja pognal tako da-
leč naprej, da je očeta že
nnStpnn
skr-
belo zanj.
»Rovi so polni kap-
niških tvorb, lepo zasiga-
ni, veliko je belih kapni-
kov, zelo lepo, res čudovi-
ta jama,« je starejši Kraše-
vec zanosno opisoval pod-
zemni svet, skrit običajnim
smrtnikom.
In tako bo verjetno tudi
ostalo. Preboj skozi sifon
je preveč zahteven celo za
navadne jamarje, zato bi
morali ob njem zvrtati kak-
šen osem metrov dolg pre-
dor, da bi lahko jamo razi-
skovali tudi slednji. Tudi
če bi naredili ta predor, bi
lahko v novih delih jame
organizirali le jamarski tre-
king turizem, se pravi
majhne skupine, ki bi se
pod vodstvom izkušenega
vodnika in v jamarski opre-
mi podale na vznemirljivo
odkrivanje lepot zemelj-
skih globin. A si šempetr-
sko Turistično društvo iz-
datka za takšno vrtanje sa-
mo ne more privoš-
čiti. Kaj šele ta- ;
ko   razko- »ga^^^^-^^j-
- snega
podviga, kot je
opremljanje novih delov ja-
me za običajne turiste. Ča-
si udarnikov in prostovolj-
nega dela so že zdavnaj mi-
mo.
Utrujeni možje so ob
vročem golažu in hladnem
pivu premlevali uspelo od-
pravo. In napovedali, da se
vsi kmalu vrnejo, oba Kra-
ševca in oba Aleša. Lahko
jih je razumeti, že nas je
ob mish, kaj vse še skriva-
jo nedrja Ponikvanske pla-
note, prijetno ščemelo in
vleklo h kamnitemu pe-
klenščku z vznemirljivim
žrelom.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Foto: G. KATIC, MARKO
Prehod Iz turističnega dela do desnega sifona se začne z nekajmetrskim vzponom čez zasigano steno.
Dei bogatega jamskega okrasja, ki se skriva v rovih za desnim
sifonom.
Št. 30-26. julij 2001
32
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Puranov golaž in
icrompirjevi zrezici
Iz puranovih prsi, gobic
in kisle smetane pripravi-
mo okusen golaž. Zraven
postrežemo z hrustljavo
zapečenimi krompirjevimi
zrezki.
Puranov
golaž
Za 4 osebe potrebujemo:
600 g belega puranovega me-
sa (ali tudi teletine), 100 g
šalotk, 250 g šampinjonov,
1 limono, 3 žlice olja, sol,
poper, 30 g masla ali mar-
garine, 1/4 litra belega vi-
na (ali mesne juhe z dodat-
kom 1 žlice limoninega so-
ka), 200 g sladke smetane,
peteršilj.
Priprava: meso nareže-
mo najprej na tanke rezine,
nato na ozke pramene. Če
je meso vlažno, ga osušimo
s papirnato brisačo. Šalot-
ke ali čebulo drobno sese-
kljamo. Gobe očistimo, na-
režemo na lističe in pokap-
Ijamo z limoninim sokom.
V veliki ponvi segrejemo ol-
je. Meso zapečemo v dveh
ali treh porcijah, da rahlo
porjavi. Pečemo na moč-
nem plamenu in na vroči
maščobi, da meso takoj za-
krkne na površini in ostane
sočno. Če damo v ponev pre-
več mesa hkrati, se tempe-
ratura maščobe zniža in me-
so se ne zapeče dovolj hi-
tro. Popečeno meso vzame-
mo iz ponve. Posolimo ga
in shranimo na toplem.
Maščobo odlijemo iz pon-
ve. V ponev damo maslo ali
margarino. Med mešanjem
popražimo na maslu šalot-
ke in šampinjone. Zalijemo
z vinom in s sladko smeta-
no. Na močnem plamenu
kuhamo in mešamo 5 mi-
nut, da se omaka kremasto
zgosti. Dodamo popečeno
meso in premešamo. Soli-
mo in popramo po okusu.
Potresemo s sesekljanim pe-
teršiljem in ponudimo s
krompirjevimi zrezki.
Krompirjevi
zrezki
Za 4 osebe potrebujemo:
1 kg krompirja, sol, 8 žlic
olja.
Priprava: krompir kuha-
mo v olupkih 12 minut. Nato
ga olupimo in postavimo čez
noč na hladno. Naslednji
dan ga na grobo nastrgamo,
solimo in oblikujemo 12 kot
dlan velikih ploščatih zrez-
kov. V teflonski ponvi se-
grejemo olje in pečemo
krompirjeve zrezke z vsa-
ke strani 6 do 7 minut. Po-
nev je pri tem pokrita. Pe-
čemo pri srednji tempera-
turi.
