PiCtnfaa oličant t (otovinl LETO XT V Ljubljani, «Jne 28. februarja 1938 Sfer. 9, Posamezna Številka 1 Din PoMtneEO« številka I Din mesečno, če •• »prejema liti * upra n. naročnina 4 Din na dom in E polti dostavljen t S Din Celoletna naročnina i« 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cen« inse-ratom po dogovora POJVED££JSK/ SLOVENEC Uredništvo; Kopitarjevi ul št 6/111. Telelon št. 4001, 40-02 40-03. 40-04 in 40-05 Lis' izhaja vsa h ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica »lev 6 PoStni ček račun. Ljubljana 15.179. Telelon itev 2902 HI Francija odgovarja Hitlerju Skupno z Anglijo za sporazum z Italijo - „Paht s sovjetsko Rusijo bo Francija spremenila Francija bo ščitila narode v Srednji Evropi" - zagotavlja Chautemp Gospodom duhovnikom! Na pogreb gospoda kanonika dr. Mihaela Opeke bo vozil avtobus na Vrhniko v torek ob osmih izpred stolnice. Vračamo se takoj po pogrebu. Pariz, 27. tebr. (Havas) Pr^ nadaljevanju seje parlamenta je dobil besedo predsednik francoske vlade Chautempe, ki je na pregleden način pojasnil vsa aktualna vprašanja. Ce Delbosova politika naleti na kak napad, bo treba postaviti na dnevni red tudi vprašainiee samega obstanka francoske vlade. Za tem je Flandin Ob splošnem razburjenju skrajne levice prosil za besedo in izjavil tole: »Dne 7. marca smo se v popolnem sporazumu s tedanjim predsednikom vlade Sarrautom odločili, da stavimo vse svoje moči na razpolago Zvezi narodov in leta 1934, ko je Nemčija odpovedala veljavo nekaterim vojaškim klavzjulain vereajske mirovne pogodbe ter podaljšala svoj vojaški rok za 6 mesecev, tedaj na levici nisem imel mnogo pristašev, pa 6ent 6e vendar z Veliko Britanijo in Italijo sporazumel, da sklenem pogodbo v Stresi. Na žalost vi niste storili istega po dogodkih v Avstriji.« Chautemps je nato odgovoril Flamdinu, da niti najmanj ni pristojen za to, da bi vladi očital kako njeno slabost. Resnica je, da ne izkoriščam reklamacij. Kadar človek preživi takšne čase, ka kor sem jih preživel jaz, se mu gotovo ne more očitati, da je neodločen. Tisti, ki zdaj mene kritizirajo, bi se morali spomniti, da so moji predhodniki v zadnjih 20 letih imeli dosti prilike, da pokažejo svojo odločnost, toda jaz sem nasproti njim bolj pravičen, kakor so bili moji nasprotniki proti meni. Sprva so se odločili za gotove zasilne ukrepe proti Nemčiji, njen dvig pa je bil silno nagel. Pakt Zveze narodov je bil zasnovan na pristni solidarnosti držav, hitro pa so zatem nekatere od teh držav začele omahovati in kolebati in že so tudi nekatere izstopile iz Zveze narodov. Nespretnost Zveze narodov pojasnjujejo z nekaterimi njenimi neuspehi. Ni pravično,, če nam kdo očita težkoče, ki jih mi nismo zagrešili. Potrebno je predvsem, da med nami samimi ustvarimo soglasje glede onih jasnih idej, kalerc smo se odločili braniti. Moram poudariti, da nas nič ne sili k temu, da odstopamo od Zveze narodov, ker bi bili mali narodi na ta način prepuščeni na milost in nemilost velesilam. Podati hočem nekaj obvestil o pogajanjih za sjjorazum s totalitarnimi državami. Niti skrb za našo varnost, niti čut našega dostojanstva ne dovoljujeta, da bi začeli 6 politiko odstop »inja Francosko-sovjetski pakt za nas ni ideološki sporazum. Ta pakt je vsem odprt. Nikomur ne preti. To je instrument miru, ne pa boja. Naša dolžnost pa je, da la pakt predruga-čimo v toliko, da ne bi izzvali nasprolstva naših sosedov. Mi nimamo namena ustvarjati dva nasprotujoča si bloka, ki bi usodno dovedla do voj ne. Naš cilj je, da združimo miroljubne narode in da tako vojno onemogočimo. Smatram, da tu prav nič ne gre za f r a n co s k o - b ri t a n s k o prijateljstvo. To je temeljni kamen naše politike in moramo ostati zvesti tradicionalni politiki francoske republike. Da, gotovo. Zveza narodov nam je prinesla tudi nekaj razočaranj. Toda v govoru predsednika britanske vlade Chamberlaina smo mogli slišati to, da on ne želi, da bi odstopil iz Zveze narodov niti en član in da je prepričan, da bo nekega dne ta ustanova ponovno našla svoj veliki pomen in da bo zaigrala svojo pravo vlogo. Če bi izginila Zveza narodov, kaj bi še ostalo? To je najboljša garancija za mir in za civilizacijo. V nadaljnjem delu svojega govora je Chautemps omenil tudi razgovore med Veliko Britanijo in Italijo ter izrazil željo, da ti razgovori dovedejo do uspešne rešitve za splošni mir. Cdede Italije je Chautemps izjavil, da tudi Francija enodušno čuti simpatije in prijateljstvo nasproti italijanskemu narodu. Francija bo srečna, če z Italijo sklene nov sporazum, prišli pa so na vrsto novi spori, o katerih bi Francija želela, da se izgladijo. In če dobi Francija dovoljno jamstvo za nevmešavanjee v španske notranje zadeve in za obdržanje svojega položaja na Sredozemskem morju, bom silno srečen, če bom mogel okrepiti naše odnošaje z Italijo. Francija ima iskrene stike s prijateljskimi in zavezniškimi narodi — je nadaljeval Chautemps — in nili najmanj nimamo razloga, da smo črnogledi zn našo bodočnost. V Zvezi narodov na žalost ni več nekaj večjih držav. Da ponovno pri-bijem: Francoska bo ostala neomajna na tem, da r omaga graditi mir. Če je Francoska odločna in rabra, je na drugi strani tudi humana. Niti enemu narodu se ni treba bati, da bi ga Francija napadla. V svoji iskreni želji po zbhžaniu ona nili najmanj ne misli, da bi kak narod pahnila od sebe. Chautenrps je nato razložil odnošaje nasproti Nemčiji in je nato dodal, da mora Francoska, čeprav je miroljubna država, govoriti jasno. V zvezi s tem obžaluje zadnje dogodke in nedavne izjave. Ponavlja, kakor je to tudi Delbos storil — je naglasil Chautemps — da Iraacoska država ne bo odstopila od svoje dolžnosti, da ščiti narode v Srednji Evropi in češko- slovaški narod. Za tem je Chautemps izrazil upanje, da se bodo jiogajauja za zbližanje med Francijo in Nemčijo povoljno končala. Svoj govor je Chautenrps zakljatčil z besedami, da je francoski narod še vedno sposoben za podvig splošne obnove in da je za to ura prišla. Francoska vlada bo tudi v bodoče delala na tem načelu narodne obrambe, ker ima vseeno nekaj pomočnikov. Francozi si morajo biti svesti tega. da je za nje nastopil čas odločnosti. Vsi družabni sloji morajo biti pri tem složni in morajo skupno delati na to, da se odstrani vojni »bavbav«. Pozno zvečer je bilo glasovanje o zaupnici vladi. Vlada je dobila večino 439 glasov, ki je razdeljena na tele skupine: za zaupnico vladi šo glasovali radikalni 60ciali6ti, socialisti, tmija socialistov io-oblaščen, da lo spremenjeno stališče v Pragi objavi. Pretekli petek je bil voditelj Slovakov prelat Illinka pri ministrskem predsedniku g. dr. llodži. Sestanka se je udeležil generalni tajnik Slovaške ljudske stranke dr. Sokol. Razgovori so bili uspešni in je verjetno, da bo že prihodnje dni dr. Hodža Slovaško ljudsko stranko uradno povabil, naj vstopi v vlado. Enok dober uspeh je dr. Hodža dosegel tudi pri narodnih demokratih, ki so po svojih zastopnikih Ježeku in dr. Toušeku izjavili, da so pripravljeni vstopiti v vlado in bodo prihodnje dni isto-tako sprejeli povabilo v vlado. S tem bi bila dosežena sprava med vlado in med stranko pokojnega dr. Kramara. V Pragi krožijo različna ugibanja o osebnostih, ki bodo v bodoči vladi sodelovale. Zelo verjetno je, do bo ustanovljeno eno novo ministrstva, ki se bo jvosvetilo vprašanjem civilnega letalstva, ki ga vsi strokovnjaki nujno zahtevajo. Tudi to je gotovo, da za enkrat ne bodo ustanavljali državnih podtajništev. V vladnih krogih pa mnogo razmo-trivajo o potrebi še enega ministrstva, ki ga do sedaj še niso po itnenu označili, toda o katerem 6e sedaj že ve, da ee bo pečalo s tehnično-gospodar-skimi vprašanji. Vesti, ki so se zadnje dni širile, da v novi vladi sedanjega zunanjega ministra dr. Krofte ne bo Maršal Je gotov - izginil Nove „čistke" v rdeči armadi Moskva, 26. febr. Te dni sc je začelo vnovič »čiščen je« v