Sirova pogača
Zamesimo krhko testo, z
njim obložimo dno in ste-
ne tortnega modela. Na to
podlago damo nadev iz sku-
te, kisle smetane in jajc. Pe-
čemo v pečici in ponudimo
ohlajeno.
Potrebujemo: tortni mo-
del s premerom 26 cm, 250
g moke, 60 g sladkorja, šče-
pec soli, 1 jajce, 125 g ma-
sla ali margarine, 750 g sku-
te, 250 g kisle smetane, 2
žlici moke, 7 jajc, sok pol
limone, 200 g sladkorja, 1
vanilin sladkor.
Priprava: dobro zmeša-
mo moko, sladkor in sol.
Dodamo jajce in na koščke
narezano hladno maslo ali
margarino. Zgnetemo naj-
prej z metlicami električ-
nega mešalnika, nato pa še
z rokami, da dobimo glad-
ko in voljno testo. Obliku-
jemo ga v kepo, zavijemo v
folijo in postavimo za 1 uro
v hladilnik. Medtem pripra-
vimo nadev: gladko razme-
šamo skuto, kislo smetano
in moko. Primešamo jajca,
limonin sok, sladkor in va-
nihn sladkor.
Razvaljamo testo, z njim ob-
ložimo dno in stene tortnega
modela. Ob robu povlečemo
testo precej visoko navzgor.
Na testo zlijemo skutni na-
dev. Površino poravnamo. Pe-
čemo v pečici pri 200 stopi-
njah 10 minut. Model vzame-
mo iz pečice, z ostrim nožem
ločimo nadev od testa, da se
pogača lepše speče. Pečemo
še 50 minut. Ohlajeno poga-
čo vzamemo iz modela in raz-
režemo na kose.    . ________
Piše: MAJDA KLANŠEK
BIG
KOLEDAR
Sejte, presajajte, sadite, zaitvojte,
negujte rastline,- rahljajte in
prezratujte tia, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posomezne fipe rostlin in ki je
razviden iz koledorjo.
ZDRAVNIK SVETU JEI
Fitoterapija
Fitoterapija pomeni
zdravljenje različnih bo-
lezni z zelišči ali njihovi-
mi derivati (izvlečki iz ze-
lišč) . Uporablja se v tradi-
cionalnem zdravilstvu ter
je osnovana na uporabi li-
stov, cvetov, semen, kore-
nin, vejic itd., različnih
zdravilnih zelišč v sveži
ali sušeni obliki. Iz teh
različnih delov rastlin se
pripravljajo različni napit-
ki, kot so čaji in alkohol-
ni napitki. V alkohol se
namakajo različni deli ze-
lišč, uporabljajo pa se tu-
di v obliki mazil, praškov,
pilul, kot sirup ali v nji-
hovi originalni obliki.
»Zdravniki in z njimi ce-
lotna zdravstvena služba si
ne more več, niti si ne sme
zatiskati oči pred uporabo
zdravil iz zelišč,« je dejal
letos na sestanku zdravni-
kov družinske medicine v
Atlanti prof. dr. Rosenfeld
iz New Yorka. Takšna zdra-
vila uporabljajo tudi bolni-
ki, ki redno jemljejo mo-
derna zdravila, ki jih pred-
pisuje farmakoterapija. Ve-
čina zeliščnih preparatov je
razvrščena v skupino dodat-
kov k hrani, vendar lahko
ti pripravki ob istočasnem
jemanju zdravil privedejo
do zelo različnih medseboj-
nih interakcij. Pojavijo se
lahko neželeni stranski, ce-
lo toksični učinki, lahko se
poveča aktivnost posamez-
nih zdravil ali se celo spre-
meni različne procese v or-
ganizmu.
Zdravilna zelišča imajo
številne ugodne in zažele-
ne vplive na organizem. Že
stoletja jih intenzivno ra-
ziskujejo, saj se je iz šte-
vilnih rastlin, za katere se
je vedelo iz izkušenj, da
ugodno vplivajo na potek
razhčnih bolezni, izločilo
različne aktivne substance,
ki se uporabljajo kot zdra-
vilo. Nekatere rastline ozi-
roma njihovi izvlečki po-
večujejo imunsko odpor-
nost in preprečujejo preh-
lade, druge znižujejo vro-
čino. Nekatere imajo več
aktivne snovi v koreninah
ali korenikah, druge pa v
cvetovih.
Posamezne snovi iz zelišč
imajo ugoden vpliv na de-
lovanje prostatične žleze ali
jeter. Druge, ki znižujejo
oziroma blokirajo željo po
hrani, pa imajo neugoden
učinek na organizem, saj
povečujejo krvni tlak in
povzročajo srčne težave
(različne motnje ritma,
motnje prevajanja, poveču-
jejo porabo kisika...). Pre-
parati iz rastline ginko bi-
loba pa celo upočasnijo po
zadnjih raziskavah napre-
dovanje Alzheimerjeve bo-
lezni. Nekateri pripravki
preprečujejo depresijo,
vendar se priporoča njiho-
va uporaba le brez istoča-
snega jemanja drugih zdra-
vil. Nekateri preparati pre-
prečujejo resorbcijo žele-
za, drugi pa poslabšajo ka-
šelj pri bolnikih, ki uživa-
jo zdravila za zniževanje
krvnega tlaka (ACE inhibi-
torje). Nekaterih zelišč se
je potrebno popolnoma
izogibati, saj lahko celo
povzročijo nastanek raka,
okvaro jeter ali celo smrt.
Pomembno je, da se za-
vedamo posledic uživanja
takšnih preparatov. Pozna-
ti jih mora predvsem zdrav-
nik, ki vidi učinke a tudi po-
sledice.
Že Aristotel, veliki grš-
ki filozof je pisal o pome-
nu zdravil, ki jih najdemo
v naravi. S svojimi filozof-
skimi deli je navdušil tudi
znanega arabskega znans-
tvenika in zdravnika Avice-
na, ki je živel v 9. stoletju
in je prenesel vse doteda-
nje medicinsko znanje v
Evropo in je propagiral tu-
di zdravljenje z zelišči na
osnovi tisočletnih spoznanj
grške (Hipokrat in Galen),
perzijske in egipčanske me-
dicine.
Vendar je ta tradicional
na veja narodnega zdravils
tva ob naglem razvoju znans
tvenih spoznanj v farmako
logi j i in farmakoterapiji na
redila le majhen korak. Iz
boljšala se je tehnologija iz
delave zdravil in povečala s(
je čistost preparatov. Izrazite
Če imate zdravstvene te
zave in ne veste, kako rav
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
pa se je razširila poraba pred
vsem zaradi marketinga, k
ga izvajajo ljudje, ki nima
jo o bioloških sistemil
zdravja in bolezni skoraj no
benega znanja.
Res je, da od 6,2 milijar
de ljudi na zemlji uporab
Ija moderna zdravila le do
bra tretjina, skoraj 4 mili
jarde ljudi pa se zdravi s po
ceni dostopnimi zdravili iz
narave. V zadnjih desetlet
jih so se v raziskave zelišč
vključile tudi mednarodne
farmacevtske firme.
Moderna kemija in tehno
logija izdelave zapletenih ke
mičnih struktur, ki so lahl
ko gensko in specifično us
merjene, bosta postavili fi-
toterapijo na jasno mesto \
procesu zdravljenja, a tudi
za specifičen krog uporab-
V zimzeleni vrtnici z Ma
dagaskarja je odkrita snov
vinkristin, ki je odličen ci-
tostatik in se uporablja za
zdravljenje levkemije pri
otrocih. Iz iste rastline je
izločena tudi snov, ki so jc
poimenovali vinblastin in
se uporablja pri zdravi je
nju druge oblike raka (Mb
Hodgkin).
nikov, saj zdravljenje z no
vimi zdravili zahteva zelo
drago diagnostiko. Prav za
radi tega ima in bo imela fi-
toterapija, torej zdravljenje
z zelišči še vedno pomem-
bno vlogo v preventivi, die
to terapiji in v zdravljenju
različnih bolezni. Rastline se
nahajajo blizu domov in to
v razvitih in nerazvitih de
želah. So hitro dostopne in
se z lahkoto pripravijo kot
enostavno zdravilo. Pomem-
bno pa je, da se ob tem za-
vedamo, da se moramo tudi
o takšnem zdravljenju ved-
no posvetovati tudi s svojim
zdravnikom.
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Lekarna v domači shrambi
Skupina ameriških spe-
cialistov za prehrano, ki se
je na začetku šestdesetih let
prejšnjega stoletja prva za-
čela ukvarjati s sistemat-
skim proučevanjem zdra-
vilnih lastnosti posamez-
nih živil in je čez dobrih pet
let že samozavestno izjavi-
la, da si je mogoče z vilice
in nožem pridobiti (okrepiti
in zagotoviti) zdravje aH na-
kopati (poslabšati in zadr-
žati) bolezen, je v začetku
svojega raziskovanja mo-
rala premagati številna
nasprotovanja, danes pa jo
strokovnjaki in poznaval-
ci kujejo v zvezde.