rdeči armadi, o katerem so mislili, da ne bo več potrebno, potem ko je bil ustreljen maršal Tuhačevski in pet njegovih generalov prijateljev. Novo čiščenje je jvovzročil Žid Mehlis, ki je bil meseca januarja od vrhovnega »ovjeta imenovan za načelnika političnih komisarjev rdeče armade Mohlis ni mogel trpeti ___ jc _ _ bi', namreč častnik carske armade, ki se je leta 1918 kot poveljnik ponudil sovjetom, ki so poznali njegovo veliko sposobnost Jcgorov je poleg bivšega maršala Tuhačevskega in maršala Bliicherja, ki še živi in vodi rusko urmado na Daljnem vzhodu, največji strategični ta'cnt v rdeči armadi. S jiolitiko sc ni nikoli pečal in tudi ni imel nobenih zvez z opozicijo. On jc samo vežbal armado, med katero uživa velik ugled, dočim ga č ani stranke sovražijo, ker se obnaša preveč gosposko. Vzrok, da so ga zda j Kaprli v zloglasno Lubjanko, je ta, da se je s|>rl z novim jjolitičnim nadzorstvom nad armado, ki ga je jKistavil vrhovni sovjet. . Ko jc namreč tc dni prišel glavni politični komisar armade Mehlis v vojašnico v Leningradu, kjer eo sc vojaki vežbali, ga jc šef leningrajskega vojnega okrožja, general Dybenko, vrgel ven. Mehlis je namreč ukaza'., da sc morajo vojaki zbrati na politično skupščino, ki jo je hotel imeti na dvorišču. l)ybenko pa jo iz-»bvil. da ie sedai zn voiake naiboli važna vežba. nc pa razne komunistične teorije, in ker se Mehlis ni hotel odstraniti, so ga izgnali na po-vcljc Dybenka vojaki sami. Mehlis se je podal k šefu GPU Ježovu, ki se je takoj odpci.jal k Stalinu poročat. Vojni komisar Vorošilov, ki se sam trese za svojo glavo, sc ni upal Dybenka braniti, in tako so Dybenka odpeljali v Lubjanko. Takoj nato pa so v Moskvi aretirali maršala Jegorova, češ da je on dajal Dvbenku potuho, ker se jc tudi Jcgorov zadnje rini izjavil proti novemu političnemu nadzorstvu komunistično stranke nad armado. Ne dvomijo o tem, da bo Jcgorov plačnd s svojo gluvo, ker je itak bil /e do go časa trn v peti komunističnim funkcionarjem v stranki. Pa tudi Dybenka bodo na znani način likvidirali, ker je tudi on iz stare Leninove garde ia ne velja za politično zanesljivega. Kakor znano, je bil svoj čas poročen s poslanico Kolontujevo, ki ji tudi očitajo zveze s Trockim. Skupaj z obema generaloma pa so bili aretirani še šef generalnega štaba Jegorova general Ju-kov. njegov ndjutant [Kilkovnik Klinov in major Sverinski, njegov intimen prijatelj, Poljak po lu. Več dni jia se nahaja v ječi v Minsku šc več in da pride na njegovo nipsto pariški poslanik dr. Osuskj-, se ne potrjujejo in so zaenkrat bolj izraz želja" v agrarni stranki, kot pa odsev dojan-skega položaja. Nemška senca... Pogajanja med Romuni o in Madžarsko napredu ejo uspešno Budimpešta, 37. febr. TG. V zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je madžarska vUida sprejela od romunske vlade sporočilo, da želi, da bi se |>o-gajonja, ki oo bila zaradi romunske vladne krize in objave nove ustave prekinjeno, zopet nadaljujejo tj v smislu svoječasnih želja, ki jih je na eni strani izrazila Mala zveza, na drugi strani pa tudi konferenca rimske trozveze v Budimpešti. Madžarska vlada je romunsko željo z veseljem vzela na znanje in jo že dala svojemu jioslaniku v Bukarešti nova navodila, kako naj vodi pogojanja. Iz Bukarešte sporočajo v Pešto, da sta so madžarski poslanik Bardessy in romunski zunanji minister Tatarescu dolje časa razgovarjala. Ozračje za pogajanja je obojestransko primerno. Zadnji veliki jMilitični dogodki v zvezi s Hitlerjem in Avstrijjo so namreč pokazali, da malim m srednjim državam ne preostaja drugega, kakor da so med soboj strnejo, če se hočejo uspešno upirati nemškemu pritisku proti Podonavju. Če IkmIo pogajanja med romunsko in madžarsko vlado uspešno napredovala, se lin z zbližanjem med Madžarsko in državami Male zvezo postavil na dnevni red sestanek Male zveze, ki bo v mesecu marcu v Pragi. Kljukasti križ nad Avstrijo Pohod hitlerjevcev na Gradec preprečen Dunaj, 27. lebruarja. AA. (Havas) Minister Zer-natto, zastopnik Šefa domovinske fronte, je postavljen za oblastnega voditelja domovinske fronte za Štajersko. Gradec, 27. lebruarja. AA (Havas). Danes so v Gradcu podvzeli jjosehne ukrepe. Za danes so bile napovedane velike politične manilestacijc in demonstracije proti komunistični nevarnosti v vrstah domovinske fronte. Teh manifestacij so se morale udeležiti vse nacionalne socialistične skupine v Gradcu in na Srednjem Štajerskem, po mauilcstacijah pa bi bil moral govoriti avstrijski minister Seyss-Inyuart. Policija jc pref>ovedala tc manilestacijc zaradi strahu, da bi prišlo do spopadov. Dopoldne jc bilo vse polno tclclouskih razgovorov med ravnateljstvom javne varnosti na Dunaju in štajersko vlado. Minister za notranj^ zadeve Scyss-Inquart je izjavil, da bo sam osebno odpotoval v Gradec, da tam uredi razmere v domovinski fronti na Štajerskem. Na podlagi njegove izjave so oblasti prepovedale manilestacijc ter pozvale narodne socialistc, da odstopijo od svojega pohoda na Gradec. V graiki okolici so podvzeli velike varnostne ukrep«. Poleg pehote jc bila pripravljena tudi lahka artiljeriia in oddelki lahkih strojnic, ki so zavzeli postojanke. V pomoč so jim dodelili tudi tanke. Nad mestom so krožila štiri bombna letala. Po graških ulicah jc bilo danes zjutraj mnogo ljudstva, ki je do 80 odstotkov pripadalo narodnim socialistom. Do 2 popoldne pa kljub temu ni prišlo do kakšnih izgredov. Govore tudi, da so bile zaprte vse visoke in srednje šole do nadaljnjega. Čsl. minister Franke pri Schuschn:p0u Dunaj, 27. febr. A A. (Ilavas) Na Dunaj jc prispel češkoslovaški prosvetni minister Franke Emil. da prisostvuje otvoritvi razstave češfkoslo vaške umetnosti. Minister Franke je imel nekaj razgovorov s svojim avstrijskim tovarišem ministrom Pcrtnerjem. Franka bo sprejel tudi avstr. kancler Schusdinigg. Italije Suez ne zanima Rim, 27 Jetor. AA. (DNB) Uradno zanikajo vesti, ki 60 jih objavili nekateri inozemski časopisi o italijanskih zahtevah, da se Italiji odstopi kontrola nad oboroževanjem v Sueškem prekopu. Te vesti - tako jvoročajo listi dalje — se širijo zaradi tega. da bi se zmeda v Evropi še bolj povečala in da bi 6e preprečili italijansko-angleški razgovori. Zastava mladine JRZ Smederevo, 27. febr. m. Ob navzočnosti ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiše Cvet-koviča in predsednika glavnega odbora mladine JRZ dr. Pirca jc bila danes slovesno razvita zastava tukajšnje mladinske strankine organizacije. Ob tej priliki jc imel minister Cvetkovič lep nagovor. Japonci zasedli kitajskega ozemlja za 3 Jugoslavije rodi beloruskega vojnega okrožja, general Bjelov. Ta aretacija vzbuja veliko senzacijo ker je bil šc nedavno na to mesto imenovan od vrhovnega sovjeta. Vsi ti dogodki kažejo, da je Stalinov režim čisto gnil in dn bo njegovo vzdrževanje zahtevalo še veliko ž.rlev, Hude izgube kitajskega letalstva Peking, 26. febr. b. O japonski ofenzivi v pokrajini Šansi prihajajo zelo protislovne vesti. Japonci trdijo, da so prebili kitajsko obrambno črto pri Lungeijemi. Davi se je pojavilo nad Nancan-gom 55 japonskih letal, ki so vrgla v pokrajini Kjangsi 10 ton bomb. Kitajci poročajo, da so sestrelili več teh letal. Japonci sedaj uradno poročajo, da so pričele njihove čete novo ofezivo v pokrajini šanši. Od včeraj bombardirajo Japonci kitajske postojanke pri Sinčiau v širini 30 km. Japonci so izvršili napad z nekaj sto tanki. Na kitajski strani se bori več stotisoč mož, ki se trudijo, da preprečijo nadaljnje prodiranje v južne kraje pokrajine Šansi. Borbe so trajale ves včerajšnji dan. Preteklo noc so Japonci izvršili tudi več naskokov. Tokio, 26. februarja, TG. Japonska uradna agencija »Domei« objavlja uradno poročilo vrhovnega generalnega štaba, da so Japonci od začetka sovražnosti na Kitajskem pa do sedaj izgubili vsega 72 boinih letal, Kitajci pa 302. Pri zadnjem velikem letalskem dvoboju