Zdravilna moč prehrane je
na pragu 21. stoletja skoraj
prav tako pomembna kot te-
rapevtski učinki zdravilnih
zelišč in klasičnih medika-
mentov. Sicer pa so se z iz-
delki iz domače shrambe
zdravile že naše babice, ki
sicer niso poznale dognanj
moderne medicine, pa so
kljub vsemu verjele preiz-
kušeni modrosti in nekako
vedele ali vsaj slutile, kate-
ra hrana človeku koristi in
katera mu škoduje. Skupi-
na ameriških nutricionistov
(specialistov za prehrano) je
v sodelovanju z nemškimi
eksperti v živilih odkrila šest
bioaktvnih snovi, ki varuje-
jo, izboljšujejo in ohranja-
jo človekovo zdravje, mla-
dost in vitalnost. Omenjene
substance so:
- karotinoidi (v paradiž-
niku, korenju, pomarančah,
papriki, bučah, mangu, pa-
radižniku), ki preprečujejo
maligno alteracijo celic;
- allicin (žveplova spojina
značilnega vonja, ki jo je naj-
ti v česnu in njemu sorodnih
zeliščih). Antimikrobno
sredstvo, ki uničuje bakteri-
je, viruse in glivice, pomaga
zniževati holesterol in krvni
tlak - deluje proti arterisokle-
rozi, obenem pa sodeluje pri
razstrupljanju organizma;
- gorčična olja (v broko-
liju, gorčici, kresi in hrenu),
ki se odlikujejo po svojem
antimikrobnem, odvajalnem
in antikancerogenem učinku;
- saponini (v soji, lanenem
semenu, stročjem fižolu, le-
či, bobu in ostalih stročni-
cah), ki jačajo imunski sistem
in krepijo obrambo telesa
pred patogenimi agensi (vi-
rusi, bakterijami, glivicami
in prostimi radikali);
- zaviralci proteaz (enci-
mov, ki katalizirajo razgrad-
njo beljakovin). Najti jih je
v žitaricah (zlasti polnozrna-
tih) in stročnicah. Spodbu-
jajo telesno obrambo - pre-
prečujejo maligne spremem-
be v celicah in tkivih.in zavi-
rajo pojav tumorjev;
- flavonidi, vitamin P (v
večini vrst sadja in zelenja-
ve, zlasti intenzivno obarva-
nega - pod lupino), ki pre-
prečujejo tvorbo trombusov
in embolusov (krvnih strd-
kov), širijo žile, znižujejo
krvni pritisk in preprečuje-
jo srčni infarkt, obenem pa
krepijo odpornost organizma
in urejajo proces strjevanja
krvi.
Št. 30 - 26. julij 2001
m TEDNIK
^ MODA
33
Cas za iztirjanje
Nogavice na rokah, gumbki na torbi,
goli ženski angel na majčki... čas je
za male trendovske norosti!
poletje in počitnice ne mo-
ejo, pa tudi ne trudijo se
ikriti svojega hrepenenja
10 modnih norostih. Kar
priznajmo si, da k počitniš-
d sproščenosti res ne sodi-
^ zapet suknjič in strogo
gojeno krilo.
Sumim, da sem ter tja tu-
li vi resno razmišljate o ig-
loranci vseh modnih tokov,
Estetskih pravil in starost-
)ih pregrad. Ste se v mislih
le videli v duhovitih obla-
lilnih domislicah, o kakr-
šnih lahko med letom zgolj
lanjate? Natanko takšnih,
:aradi katerih bi vas v mest-
lem oziroma službenem
)kolju hudo pomilovalno
gledali in si mislili svoje.
Vam kljub želji in pogu-
bu notranje zavore onemo-
gočajo, da bi si privoščih
»čisto joj« prozorno majč-
ko, si pobarvali lase v zele-
no-rumeno-modre mavrič-
no prelivajoče se odtenke,
se odeli zgolj v kovinske re-
sice, smuknili v tanga-vro-
če hlačke in se preizkusili
v hoji na hoduljah - oziro-
ma sandalih s petnajstcen-
timetrskim podplatom?
Morda pa bo kateri izmed
današnjih, nadvse simpatič-
nih modnih utrinkov, tisti
pravi. Ali pa bo služil zgolj
kot ideja, ki jo boste svoje-
mu počitniškemu razpolo-
ženju primerno nadgradih.