nad Hankavom je prišlo do spopada med 11 japonskimi bombniki in 40 kitaiskimi bombniki sovjetskega izvora (lipa »E-15« in »E-16«). V borbi so Japonci izgubili 3 letala. Kitajske izgube pa znašajo 30 letal, ki so jih Japonci sestrelili na tla. Nadalje pravi uradno poročilo, da so Kitajci v drugič poskusih bombardirati Formoso in da so poslali tja 12 bombnikov, ki pa niso dosegli obrežja Formoze. Generalni štab končno objavlja, da so japonske čete do sedaj na severnem Kitajskem zasedle ozemlje večje kot 700 900 kv kilometrov (skoraj 3 Jugoslavije) medlem ko so na srednjem Kitajskem zasedle že nad 100 000 kv. km. Končno objavlja »Domei«, da so Japonci v silnem sunku zavzeli Lingsin ob želcznici Tjenčin-Pukav. Šanghaj, 27. febr. A A (Štefani) Kljub težavam, ki iih nudijo veliki snežni zameti in sam prehod preko visokih gora, so japonske čete zadnjih 24 ur vidno napredovale, jicsebno v predelu Sansi in so jiovzročile na sovražni 6trani silno veliko žrtev ter napravile tudi drugače ogromno škodo. Pri tem japonskem napredovanju so kitajske čete precej demoralizirane. Na tem bojišču imajo Kitajci okoli 200.000 vojakov. Iz Španije Teruel, 27. febr AA. (Štefani) Nacionalistične čete so zavzele na drugi strani Teruela pas 7 do 10 km. Na ta način so nacionalisti zavzeli vso okolico mesta Teruela ter s tem potrdili dosedanje uspehe svoje velike zmage. Barcelona, 20. febr. b. Včeraj je bila dolga seja vlade, na kateri je bilo sklenjeno, da se vso razpoložljive republikanske sile vržejo na fronto jiri Teruelu, kjer postaja nacionalistični prodor vodno bolj nevaren. Po inlormaeijah, ki jih je prejela barcelonska vlada o zbiranju nacionalističnih čet, jiostaia jasno, da nameravajo nacionalisti prodreti od Teruela proli morju iu napasti Valencijo. Tako hočejo nacionalisti razdeliti republikansko Španijo v dva dela. Kor jo v Barceloni več polkov mednarodnih brigad, ki doslej še niso bile nn nobenem bojišču, jo vlada sklenila, da vso te silo, ki štejejo okrog 50.00 mož, vrže na tronto, v Barcelono pa bodo odpoklicani oni polki in mednarodne brigado, ki so najbolj trpele v borbah okrog Teruela. Trdijo, da je v Bareojoni mnogo polkov, ki od začetka državljansko vojno niti enkrat niso bili v vojni, in je zdaj skrajni čas, da se tudi oni žrtvujejo za republikansko Španijo. Prvi vojni vlaki iz Barcelone odidejo ponoči proti Teruelu. Oblasti so storile potrebne ukrepe, dn no bi prišlo do upora teh vojakov, ki so mislili, da jim ne bo treba nikdar nn fronto in bodo do konra državljansko vojno lennharili v ozadju. Občni zbor Jugoslovanske lahkoaltelske zveze Predsednik nove kompromisne uprave Slovenec inž. Gruden Zagreb, 27. februarja. Večkrat odgodeni in težko pričakovani občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze je bil danes v Zagrebu. Zanimanje za ta občni zbor je bilo zelo veliko, ne samo med Vsemi ljubitelji lahke atletike, ampak tudi v vse] drugi športni javnosti v državi. Spori, ki so zadnja tri leta obremenjevali to panogo športa, ?o namreč prodrli po časopisju v vse kroge, ki se zanimajo za šport. Celo dva ministra za telesno vzgojo sta bila v teh sporih precej občutno udeležena. Nazadnje je sedanjemu ministru vendarle uspelo, du je danes v tem športu dosegel zboljšanje stanja, ki obeta lahkontlolskeniu športu Jugoslavije boljšo bodočnost. Reči moramo, dit no bili Slovenci e Ich sporih najbolj prizadeti. Zato je bilo veliko razlogov, da so sp Slovenci za občni zbor najbolj zanimali. Na tem občnem zboru so biti zastopani po svojih delegatih vsi slovenski klubi, 24 po številu, kar kaie. kako veliko važnost so slovenski InhkoatleH polagali na potek in sklepe današnjega občnega zbora. Od teh klubov jih je 22 tvorilo skupino, ki je nastopala kompaktno, medtem ko sla mariborska kluba Železničar in Maribor glasovala za zagrebško strnjo, ki je dolgih petnajst let uničevala delo slovenskih klubov. Ze včeraj je bila sklicana prva konferenca, na kateri so se v glavnem delegati klubov pomenili n vseli perečih vprašanjih, da bi današnji občni zbor lahko potepal bolj gladko. Konferenca jc uspela le deloma in nikakor ni mogla pomiriti napetega stanja, ki se je danes ob samem pričetku občnega zbora še stopnjevalo med obema taboroma, to je med delegati tlači t olj i slovenske lahke atletiko in pa športniki, ki hočejo voditi šport brez politike in bolestnih osebnih ambicij. Ob 9. dopoldne je v polni dvorani industrijske zbornice pričel občni zbor namesto predsednika Ugriniča odbornik v decembru lani po odloku ministra dr. Miletiča na novo postavljene uprave, ki jo je večina klubov že na dveh občnih zborih v letu 1936 ovrgla. Po pozdravu delegata, ministrskega referenta Suštiča, in odobritvi pozdravne brzojavke ministru sc je takoj prešlo na dnevni red. Že takoj pri volitvah verifikacljskega odbora se je poznala pristranost po ministru postavljene uprave, ki jc mnogim klubom, ki se že več let ne bavijo z lahko atletiko, priznala pravico glasovanja, slovenskim klubom, ki v lahki atletiki delajo, pa jo kratila. Na ta načii. je bil izvoljen verefikacijskl odbor te uprave, ki je odobril glasove 38 klubom, t! slovenskim in 1 dalmatinskemu klubu pa ne. Takoj se jc razvila ostra debata in je delegat Zaška dr. Marjan odbil pravico glasovanja še drugim klubom, in sicer desetim, ker še niso člani zveze eno leto, enemu pa, ker ni priredil tekem, ki jih mora po pravilih prirediti. Trem klubom pa je^ bila odvzeta pravica glasovanja, ker niso pravočasno poravnali svoje dolgove zvezi. Za vsak klub pa je bilo podanega ogromno dokaz.ilnega materiala. — Sancin Danilo jf v debati čital overovljene prepise o avtentični razlagi pravil, ki so se po tej vzpostavljeni upravi kršila. Tajnik te uprave je nato odgovoril, da so se pravila v upravnem od-h„ru tolmačila po potrebi. S to izjavo je jasno dokazana mentaliteta tajnika, ki je duša tega postavljenega odbora. Dr Marjan je nato ovrgel glasove upravnemu odboru, ker je za to po- odloku ministra decembra lani potekel maudat uprave 1. januarja 1938. Ta debata se je vlekla že več kot tri tire. Ker so belgrajski delegati nato očitali slovenskim delegatom, d:; hočejo na ta način dobiti umetno večino, so slovenski klubi v znak, da hočejo zares samo pravično in enako mero za vse klube in da nimajo zalirb'nih namenov, umaknili predlog SK Jugoslavije (Celje) glede prenosa zveze r Ljubljano. To je vplivalo na vse prisotne zelo pomirljivo. Medtem so se sestali zastopniki Ljubljane, Zagreba in Belgrada in sklenili naslednji Sporazum Priznava se pruvica glasovanja vsem članom zveze, ki prisostvujejo občnemu zboru. Priznava se članstvo vsem klubom, ki so bili črtani od leta 1936 do današnjega dne, s tem, da se pričetek članstva določi z dnem, ki je bil veljaven takrat, preden so bili črtani. Ako kateri izmed teh klubov ni izpolnil pogojev § 7. pravil, mora to izvršiti v roku enega meseca, ko ga bo upravni odbor zveze o nedostatkih obvestil. V bodoče se mora upravni odbor striktno držati pravil in pravilnika ter ne more tolmačiti po svoje pravil v jasnih slučajih. Avtentično tolmačenje negotovih slučajev se mora objaviti v službenem glasilu v roku najmanj treh mesecev od danes. Nadalje se smejo pravila avtentično tolmačiti le na pismeno zahtevo podrejene organizacije. Nato je bil občni zbor prekinjen in se jc medtem •oti med Radovino. Kotom in Krmo. Vodila da^lo opravka s številkami, časi, možmi in imeni. Po je najprej do kraljeve lovske koče. se nato spu- kosilu smo izvedeli za točne rezultate današnjega, za- stila navzdol na strelišče do grailičarskega po- ključnega tekmovanja obmejnih čet. Takole so raz- slopja. Za poslopjem je bilo strelišče, kjer je bilo vrgti]j p0samezne tekmovalne patrole: že pripravljenih 6 s slamo pokritih snežnih igru- Zmagala je sigurno patrola št. 1, ki jo je vodil do^ranov«. V daljavi 150 m so bile postavljene poročnik Živkovič Čedomir (IV. odsek, moštvo z