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
n, ko smo že pri pisani banritosti -;
udi nobtom na rokah in nogah bo <
lodil kakšen noro raznobareen po- \
čitniški dan!
Zgodba o škatlici z raznobarvnimi
gumbi, ki jo imate med domačimi ši-
viljskimi potrebščinami, lahko posta-
ne zgodba o razigrani trendovski tor-
bici. Ne verjamete? Seveda mora biti
toriiica platnena, oziroma iz mate-
riala, na katerega lahko šivate. Kaj?
Ja, vaše gumbe, seveda!
Bi nekaj odštekanega za večer-
no pohajkovanje po obmorskih
ulicah?
Letos so hudo modne mrežaste
nogavice, ki pa imajo eno zopr-
no lastnost: prav rade se strga-
jo na prstih. Imate kakšne take
in jih še niste zavrgli? Odrežite
jim stopala ter - uživajte v mre-
žastih pajkicah ali »omrežite« z
njimi vaše roke od zapestij do
pazduhe!
^AMIG ZA NAKUP
V gnečo ali ne?
Glede na to, da so povsod
f trgovinah z oblačili raz-
prodaje, ki ponekod dose-
gajo celo 80-odstotno zni-
žanje cen, vas tokrat opo-
zarjamo na nekatere ugod-
losti.
Kar 80-odstotno znižanje
e v teh dneh objavila pro-
iajalna Isabell Boutique
[nasproti Narodnega doma),
5aj so se odločih za popol-^
no razprodajo zaradi spre-
membe prodajnega progra-
ma. V njej bodo našle kaj
zase predvsem ženske, ki
imajo raje eleganco kot
športna oblačila.
Za mlade fante in dekle-
ta je pripravila 50-odstot-
no znižanje tudi prodajal-
na EK na Gosposki 1, kjer
prav tako najdete veliko le-
pih in uporabnih modnih
oblačil - majčk, srajc, jeans
in drugih hlač, pa tudi kak-
šno pleteno jopo boste naš-
li vmes, sicer pa bodo po
20. avgustu imeli na svo-
jih prodajnih policah in
obešalnikih že novo jesen-
sko-zimsko kolekcijo ob-
lačil.
50-odstotno znižanje je
pripravila tudi trgovina z
metrskim blagom Papilon
v Gosposki 3, če vas bo pot
zanesla po tej ulici, pa ni-
kar ne spreglejte še proda-
jalne Diesel (20 do 30-od-
stotno znižanje), Veronike
(imajo znižane tudi kopal-
ke) in proti koncu še pro-
dajalne s perilom Palmers.
Sicer pa v teh dneh, ko
bo gneča okrog oblačil ve-
lika, morda sezite po kak-
šnem modnem dodatku.
Nepogrešljive so letos raz-
nobarvne torbice, pa razni
pasovi, najbolje posuti s ka-
menčki, biseri... ah pa mor-
da le veriga, enobarvna ali
pisana, ki tudi preprosto
enobarvno obleko spreme-
ni v nekaj posebnega. Mor-
da si privoščite kakšno mod-
no ogrlico, ki ni vedno le
srebrna ali zlata, lahko je
iz tudi iz blaga, pošita z bleš-
čicami, ki se tesno oprime
vratu... takšne stanejo okrog
1:000 do 2.000 tolarjev in
vsaka je nekaj posebnega,
ena ožja, druga širša. Vse
to vam ponujajo v prodajalni
Iva v Kocenovi 2.
Še to: za tiste, ki ste v pro-
stem času radi obud kar naj-
bolj lahkotno, v Giga špor-
tu smo odkrili športne plat-
nene copate znamke Lotto
za samo 990 tolarjev.
MOJCA MAROT
Nagradno
vprašanje
julija:
Kaj je parazol?
a) sončnik - vrsta dežnika,
do 18. stol. pomemben modni
dodatek,
b) plastificirani poletni dež-
ni plašč z ločljivo kapuco.
Št. 30 - 26. julij 2001
INFORMACIJE
39
VODNIK
Gledališče
SLG 28. 7. ob 20.30 ko-
(ledija Kaj pa zdaj?, v reži-
[ Branka Duriča Dura; igrata
'anja Ribič ter Ivo Ban.
Hermanovo gledališče
8. 7. ob 10. uri lutkovna
iredstava »Zgodba na gum-
le«.
Koncerti
Krčma pri Zamorcu 26.
ob 21. uri koncert Blues
itc. iz Italije.