itali- palice z rdečimi in plavimi balončki; tik pod ste- jansko-avstrijske meje) no. Neverjetno se ie zdelo, da bi bilo iz tc da: - - - -Ijave možno zadeti, saj so bili balončki videti le kot maihne rdeče in plave pike. Od tod je šla proga mimo gostilne »Peričnik«, zavila ob cilju navzgor ter se vrnila preko bližnjega hriba mimo izhodišča nazaj na cilj, v Maoci, livadi pod Me- Zakljo. . . ,, ■ IVI u^u |K> vim I;auuw a« vMovnu " — Ob 8.05 je krenila prva patrola na pot. Vodja V0(Jj0 pomnikom 2jvkovičem Damjanom ter s člani je bil porotnik Živkovič, njegov namestnik Stru- kaplarjem Mitrovičem, Stojadinovičem ter Rašičem. Ra- garevič, dalje sta bila še Antonijevič m Obradovič. bi]a je 3 ure 31 minut in 5est sei(Und. Podrobni rezultati palrolnega tekmovanja: Prva je bila patrola IV. odseka z italijansko-avstrijske meje. Vodja poročnik Živkovič Čedomir, člani: kaplar Strugarcvič, Antonijevič, Obradovič. Rabila je za tek in streljanje prav odličen čas 3 ure, 17 minut in 40 sekund. Druga je bila patrola I. odseka z albanske meje z Po treh minutah je krenila na težavno, precej po ledenelo jx>t druga patrola, za njo pa so v pre sledkih treh minut odšle še ostale štiri patrole. Prisotni so bili, kakor pri vseh prejSnjih disciplinah spet gg. poveljnik obmejnih čet. brigadnt general g. Dragiša Kovačevič z načelnikom štabn, podpolkovnikom g. Viktorjem Pavičičcm, 6tariin -znancem slovenskih smučarjev ter s komandantom IV. odseka, polkovnikom g. Milošem Ožegcvičem, znanim zimskošportnim delavcem, ki se ga prav dobro spominjajo vsi ljubljanski smučarji, saj je dolgo časa deloval v Jugoslov. zimoko-športni zvezi za časa svojega bivanja v Ljubljani. Tehnično vodstvo je bilo' zopet v istih izkušnih in spretnih rokah kakor pri prejšnjih tekmah. Prvi bridki jutranji mraz se je kmalu umaknil topilm sončnim žarkom; vsak dan se tod gori bolj pozna, da gre s februarjem likraju. Najhujša zima je premagana, 6once dobiva moč, dan ee daljša. Čas je naglo mineval. Odšli smo na strelišče. Radovedni smo bili, kdaj bo prišla nrva patrola. Ni nam bilo treba dolgo čakati. Kontrole so si_ žc podajalo klic: »Broj jedan!« In res smo čokatega poročnika Živkoviča, raki naglo bližal. Vodstvo je izdajalo nagla povelja pomožnemu osebju. Že se je vlegel prvi vojak na »grudo-bran« (vodja patrole pri tem tekmovanju ne strelja). S prvim strelom je zadel balonček, ki se je naglo sesedel. Tudi drugi se je držal odlično. Nato je legel še tretii, pomeril in sprožil. Patrola jc prihranila precej strelov. Tekmovalcu, ki zadene balonček, namreč ni treba več streljati, saj je svojo nalotfo že onravil. Po streljanju sc je patrola naglo razvrstila in odbrzela na Tretja je bila patrola IV. odseka z italijansko-avslrijske meje. Vodja poročnik Vučkovič, člani: kaplar Vasič, Božič ter Vidmar. Poslednja dva sta Slovenca. Rabila je 3 ure, 34 minut in 44 sekund. Četrta je bila patrola III. odseka (bolgarska meja). Vodja je bil narednik Štefanovih, člani pa Štefanovič Jordan, Stankovič in Prestojevič. Po're-bovala je vsega Skupaj 4 ure 6 minut in 11 sekund. Peta patrola, patrola III. odseka (bolgarska meja) z. vodjo jioročnikom Jovanovičem ter člani narednikom Nedičem, kaplarjem čalovičem ter Prosenom je morala odstopiti, ker se je vodja na progi poškodoval. Šesta patrola je tekla izven konkurence, ker je IV. odsek že imel postavljeni dve patroli. Vodia te patrole je bil jx>roč,nik Aleksič, člani pa kaplar Gačlč ter Simič in Obradovič. Po času, ki ga je dosegla, bi bile zavzela drugo mesto, saj je porabila za 30 km 3 ure 29 minut in 23 sekund. Ob 4 popoldne je bila pred poslopjem graničarske čele v Mojstrani razdelitev nagrad. Koman- Nedelja občnih zborov v Mariboru Maribor, 27. februarja. Zelena bratovščina Lovsko društvo v Mariboru je danes zborovalo pod vodstvom svojega predsednika Bogdana Pogačnika ler ob velikem zanimanju članstva iz mesta in širne okolice. Lovsko druStvo v Mariboru je velika organizacija, ena največjih v državni lovski zvezi ter ima podeželske odseke: Črna-Mežica, Dravograd, Slovenj Gradec, Vuhred-Marenberg, Sv Lovrenc na Pohorju, Zg. Kungota, Sv. Lenart v Slov. goricah in Slovenska Bistrica. Poleg predsednika so poročali danes še tajnik, blagajnik, gospodar, knjižničar in propagandist. Podano je bilo tudi poroči*} za strelski in pravni odsek. Iz poročil posnemamo te-le zanimivosti: Krivolovstvo pada, kar je v prvi vrsti zasluga orožništva, v drugi vrsti pa zakupnikov lovov in čuvajev ter strožjih kazni. Konstatiralo se je čezmerno izkoriščanje lovišč, ki ga povzročajo tako zvane lovske družbe 7 članov s svojimi podzakupniki in podpodzakupniki, tako da 60 lovišča že razparcelirana na majhne krpe. Zelo se je obneslo pokončevanje vran, ki je zavzelo velik obsej; ter ga uvaja sedaj tudi banovina. Obnesli so se tečaji za lovske paznike. Letošnje tečaje je absolviralo 40 lovskih paznikov. Lovsko društvo v Mariboru ima 1125 članov. Lani je imelo 100.856.75 din dohodkov ter 100.356.35 din izdatkov. Odbor je ostal isti. GasffsNa župa Maribor d. br. ' je zborovala danes doj>o!dne. Poročali 60 predsednik, tajnik in blagajnik. Razveseljivo je. da je v lanskem letu nazadovalo število požarov, 6 Katerimi je poprej ta župa v Sloveniji prednjačila. Malih požarov (vrednot do 10.000 din) je bilo 13, srednjih požarov (50.000 din) 29, večjih (100 tisoč din) 15 in velikih (čez 100.000 din škode) 1, skupaj 58. v letu 1936 pa 78 požarov. Zavarovanih je bilo 50, nezavarovanih pa 8 objektov. Škoda na zavarovanih objektih znaša t.827.000 din. na nezavarovanih pa 173.800 din. Gasilci so obvarovali pred ognjem imetje v vrednosti 9 milijonov dinarjev. Premoženje čet se je zvišalo za en avto in motorko. Čete imajo 250.000 din dolga. Edino tn župa ima v Sloveniji 6voj poškodbeni fond. ki izkazuje 23.421 din. Delegata za skupščino zajednice sta starešina Kletnenčič in Krajnc._ KAVARNA IN RESTAVRACIJA OREL 2. marca Poiedina slamikov s kuharsko razstavo Fino pecivo Agilno delo „Naših kril'* Letnj občni zbor oblastnega odbora aero-klttba »Naša krila« je bil danes pod vodstveni predsednika ravnatelja Krejčija. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano. Poročila so pokazala, da se je začelo v aero-kkubu v preteklem poslovnem letu delo predvsem v globino, da 6e šele potem, na zgrajeni trdni podlagi razmahne v širino. Odbor je opustil zaenkrat vse velikojiotezne propagandne prireditve, ker sc je hotel najprej za take naloge usposobiti. Dosedanji uspehi kažejo, da se je vodstvu ta namera posrečila. Tehnična sekcija svojega posla ni moda izvrševati, ker nima motornega aeroplana, ki bi bil nujno potreben za vežbanje rezervnih pilotov. V glavnem pa je bilo V6e delo usmerjeno v pravcu zgradbe novega hangarja. Predsedniku se je posrečilo zagotoviti primeren kredit, da bo zgradba hangarja že letos omogočena. Največji napredek kaže jadralna skupina, ki je 6koraj brez ooctnor in razumevanja javnosti vztrajno, tiho delovala, rezultati tega dela pa 60 vidni v velikem številu letal, katere so si lantje 6ami zgradili v delavnici. Volitev letos ni bilo. Invalidi za nov invalidski zakon Ljubljana, 27. februarja. Dvorana v Mestnem domu je bila danes dopoldne polna žrtev svetovne vojne. Dvajset let je minilo, odkar je ta strašna grozota nad človeštvom nehala, toda med nami so še žrtve te grozote, ki zase terjajo pravico do življenja. Zborovanje krajevna organizacije invalidskega združenja jo vodil jiredsednik g. M 1 e k u ž, ki je pozdravil vse zastopnike: za bansko upravo ref. Sedlarja- za poveljstvo mesta kap. Milana M a-šiča, za škofijski ardinarial kanonika dr. Zupana, za mestno občino svetnika g. Svetela. za rezervne častnika g. P r 1 n 5 i č a , za Legijo koroških borcev g. M o h a r j a, za Zvezo bojevnikov gg. S to j ca, Gajška in Lukeža, za Karitativno zvezo gg! priorja Učaka in To rosa iu zastopnika oblastnega odbora invalidov g. štefetn. V nadaljnjem