Atrij gradu Podsreda 28.
'. ob 20. uri koncert ročk
n jazz pevskega zbora Voi-
:esInTime iz Miinchna.
Razstave
Likovni salon Celje 27.
'. ob 20. uri otvoritev raz-
tave »Mesto - urbani svet«.
Galerija sodobne umet-
losti Josep Maria Aviles.
Galerija tenis A&M Je-
:ernik Celje Avgust Deržek
jer Marko in Matjaž Jezer-
iiik.
Pokrajinski muzej Celje
Da dol padeš«, do 30. 9.
Knjižnica Gimnazije Ce-
je-Center fotografije dr.
Crešimirja Petroviča.
Galerija likovnih del
nladih na Starem gradu
Celje »Gradovi - kulturna de-
jliščina« in dela Žane Žorž
z Ljubljane.
Galerija Fori Velenje Raj-
[0 Čuber; Galerija Gorenje
zelenje Maksim Sedej ml.;
lalerija Mozaik stalna
:birka; Avla Splošne bol-
liišnice Celje »Starostniki«,
10 20. 8.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
le Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka,
lermanov brlog »Promet-
la pot v Hermanov brlog«.
Itari pisker »Zatirani, a nik-
lar poteptani«; atelje Josi-
)a Pelikana »Celje, ki ga
11 več«.
Prireditve na
prostem
Velenjski grad - 26. 7. ob
!1. uri - kulturni, literarno-
Iramski večer Toneta in
^ojce Partljič, v okviru 17.
)oletnih kulturnih priredi-
ev.
Dobje pri Planini - 29. 7.
)b 15. uri na trgu, 29. pri-
editev, »Pokaži kaj znaš«,
^i jo pripravlja Kulturno
Iruštvo Dobje.
Stari trg Slovenske Ko-
njice - 27. 7. ob 20. uri glas-
beni večer z nastopom pev-
ke Nataše Hrup in predsta-
vitev mladinske skupine
Prosvetnega društva Žiče s
skečem »Torta za mamo«.
28. 7. bo ob 10.30 za najm-
lajše otroška lutkovna pred-
stava »Butalci«, v izvedbi Po-
tujočega gledališča Kranjski
komedijanti. Ob 20. uri pa
se bo predstavila še glasbe-
na skupina »Domžalski ro-
gisti«.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Mladinski center Celje
26. in 27. 7. od 9. do 14. ure
umetniško-ustvarjalna de-
lavnica za osnovnošolce, 27.
7. od 16. do 19. ure likovna
delavnica.
Muzej novejše zgodovi-
ne - v okviru razstave »Ži-
veti v Celju«, 27. 7. od 10.
do 11. ure in od 16.30 do
17.30 prikaz dela urarja.
Lončarski atelje in ga-
lerija Komel - 28. in 29. 7.
od 9.30 do 12.30 in od
16.30. do 19. ure lončarska
delavnica in prikaz ustvar-
janja na lončarskem vrete-
nu.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 26. 7. do 1. 8.
ob 18. uri triler Osumljen in
ob 20. uri grozljivka Draku-
la.
Mali Union: od 26. do 29.
7. ob 18.30 komedija Scary
Movie - Film, da te kap in ob
20.30 drama 15 minut sla-
ve.
Poletni kino (Spodnji
grad): 26. in od 30. 7. do 1.
8. ob 22. uri triler Osumljen,
od 27. do 29. 7. ob 22. uri
romantična komedija Dnev-
nik Bridget Jones. (V prime-
ru slabega vremena bodo
predstave ob 22.15 v kinu
Union)
Kino Žalec 28. ob 21. in
29. 7. ob 20. uri komedija
Kdo je tu nor?
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje - to soboto, 28. julija, vabijo,
se jim pridružite pri pohodu na Jalovec. Odhod iz Celja,
5 postaje na Glaziji, bo ob 4. uri.
V petek, 3. in soboto, 4. avgusta, vabijo na izlet na Presa-
fiello. Odhod z Glazije ob Ljubljanski cesti v Celju bo ob
S. uri.
Dodatne informacije po telefonu 492-48-50.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 3. in 4. avgusta
tla Jalovec. Odhod bo v petek, 3. avgusta, ob 17. uri. Tura je
2elo zahtevna!
Od 10. do 12. avgusta bodo odpotovah na Sadnig, Sonnb-
lick in Hohe Geisel. Odhod bo v petek, 10. avgusta, ob 4.
^ri. Sadnig je lahka, Sonnblick in Hohe Geisel pa ledeniška
^Ura.
Dodatne informacije po telefonu 545-29-27.