govoru je predsednik Mlekuž opisal, kako dolgo je trajala borba invalidov za novi invalidski zakon ki pa sc bo letos vendar uresničil. Zastopnik oblastnega odbora g. Šlcfe je v splošnih obrisih očrtal smernice novega invalidskega zakona, la prihaja sicer pozno, zakaj od konca svetovne vojne je minilo 20 let in imajo invalidi kvečjemu še kakšnih petnajst let življenja pred seboj. Toda invalidsko vprašanje je vprašanje zaupanja v državo, zakaj država mora z zgle-'dojjj pokazati bodočim rodovom, da skrbi za vojne ZftV Tajniško poročilo je porini g. M oz ar. Navajal je, da ima krajevni odbor zdaj 397 čluuov. od teb 305 moških in 114 žensk, vojnih vdov. Spomnil se je umrlih članov. G. Preša jn v temperamentnem govoru naglašal, da že dvajset let traja borba invalidov za novi invalidski zakon. Res je, da je vojak, ko odsluži bitke, pozabljen, še bolj pozabljen pa jo invalid. Delo invalidskega združenja je bilo v tem, da pribori invalidom pravičen zakon, ki ga bo sedanja vlada uresničila. Gosp. Preša je podal ludi blagajniško poročilo, v katerem je naglašal, da je invalidsko združenje dalo svojim članom, bednim invalidom, trikrat več podpor, kakor je saino prejelo članarine. Sto sedemnajst članom je preskrbelo po nizkih cenah premog ter jim s tem prihranilo najmanj lu.000 din izdatkov. Velika hvala gre zn to TPD, ki je podarila večjo množino premoga. Zalivala gre tudi Maloželezniški družbi, ki je invalidom dovolila na tramvaju primeren popust. Zahvalil sc je tudi raznim darovalcem, ki so omogočili invalidom lepo božičnico. Z osnutkom invalidskega zakona so invalidi zadovoljni in samo apelirajo, naj invalidski zakon nslreže upravičenim zahtevam invalidov, kar bi bilo najlepše darilo za veliko noč. Poslano so bile vdanoslue brzojavke kralju Petru, knezu Pavlu, ministrskemu svetu, skupščinskemu in senatnemu predsedniku ter socialnemu ministru za zahtevo, naj se čimprej upravičeno reši invalidsko vprašanje. V splošnem soglasju jc bilo ^ljoruviiujc po dveh urah zaključeno. Celje ■ . i O kamnih v človeškem telesu predava drevi role so si zc pocia,aic da]]t vsph 0,„nejnih {et brigudni general g. Dra- . g k • • Ljudske univerze g. dr. Slavko Ra- kmalu zagleda , malega, ,ga Kovačevič se je z izbranimi besedami obrnil kovec itoecial^st za kirurgijo v Ljubljani, ki se ie z dolgim, ko- | ^ tekmovalce, jih pohvalil za trud, ki so ga bili kovec' specialist za Kirurgijo j i vložili v borbe ter jim čestital k uspehom. Naslovil „ , - j, - je nanje nekaj vzpodbudnih besed za nadaljnje JLosta odprla kar med potjo. Komaj je eden izmed njiju začel udarjati jx> njej, dn * »i jo odprl, je granata jiočila in oba fanta vrgla kakih 10 m stran. Tudi tukaj so prihiteli okoličani, ki jih je privabil strašen jiok. In so našli Lebana s polomljenimi nogami in z grozno rano na trebuhu, iz katere je uhajal drob. Bil je seveda mrtev. Rutar je bil Se pri življenju, toda s strašnimi ranami j*) obrazu in na jirsih. Prepeljali so gn v bolnišnico, kjer zelo dvomijo, da ga bodo mogli ohraniti pri življenju. Drevo ga je udarilo Iz Kobarida nam pišejo, da jo tamkaj jiosta! Ignacij Skoči r žrtev nenavadne nesreče. Bil je. v svojem gozdu pri Kobaridu in delal drva. Kar naenkrat se vzdigne od nekod tako hud veterni sunek, da je podrl drevo, ob katerem se je nahajal, in ga zvrnil naravnost na njega. Skočir je klical zaman na pomoč, šele čez nekaj ur so prišli ljudje slučajno tamkaj mimd in ga našli nezavestnega pod drevesom. Rešili so ga izpod drevesa in ga prenesli v bližnjo kočico, kjer so ga spravili k sebi toliko, da so ga mogli na kmečki vpregi pripeljati v Kobarid, kjer so ga v bolnišnici pregledali in ugotovili, da ima več reber zlomljenih in hude notranje poškodbe. Mulo upanja je, da bo ostal živ. Kokain je razpežavala V Šont Vidu na Vipavskem je orožništvo zaprlo 38 letno Ano Babčic, ker so oblusti prišle 6premljevat na orgJah pet,je med službo božja Petje je v hrvaščini in so ga tako cerkvene kakor tudi državne oblasti v izvajanju prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo radevolje dovolile. Pritožba pravi, aa so organi6tu zagrozili celo 6 policijskim zaporom, ako bi se zapovedi ne uklonil. Pokrajinska nadzorna oblast bo stvar 6edaj preiskala in bo podrejene oblasti, ako ee izkažejo. - -i-j -i- ., ___iti.ii. v »•*■ »u j ■ r , da 6o navedbe organista resnične, brez dvoma po- ft i klicala na odgovlr. ker delujejo proti pomirjenTu kain. Orožniki so jo namreč zasačili prav pri ! jxislu, ko je prodala en kilogram Čistega sto odstotnega kokaina za vsoto 24.000 lir. Baburo bodo strogo kaznovali. Toda dokler preiskava ne bo končana, bo smela ostati na svobodi proti plačilu kavcije 100.000 lir. Trgovina z mamili se je zadnje Čase precej^ razšopirlla po Julijski krajini in oblasti te zločinske prekupčevalce s strupom pridno izsledujejo. Nove orgle v Kostanjevici Včeraj so bile z velikimi cerkvenimi iu glasbenimi svečanostmi blagoslovljene nove orgle v Kostanjevici. Napravilo jih je goriško podjetje Vnliček. Koncertni del je vodil organist goriške stolnice Tonluttl. Pevski program pa je izvajala »Schola cantorum« istotako iz stolnice. Združene mlekarne v Žagi pri Bovcu Nedavno ustanovljene Združene mlekarna v Zngi pri Bovcu so imele svoj ustanovni občni zbor, ki so se ga udeležili številni politični in gospodarski predstavniki pokrajinske oblasti. Mlekarna se je dosti dobro razvila, saj je zajela dosedaj že 60 kmetov iz Žage, Loga in Čez-»oče. Glavni govor je imel dr. Marsano, ki je pokrajinski nadzornik za kmetijstvo, ki sc je zelo pohvalil z uspehi m'.ekarn v kratkem razdobju, odkar delujejo. Na obenem zboru je bil izvoljen tudi odbor, v katfcrcm se med drugimi nahajajo tudi Ivun Žagar iiz Žage, predsednik, Giovanni Bottole. Jožef Berginc, Andrej Berginc, Albin Žagar, odborniki. Za poslovodje so bili postavlje.ni Ivan Žagar, Jožef Rot. Andrej Hro-vat, Anton Melihan in Ixijze Berginc. Pritožba organista Iz Pule izvemo, da ie prišla na prefekturo pri; tožba organista v Lindaru pri Pazinu, ki prosi od pokrajinske oblasti zaščite proti občini Pazin, duhov, ki ga italijanska vlada izrecno želi po Julijski krajini. Elektrika je v Trstu draga Mestna elektrarna v Trstu jo povišala pristojbine /xi uporabo električnega toka za razsvetljavo za 10%, tako, da stane sedaj razsvetljava hiš po dve liri na kilovat, od česar dobi elektrarna 1 liro 25 centesimov, ostalo pa jc davščino, to je skoraj 60%. Tržaški listi pišejo, da bodo konsu-menti napravili skupno vlogo na prefekta, da bi jim cene znižali, ker so nesorazmerno visoke v primeri z električnim tokom po drugih krajih Julijske krajine in Italijo sploh. Izpred sodišia Cirilu Čuka so na poti domov od goriškega sejma ustavili cariniki in ker ni mogel dokazati, da je konje, ki jih je gonil, zares kupil v Gorici, so ga prijeli In zaprli. Pred sodiščem je sedaj Čuk dokazal, da konjev ni vtihotapil. Odšel je na svobodo. Amnestije so bili deležni Viktor Podobnik, star 28 let, Valentin Petemelj, star 23 let, Matej Vetiar, star 24 let, Vincencij Lapajne, star 28 let. ki so bili obtoženi javnegn pretepa v Ledinah in pri tej priložnosti obklali i nožem Lojzeta Maž-gona, ki se je moral zdraviti v bolnišnici. Podobnik je bil obsojen na 5 mesecev hude ječe, trijo ostali na manjši zapor. Sodišče je sednj razsodilo, dn so obsojenci lahko deležni amnestije, ker je bil presto|iek lažjega značaja. Razveljavljena je bila obsodba, ki jO Je izreklo sodišče za zaščito države proti dr. Sliligoju pred 7 leti, ko ga je obsodilo na 10 let ječe. Dr. Sfiligoj se je lansko leto vrnil domov, ker je bil takrot deležen amnestije. Toda sedaj mu je sploh vsa kazen brisana, kakor tudi vse posledice kazenske obsodbe, tako, da se lnhko reče, da je bilo olisodba razveljavljena. Vprašanje je sedaj, če in v kakšni Lepo in dobro ohranjeno perilo, ki mu je zagrozila, da mu bo odtegnila letno pod- j obliki bo dr. Sfiligoj