Na Resevno in v Kekčevo deželo
Društvo prijateljev mladine Šentjur va-
bi v času počitnic na tabor v okviru »boom
počitnic« in v Kekčevo deželo.
Poletni tabor bo od 20. do 24. avgusta
na Resevni. Prijave sprejemajo do 15. av-
gusta v Občinski knjižnici Šentjur, cena
bo 5.000 tolarjev na otroka. Prijave so ome-
jene, tabora se bo lahko udeležilo največ
30 otrok.
V sredo, 29. avgusta, bodo otroke pope-
ljali na enodnevni izlet v Kekčevo deželo.
Tudi za ta izlet so potrebne predhodne pri-
jave, zbirajo jih v Občinski knjižnici v Šent-
jurju, najkasneje do 24. avgusta.
Na romanje
župnija Svetina nad Celjem vabi na roma-
nje ob prazniku Marije Snežne, ki se bo priče-
lo v soboto, 4. avgusta, s sveto mašo ob 20. uri
in procesijo z lučkami. Sv. mašo bo daroval
mariborski pomožni škof Jožef Smej. Maši ob
9. in 10.30 bosta tudi v nedeljo, 5. avgusta,
daroval pa jih bo celjski opat Marjan Jezernik.
Vabijo tudi na slovesnost farnega zavetni-
ka Sv. Lovrenca v Kompolah, ki bo v nede-
ljo, 12. avgusta, z blagoslovom obnovljene
strehe na tej župnijski cerkvi in obnovljene
kletne etaže v župnišču. Sveto mašo bo ob
9. uri daroval mariborski škof dr. Franc Kram-
berger.
■L^TEDNIKOVA KOŠARICA
Kje smo icupovaii najceneje
Mesec dni je naokrog in spet smo se po-
dali na obisk po naših sedmih večjih trgo-
vinah in prodajnih centrih v Celju in v
njih izbrali petnajst izdelkov, ki smo jih
zložili v našo potrošniško košarico.
Košarica je tokrat nekoliko cenejša, ker
smo zmanjšali število izdelkov iz osemnajst
na petnajst. Iz nje smo namreč izločili ja-
bolka in krompir, ker so odstopanja zaradi
sezone zelo velika, izločili pa smo tudi kis,
ker ga v eni od trgovin nimajo in končni se-
števek ne bi bil primerljiv z drugimi.
V juliju smo, kot kaže tabela, najceneje
ponovno kupovali v centru Interspar (zne-
sek košarice 5.626 tolarjev), Interfruct
(znesek košarice 5.632,60) zaostaja za
njim le za šest tolarjev. Prijetno preseneče-
nje je ta mesec Mercator, ki se je uvrstil na
tretje mesto, sledijo mu Tuš, Vele in Soča,
medtem ko je med najdražjimi ponovno
pristal Rio (znesek košarice 6.278), kar
je za 652 tolarjev več kot znaša najcenejša
košarica.
V Interfructu imajo najcenejšo moko, de-
tergent Pril, kavo, jogurt LCA in klobaso poli,
noben izdelek pri njih ni med najdražjimi, enako
smo le najnižje cene zabeležili v Intersparu in
sicer za sladkor, mineralno vodo, alpsko mle-
ko, pivo, margarino in sir, nobenega pa draž-
Trgovine Center Interspar, TUŠ v Novi
vasi, Interfruct na Kidričevi, Mercator Go-
lovec na Hudinji, prodajalno Rio, proda-
jalno Sočo in blagovnico Vele, smo obi-
skali minuli četrtek (19. 7.).
jega glede na ostale trgovine. Prodajalna Rio,
ki je med najdražjimi, pa ima vendarle najce-
nejše olje in čokolado, obe najnižji ceni teh
dveh izdelkov si delijo z blagovnico Vele, kjer
imajo poleg teh dveh še najcenejši riž. V Soči
in Mercatorju je najcenejši pralni prašek, v
Tušu pa nismo tokrat odkrili niti ene cene, ki
bi bila nižja kot kjerkoli drugod, le najvišjo so
si priborili in to za alpsko mleko.
MOJCA MAROT
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrediiobl.
NOVITEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Urednica Novega tednika:
Milena Brečko-Poklič.
Urednik:
Branko Stamejčič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Gašper Domjan, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane Jeranko,
Gregor Katic, Sebastijan
Kopušar, Alma M. Sedlar,
Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIOCEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Leskovšek, Sergeja
Mitič,.Mateja Podjed, Simona
Šolinič, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega    |
prostora v Novem tedniku m
Radiu Celje ter nudi ostale    I
agencijske storitve.        |
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:      |
Jože Cerovšek. |
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben
Vojko Grabar, 2aatko Bobin «
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,        1
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski|
pošti: agencija@nt-rc.si     J
Krizni ceiiter|
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.1
Imaš problem? Čutiš stisko?|
Pridi kadarkoli! Z nami se|
lahko pogovoriš, dobiš in-j
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-|
či nas, vrata Kriznega cen-|
tra so morda vrata iz stiske M
40
^ZANIMIVOSTI
, Od leve: Peter Zaveršek. Toni Frangeš in Bojan Kokot, spredaj
Marinka Zaveršek.
Nenavadni natakarji
v eni najstarejših domačih gostiln na Celjskem - 106
let starem gostišču Franci v Zagradu, so poskrbeli za
zanimivo oblečeno strežno osebje, ki je med obiskovalci
vzbudilo precejšnje odobravanje.
Marinka 2^veršek je povedala, da si je kroje novih uni-
form zamislila znana kostumografka v SLG Celje Vida Zu-
pan - Bekčič. Privlačna oSlačila so sestavljena po menda
sedmih krajinskih nošah v Sloveniji, sešili pa so jih v SLG
Celje. Gostje so nad tako oblečenim strežnim osebjem za-
dovoljni in skoraj vsi se želijo za spomin z njimi tudi foto-
grafirati. • TV
TRAČNICE
Dobro počutje
Javnost je bila kar prese-
nečena, ker naj bi kongres
herpetologov v Žalcu obiskala
kar dva ministra: »okoljski«
Janez Kopač in »evropski«
Igor Bavčar. Očitno se mini-
stri med dvoživkami dobro
počutijo...
Vse za manjši
obisk
Lani je Vranske poletne ve-
čere obiskalo 7 (sedem!) inš-
pektorjev, ki so temeljito pre-
gledali vse dokumente. Le-
tos pričakujejo na Vranskem
8 tisoč obiskovalcev. Hkrati
globoko upajo, da jih ne bo
8007.
iVIajboijšaje
praicsa
Na ogled Pavličevega sed-
la se je evropska komisarka
za proračun Michaele Schre-
yer pripeljala s helikopterjem
do Logarske doline, nato pa
po novo zgrajeni cesti do mej-
nega prehoda. Vendarle so
gostitelji, predvsem promet-
ni minister Jakob Presečnih,
uspeli izboriti, da se je ko-
misarka v Ljubljano vračala
po ceste Luče-Ljubno. Upa-
jo, da so s tem dovolj nazor-
no pokazali, kje še potrebu-
jejo Pharov denar.
Vitraž iz polivinila
Dokler dež in veter ne bosta uničila instalacije celjskega slikarja Adolfa Mljača, ki \
nad zvezdo sredi Celja, bodo lahko vsi, ki bodo stopili pod 8 krat 8 metrov velik poslik
polivinil, doživeli morje in sonce sredi asfalta. Avtor »vitraža« je imel s tako velik
izdelkom kar precej težav, tako pri nastajanju kot razpenjanju. Hkrati pa z njim si
nadaljuje projekt članov Društva likovnih umetnikov Slovenije SUkarji na celjskih ulic^
ki smo ga spoznavali prejšnja leta na različnih prizoriščih v mestu. Ker se na zvezdi vs
konec tedna dogaja kaj zanimivega, je pisana »streha« hkrati kulisa in popestritev poletji
Celju. Foto: (
Kot opuijena kura
Na izvozu na avtocesto v
Celju že več mesecev stoji star
rumen BMW, poln reklam-
nih napisov za gostišče iz
bližine Slovenske Bistrice.
Nenavadna reklamna poteza,
ki ni prva te vrste, ni le obupno
onesnaževanje okolja, ampak
tudi prava sramota za vse pri-
stojne, od inšpekcijskih služb
do poUcije. Avtomobil je par-
kiran na nevarnem mestu,
kjer je parkiranje prepove-
dano. NezasUšano je, da ga
nihče ne odstrani. Izgovor, da
lastnikov ni mogoče najti, je
več kot jalov, saj z velikimi
črkami napisane telefonske
številke ni mogoče spregle-
dati. Tako pa mimovozeči
sproti opazujejo, kako nastaja
iz solidno ohranjenega vozi-
la »opuijena kura«. Morda pa
pristojni čakajo, da bo avto
počasi izginil sam - po siste-
mu vzemi, kar rabiš.
BS, Foto: G.KATIČ
Št. 30 - 26. julij 2001