dobil odškodnino za že pre-poro 300 lir, ako bo še nadalje hodil v cerkev I slano kazen. V znamenja mirnega sožitja na Koroškem Nemci neprestano zatrjujejo, da je koroškim Slovencem vse dovoljeno, da lahko delajo, kar koli hočejo in da se jim nn godi niti najmaniša krivica. Prepogosto tudi zagotavljajo, da noben ko-r6ški Slovenec ni trpel krivice zaradi tega, ker je Slovenec in se svoje narodnosti tudi zavoda in jo spoštuje. Sledi naj nekaj skromnih primerov iz zadnjega časa, ki ta nemška zatrjevanja osvetljujejo tudi z druge strani. Nemško volikodušje, široko-grudnost in strpnost bo pač najbolj nepristransko razvidna iz nekaterih primerov. Pred kratkim so ujirizorili v Galiciji v Podlimi skromno slovensko igrico. Uvodno je predsednik društva spregovoril nekaj iskreno občutenih, preprostih misli o ljubezni do materinega jezika in o dolžnostih, ki same po sebi izvirajo iz te ljubezni. Dodal je. da hočejo koroški Slovenci ob vsem spoštovanju do svojega naroda ostati strogo lojalni državljani Avstrije in jo v njonem stremljenju po krščanski usmerjenosti državnega življenja tudi po svojih močeh podpreti. Za lem skromnim nagovorom je sledila vesela igra, ki je nudila ljudem nekaj poštenega razvedrila v domači besedi. In kako je to skromno prireditev opisal nemški dopisnik iz Galicije v celovškem nacionalnem glasilu, jiodajamo dopis v dobesednem prevodu: »Naši zavedni Slovenci, ki vedno trdijo, da so tlačeni in zatirani — v resnici pa tega niti sami ne verjamejo —, so prod krotkim uprizorili v gostilni... svojo prvo igro. Obisk jo bil sorazmerno dober, vendar je večinn glodalcev prišla od drugod. Pri zadnjem ljudskem štetju 6e je 80% vseh prebivalcev občine Galicija priznalo k nemškemu »kulturnemu krogu.-. Najbolj kričavo je vabil na to slovensko prireditev neki kmečki sin, sednj prav za prav preužitkar, čigar glavna zaposlitev je — kot kaže — razširjanje in prodajanje slovenskih listov ^Nedeljo* in »Glasnika« ob nedeljah pred cerkvijo. Posetnlkom igro je tudi spregovoril. Pod materinim Jezikom, ki ga je govornik posebno poudarjal, seveda ni bil mišljen njegov lastni, »vindišarski« jezik, temveč novoslovoiiski jezik. Da je njemu kakor tudi večini obiskovalcev igro doslej v praktičnem življenju koristil samo ne.mSki jezik, to je zamolčal. Za časa jugoslovansko zasedbe smo na naši mladini v polni meri okusili blagoslov novosloven-ekega jezika in jDopolnoina slovenske šole. Marsikaterim »vindišarskim staršem so je zdelo škoda kruha, ki so ga takrat dajali otrokom s seboj v šolo, in Še se dobro spominjamo, kako »radi' so v tistih časih hodili otroci v šolo, kor deloma niso ničesar razumeli in so malo naučili. To je bil izgubljen čas...« Miselnost in inteligenca dopisnika sta pač prerevni, da bi človek nad člankom izgubljal be-sede. A treba je ugotovili, da Jo takn miselnost zlasti pri raznarodovalcih splošna in du gornji način prikazovanja slovenskih prireditev nikakor ni osamljen. V nekem narodno močno oksponiranem kra.iu na Koroškem so sami šolski otroci prišli na misel, da se naučijo kake slovenske igrice in da jo igrajo potem v najožjem kropu sebi v zabavo in staršem v vesolje. Otroci so svojo zamisel zares izvedli in neko nedeljo povabili svoje starše in bližnje znance, naj pridejo pogledat, kaj znajo. Stvar jo bila nadvse nedolžna, iskrena, omejena lako rekoč na družinski krog. In vendar: v okolici je nastalo tako razburjenje in ogorčenje na nemški strani, dn so grozili s |>ožipom. v primeru, da se kaj takega šo enkrat ponovi, tn zakaj vso to: ker so so otroci naučili skromne slovenske igrice! Teror sosedstva je čosto mnogo hujšt In občutnejši kakor jia javno nasilje! Neki nadobudni kmečki fant se Jo učil igrati na citre pri nekem privatnem nameščencu. Fantovi starši so zavedni Slovenci, zato je razumljivo. dn je šel mladenič z njimi na neko slovensko prireditev. Čim jo njegov učitelj z.a citre o toni Izvedel, je Innta strogo prijel, češ dn na slovenske prireditve 110 smo več, sicer da ga no bo več poučeval. Obenem je zahtevni od fanta, naj takoj pristopi k »Hoimntkroisuc, s čemer bi svojo spreobrnitev tudi na zunaj jiolrdil. Ker Be jo fant temu uprl, ni smol voč priti k pouku. V irlotičnem kraju daleč naokoli ni nikogar, ki bi znal jioiičevati citre. In tako je zavedni slovenski fant izgubil svojo edino skromno veselje, kor ni hotel zatajiti svoje narodnosti. V Colovcu jo služilo pridno slovensko deklo v družini višjega nemškega uradnika. Nekoč prejme od svoje matere pismo s slovenskim naslovom, to so pravi, z edino slovensko besedico v naslovu: »Gospodična N. N.« Pošto je ejirojol slučajno go-sjiodnr In ko vidi slovensko besedo na naslovu, vrže s prezirom pismo dekletu, s pripombo: »Da liabcn Sie den vvindiflchen Wlsch!c Deklo je bilo pri družini dve loti, je pridno in jvištono, a v vsom tem času si ni upalo spregovoriti nobene slovenske besodol Brezj>oseln drvar jp jx> jiosredovaiiju drugo osebo zaprosil pri nekem koroškem podjetju z.a zaposlitev. Podjetjo pa je njegovo prošnjo zavr- te vzame* vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO •> 'o no^Vanie ^nsVo nllo s pripombo, češ da so prebivalci njegovega kraja sami »čušir (psovka za zavedne Slovence) In da takih ljudi ne mara zaj>osliti. V celovškem predmestju ▼ smeri proti Vrb- skemu jezeru se človeku lahko pripeti, da ga bo nn cesti ustavila neka žena in ga na ves glas začela zmerjati »las ČuSen-GesindeU. Verjetno je, da je ženska histerična, mogočo celo nekoliko blazna, toda ta bosni izbruh ravno glasno govori o neverjetnem sovraštvu do Slovencev, ki ga normalni ljudje no razkazujejo tako drastično. Vendar se tuko blazno sovraštvo ni moglo pojaviti samo od sebe, vzgajalo so je skozi več rodov — in goji so sistematično in celo podvojeno tudi danes. Kam naj vode taka vzgoja? V Žitari vesi so se med odmorom nčenc.l nadaljevalne šolo pogovarjali mod seboj v domačem jeziku. Tedaj pristopi učitelj Kramar k učencu Janezu Osmaleu in ga ostro pozove, naj govori s tovariši nemško ali pa naj se izgubi v Jugoslavijo. To jo samo nekaj skromnih primerov, lahko pa bi so naštela dolga, dolga vrsto podobnih, bolj ali manj drastičnih. To je tisto podrobno straho-vanje, ki zadeva posameznike in majhno enote, da ne |x>vzroči v veliki javnosti nobenega hrupa. Toda tak sistematično izveden teror nad posamezniki je lo projKigosto veliko bolj učinkovit kakor pa očitno strahovanje na voliko ali nH organizirano r.eloto. Večja organizirana skupina jo zmožna uspešnejše obrambe, posameznik pa stoji broz moči nasilju nasproti. In vse to je mogoče izvesti nevidno in brez odgovornosti. Navzven ia so lahko mirnoduSno zatrjuje, da vlada v do-oli popolna enakopravnost in svoboda ... To so metodo, proti katerim Je obramba zares tožka, včasih celo nemogoča. Nemški otroški vrtci na Koroškem V zadnjem času Je celovški lleimatbund poskusil z novim načinom raznarodovanj«, ki naj bi slovensko deco povedol dobesedno iz materinega naročja jxxl neposreden nemški vpliv: začel |o ustanavljati nemške otroške vrtce. Kako dramatično se jc ta novi eksperiment raznarodovanju vršil nad ubogimi malčki, izhajn Iz primera v št. Jakoba v Rožu. »Koroški Slovenec* prinaša pretresljivo sliko iz to jionomeevalnico: »Tudi fit. Jakob v Rožu |e dobil svoj nemški vrtor, ki naj bi zbirni otroČIČkn od 3 do 6 lot. Učiteljica je bila trda Nemka, otroci niso mzumoli njenih navodil, učiteljica 110 njihovega otroškega čebljanja. Med odmorom so usnje vos mali drobiž na šolsko dvorišče, skrivaj so ozirajoč za domom in metorjo. Pa spot pridp mpd n|e neusmiljena učiteljica in jih nemško kliče, naj so vrnejo v sol>o. Otroci jo začudeno glodajo in je sovo no more|n razumeti. Kaj ji jiroostano dmgoga, kakor pa. da jih kot mala pišcola polovl in znosi nazaj v učilnico. In spot strmi dvajset parov otroških oči in no vo, kaj se godi in govori. Kot mali. plahi ptički čakajo konca, do bi mogli zopet k mamici I11 ateju.< >K. S.c dodoja. da je oblast Iloimatbiindovo vrtce prepovedala, kar more biti samo v intorosn nedolžnih otrok In edino pametno. Posebna vest OrožniSke postaje po slovenskem delu Koroške so prejele rezervatnopovolje, naj v najkrajšem času ugotovijo točno Uijxirabo slovenskega jezika v občinah, na šolah in nn fnrah. To zuupno povelje se opravičuje s pripombo, da sc liodo na ta način ugotovile posebne pravico slovenske manjšine (»um die Vorreolite der slovonischen Minderheit feststellon zu kdnnon«). I FOTOAMATER Negativno tvorivo Če zaide laik v družbo fotoamaterjev promi-nentov, ki je v živahnem strokovnem razgovoru, se mu mora od samih učenih izrazov in visokih debat iz področja fizike in kemije zvrteti v glavi. Se silnejši je seveda učinek, če posluša takšno debato v posebnem fotoamaterskem jeziku, ki so g« za medsebojno občevanje skovali slovenski fotoamaterji, in ima priliko, da se seznani z njihovo znamenito terminologijo: špigelrefleksa. knipsnrija, drntnusleznr, entviklar, selb6tauslezar, voršlus. lihlliof, onzac, mat^ajba, dišluncmeser, zuhar itd. Nekako tako je foloamalerju znčetniku, ko napravi prvi korak v fotografijo in so znajde nepripravljen med nepregledno kopico najrazno-vrstnejših sredstev in pripomočkov, potrebnih in nepotrebnih, in v ognju vsiljive reklame, ki skušo razkričati, da je »najboljše« vse, kar propagira. Raznih pripomočkov in sredstev je v fotografiji v resnici 'oliko, dn je večkrat celo dobro podkovanemu amaterju izbira zelo težka. Med najvažnejšn sredstva spndn vsekakor ne-gntivno tvorivo, kajti od njegovih posebnosti in dobrih ali slabih In6tnosti je odvisen uspeh snemanj«. Posebno važna je njegova barvna občutljivost, ki je označena na ovojih samo s skupino, v katero 1 ozirom na barvno občutljivost spada, niso pa navedene barve posamezno, ki jih prevajo pri snemanju v monokroino fotografsko skalo. Te skupine negativnega tvoriva, ki jih mora veak amater dobro poznati, so sledeče: 1. Barvno neobčutljivo tvorivo. To tvorivo je prekomerno občutljivo za modre in vijoličasto žarke in ni primemo za snemanje objektov v rumeni, zeleni in rdeči barvi. Rumena ali rdeča barva jo na kopiji skoraj črna, modre pa skoraj bela in mnogo svetlejša, kakor jo naše oko v narnvi vidi. Tvorivo, ki spada v to skupino, je torej za barvo slepo in naj ga uporubljn nmater z.a snemanje črno-belo predlog, v vso.li drugih slučajih pa naj napravi okoli njega velik ovinek. 2. Barvno občutljivo ali ortokromatsko tvorivo. Občulljiv-o je za violetno, modro, zeleno in rumeno barvo, dočim jo za rdečo popolnoma neobčutljivo. Njegova občutljivost za violotne in modre žarke pa je večja kakor za žarke drugih valovnih dolžin tor moramo zaradi lege uporabljati pri snemanju ruinenico, katere intenzivnost je odvisna od ravnotežja v občutljivosti tvoriva za barve, ki smo jih navedli, čini višja je njegova občutljivost za zeleno in rumeno barvo, tem šibkejšo rumenico smemo uporabljati. Od dobro barvne občutljivosti tvoriva je odvisna torej tudi njegova splošna občutljivost. Ker je rdeča barva splošno zelo redka, bi lnhko postavili trditev, da je takšno tvorivo nekakšno univerzalno snemalno tvorivo — vsaj zn vse objekte, pri katerih nimamo opraviti z rdečo barvo. Dejansko pa ni tako, kajti vsaka bela ali rumena svetloba vsebuje ludi precejšnjo količino rdočih žarkov, ki nn nn\adno ortokromatsko tvorivo ne učinkujejo. S tem je njihova energija pri snemanju izgubljena, kar pride do izraza pri splošni občutljivosti tvoriva, poleg tegn pa nastane lahko zaradi tega popačonje v prevodu barv, ki ga tudi z rumenico ne moremo preprečiti. Navzlic tenui nedostaku je to tvorivo za »komodnoga« amaterja prav primerno. Razvija ga lahko pri rdeči svetlobi, pa tudi pri snemanju bo z uspehi primeroma zadovoljen, ce ni preveč ambiciozen. 3. Pankromatsko tvorivo je — kakor pove že naziv snm — občutljivo za vse barve, torej ne samo za violetno, modro, zeleno in rumeno, temveč tudi za oranžno in rdečo barvo. Po občutljivost! 7.a rdeči del sjiektra delimo to tvorivo na tri skupine. a) 0rto|iflnkromatsko tvorivo. To tvorivo je zmerno občutljivo za oranžno In rdočo barvo ter predstavlja ncjidealnejše snemalno tvorivo. Kor je pri orlojiankromatskem tvorivu občutljivost za posamezne barve najbolj uravnovešena, bi to tvorivo v prvi vrsti zaslužilo neživ univerzalnega snemalnega tvoriva — če kakšno tvorivo takšon naziv sploh zasluži. Občutljivost za violetno I11 'modro barvo seveda še vedno nekoliko prevladuje tor moramo zaradi toga tudi pri tem tvorivu nporab-ljnti rumeniro, ki je pa lahko zelo šibka. Rumeno-zelen ali zelen filter ni potreben. b) Pankromalsko tvorivo z zvišano občutljivostjo za oranžno in rdečo barvo, ki ima tudi zolo visoko splošno občutljivost, Je zolo primerno sn snemanje ponoči in pri umetni svetlobi. Prav ujiornbno je tudi za snemanje pri dnevni svetlobi, zlasti pri objektih, kjer prevladuje oranžna in rdeča barva. Tako tvorivo prvo, kakor druge skupine je neobhodno jiolrobno pri snemanju [lertro-tov, ker se odlikuje s pravilnim upodabljanjem kože in ustnic. Za pravilen prevod barv zadostuje pri dnevni svetlobi šibka rumenica. Prt umetni svetlobi zavremo previsoko občutljivost za rdočo barvo z modrim, pri dnevni svetlobi j>a r. zelenim filtrom. c) Pankromatsko tvorivo s prekomerno ob-! čutljivostjo za rdečo barvo označimo lnhko kol najl>olJ5n in najprlmornejšo tvorivo za snemanje pri umetni svetlobi. O tem smo obširneje pisali žo v prejšnjem članku. To so torej skupine, t katere delimo negativno tvorivo z ozirom na njegovo občutljivost za barvo. Nazivi so nekoliko nerodni, toiki so normirani in splošno v rabi. Nepravilno je n. pr., da označujemo neko tvorivo, ki jo prekomerno občutljivo za modro in violelno barvo, kot barvno slepo. Prav tako pn je pretiran tudi naziv »ortokroniot-sko <'®»' lokalu kakor običajno večer kritike slik. /Vedel/slo spori Praček državni prvak v alpski kombinaciji Jesenice, 27. febr. Jeseničani iinajo tri svoje smaiškc postojanke, od katerih sta najbolj znani Skalaška koča na Rožci in koča ASK Gorenjca na Črnem vrhu. Manj znana pa je koča Bratstva na Pustovem rovtu, čeprav je izredno prijetna in inta v 6voji okolici zelo lepe 6inuške terene. Topot pa je Jugoslovanska ziinsko-športna zveza priredila državno prvenstvo v alpski kombinaciji na Pustovem rovtu. Vreme je bilo, kot ves teden, tako lepo kot bi si ga 6anto človek ntogel želeti. Na nebu ni bilo oblačka in sonce je neusmiljeno rjavelo obraze. Tekme za državnega prvaka v alpski kombinaciji so se začele že v soboto s tekmovanjem v smuku. Na startu je bila tudi topot vsa gorenjska 'smučarska elita v alpski kombinaciji, katerim so se pa letos v malo večjem številu pridružili še Mariborčani in Celjani. Start za sobotno tekmo v smuku je bil na Lepem vrhu. Proga jc vodila z Lepega vrha čez sedlo Kočne, skozi gozd do Pustovega rovta in od tu naprej v Javorniški rovt, kjer je bil cilj. Proga je bila zelo težka in je od tekmovalcev zahtevala veliko tehnično znanje. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je ta proga težja, kot pa je Triglavski smuk. Snežne razmere so bile idealne. Proga je bila dolga okoli '3500 m, višinska razlika pa ie znašala okoli 000 m. V celoti je startalo 25 tekmovalcev, od katerih sta morala dva odstopiti, ker sta zlomila smučke. To 6ta bila naš najboljši korajžni vozač Žvan Alojz (Gorenjec) in pa Modre (Bratstvo), ki je padel lako nesrčno, da sc je ujel z nogo na nekem drevesu. K sreči pa ni bilo nobene hujše nesreče razen nekaj prask. Edini, ki so prevozili cclo progo brez padca, so bili Praček, Žnidar in Medja. Vsi tekmovalci brez izjeme so vozili odlično. zlasti 6ta pa prijetno presenetila Voller (Ljubljana) in pa mali Tržičan Lukanc Slavko, ki še mnogo obeta. Rezultati smuka so naslednji: 1. Praček Ciril (Skala) 3:15.5; 2. Žnidar Emil (Gorenjec) 3:24.8; 3. Voller Krist] (Ljubljana) 3:25.8; 4. Lukanc Slavko (Tržič) 3:26.4; 5. Hein Hubert (Skala) 3:27.6; o. Ankele Riko (Tržič) 3:34; 7. Media Franc (Bratstvo) 3:41.7; 8. Podbiikovšek Slavko (Maribor) 3:46.8; 9. Mali Tonček (Skala) 3:47.6; 10. Tavčar Rado (Ilirija) 3:47.6. Pri netignanih juniorjih, ki vedno silijo na Tekme, pa je zmagal na isti progi Ravnikar (Gorenjec) s časom 3:46.8, sledijo še Bertoncelj (Gorenjec) 3:54.8 in Mrak (Skala) 5:17. Tek skozi vratca Tekme so sc danes nadaljevale s fekom skozi Vratca. Start je bil najavljen že za deveto uro dopoldne. Ker se pa sneg še ni odjužil, so prireditelji počakali do 12. da je sonce odinehčalo sneg. Proga za tek skozi vratca je bila postavljena na pobočju nad kočo Bratstva v Ptistovem vrhu. Teren, trasa proge in vreme je bilo zopet izredno lepo. Proga za tek skozi vratca je bila dolga dobrih 350 m, višinska razlika pa je bila kakih 90 m. Bila pa je precej težka. Kot prvi so startali juniorji, devet po številu. Progi in njenim težkočam niso dorasli. Bilo je tudi mnogo padcev. Med najmlajšimi pa moramo vsekakor omeniti malega Mraka (Skala), ki je v obeh tekih dosegel prav lep čas (1:06.59), dalje še Sikalaša šhimpfla in Koblarja, ki sta tudi prav lepo vozila. Za njimi 60 startali seniorji, 17 po številu. Kot prvi je vozil Praček Ciril, sobotni zmagovalec v smuku. Progo je prevozil brez padca naravnost vzorno; brez dvoma je Praček danes naj-gotovejši in stilno najboljši tekmovalec. Vedno previden, toda tudi prav tako borben. Njegovega časa 50.2 v prvem teku ni nihče izboljšal. Za njim je 6tartal Žnidar. Vozil je lepo, toda — žal — padel. Padec ga je zamudil dobrih 16 sekund in s tem je izgubil tudi dober placement. Cas je bil 1:13.2. Dobro sta vozila naslednja Voller 58.8 in Lukanc 1:05. Tudi Heinu ni uspelo popraviti Pradkovega časa. V lepem stilu je dosegel 50.5. Sledijo še Ankele 55.1 in Mali Tonček 53. V drugem teku je Praček prekosil sam sebe. Tekel je 47 sekund in s tem postavil najboljši ča6 dneva. Žnidar lepo 53 sekund. Voller 57. Lirkanc dobro t.04, toda izpustil je ena vratca in bil diskvalificiran. Hein zelo lepo 50 sekund, Ankele točno toliko kot prvič (55.1); tudi mladi Tonček ima isto znaimko kot v prvem teku. Zelo dobro sta šla drugič Celjana Gradišnik in Skoberne (59.4, 55.4). Rezultati obeh tekov: t. Praček Ciril (Skala) 1:37.2; 2. Hein Hubert (Skala) 1:40.5; 3. Mali Tonček (Skala) 1:49; 4. Ankele Riko (Tržič) 1:50.1; 5. Voller Kristl (Ljubljana) 1:55.8; 6. Gradišnik Dušan (Celje) 2:00.7; 7. Taler Franc (Skala) 2:04.9; 8. Žnidar Emil (Gorenjec) 2:06.2; 9. Skoherne Fric (Celje) 2:07.6; 10. Podkubovšek Slavko (Maribor) 2:13.1. V celotni eceni tekmovanja za alpsko kombinacijo je vrstni red takle: 1. Praček Ciril (Skala) 100 točk; 2. Hein Hubert (Skala) 95.44 točk; 3. Ankele Riko (Tržič) 89.80; 4. Voller Kristl (Ljubljana) 89.40; 5. Mali Tonček (Skala) 87.54; 6. Žnidar Emil (Gorenjec) 86.24; 7. Podbukovšek Slavko (Maribor) 79.62; 8. Gradišnik Dušan (Celje) 79.58; 9. Tavčar Rado (Ilirija) 75.06; 10. Antonov Vlado (Skala) 72.95. Ker so bili tekmovalci razdeljeni v tri razrede, beležimo še zmagovalce posameznih razredov. V prvem razredu Praček Ciril (Skala) 100 točk; v drugem razredu Gradičnik Dušan (Celje) 79.58 in v tretjem razredu Voller Kristl (Ljubljana) 89.40. Po tekmah je bila svečana razglasitev uspehov in razdelitev nagrad. Vsa tri razpisana darila je dobil trikratni zmagovalec Ciril Praček (Skala, Jesenice). Vsa tri darila pa je letošnji državni prvak v alpski kombinaciji brez dvoma tudi zaslužil. Mirno lahko trdimo, da je Praček naš najboljši tekmovalec v alnski kombinaciji. Darila za 6tnuk in 6lalom ie poklonila Jugoslov. zimsko-športna zveza. Darilo za zmagovalca v alpski kombinaciji pa ban g. dr. Marko Natlačen. V6a tri darila, med njimi najlepše baiicrv r>okal, je Praček pobasal v nahrbtnik in se odpeljal na Jesenice. Grazer S.K.: Ljubljana 2:1 (1: t) + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš dragi ata, gospod Unk Mihael ključavničar danes ob pol 6 zvečer v 63. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška 81, na pokopališče v Dravljah. Zgornja Šiška, dne 27. februarja 1938. ŽALUJOČI UNKOVI. Shiioring na Bledu Bled, 27. februarja. Danes popoldne je bila na zamrznjeni plošči Blejskega jezera propagandna skijčring tekma. Ta šport, ki je pri nas še zelo malo znan, privleče zmeraj zelo veliko število gledalcev. Tako je tudi na to tekmo prišlo veliko Blejčanov, okoličanov, posebno pa Ljubljančanov. Pa tudi vsi gostje, kar jih je še na Blede v hotelu sToplicet in uPark-hotelu-', so bili nuvzoči. Vreme je bilo krasno, sončno, led dober, dasi pozneje že malo južen, ker je bilo sonce že zadosti močno. Led je bil dobro očiščen snega ter je bila proga dolga 4 km. Peljala je okrog otoka in je bil slart in cilj pred >Park-hotelom«. Gledalcev niso pustili na led, ker bi bila teža prevelika, zato so gledali z obrežja Tekmovalcev je bilo 20. Tekma je v vsakem oziru uspela ter je organizacija brezhibno funkcionirala. Bila je v rokah g. Gorjanca. Po tekmi je bila razdelitev nagrad. Prvi zmagovalec je dobil lep pokal Zdraviliške komisije, drugi pa pokal hotela »Toplice«, ostali tekmovalci bodo pa dobili plakete Ilirije. Gosp. Gorjanc se je zahvalil tekmovalcem za njihov trud, enako pa tudi prirediteljem. Tekmovalci so prišli že včeraj na Bled in so danes trenirali. Pri treningu je največjo hitrost dosegel znani tekmovalec Šiška, ki je vozil 130 km na uro, kar je za led zelo veliko, vendar je pri glavni tekmi nekoliko popustil, lako da je moral prepustiti prvo mesto drugemu. Rezultati: 1. Kobi Marko (Kranj) 2.37 dve pelini s smučarjem Prešernom, 2. Šiška Janez 2.40 s smučarjem Slavkom Kokaljem, 3. Marjan Lukman 2.56. . J V kategoriji 250 kub cm je dosegel prvo mesto Orel, v kategoriji 350 kub. cm Payer. S prikolico je prvo mesto dosegel Šiška Janez v času 2.58, drugo pa Vidmar 3.02. Na drugi strani jezera pod kraljevim dvorcem pa so nastopili danes drsalci Ilirije, državna prvaka Palmetova z Bibrom, ki sta predvajala lepe figure. Sestava človeškega telesa. Izračunali 60, da sestoji človeško telo iz tehle sestavin v odstotkih: mišičje 41.8, okostje 15.9, črevesje 8.9, možgani 1.9, koža 6.9 in mast 18.2%. Okna hiš na Kitajskem 60 narejena iz prozornega papirja. Kitajci zatrjujejo, da so take vrste okna bolj zdrava, ker dovajajo v 6obe več ultra vijoličastih žarkov kakor steklo. Taj Mahal tempelj v Indiji je gradiilo 20.000 delavcev neprestano 6kozi 20 let, in sicer zastonj; bili so namreč sužnji. Material tega templja je veljal nad 20,000.000 dolarjev. Ljubljana, 27. februarja. Oster nasprotnik tu bil današnji gost iz Gradca, ki ga je povabila Ljubljana, da se čim bolje pripravi za liga tekmovanje, ki se prične prihodnjo nedeljo, toda za trening prav dober partner in vodstvo Ljubljano je imelo danes zopet priliko, videti hibe svojega moštva, ki jih bo treba še odpraviti. če hočemo igrati kako vlogo v državnem prvenstvu Rezultat nikakor ne odgovarja poteku današnje igre, kajti Ljubljana bi morala vsaj z nasprotnim rezultatoir zmagati, kar je pa seveda v takem prijateljskem srečanju konec koncev precej vseeno, samo da se moštvo pripravi za odločujočo borbe v državnem prvenstvu. Tudi pri današnji tekmi ni bilo dosti gledalcev. Morda se je nabralo vsega skupaj kakih 1000 prijateljev nogometne igre, med temi pa je bilo mnogo takih, ki imajo razne popuste in brez dvoma precejšnje število zastonjkarjev, tako da more blagajna zaznamovati zopet samo minus in s tem se seveda vedno veča dolg, da klub zlepa ne bo mogel priti na zeleno vejo. Pri nas toliko časa ne bomo dosegali tudi na nogometnem polju kakih posebnih uspehov, doklei ne bomo imeli zadovoljivega števila gledalcev, ki bi stalno obiskovali nogometne tekme. Za mednarodna srečanja, ki so običajno zelo draga, pa je dotok gledalcev še bolj potreben. Zato se nikakot ne smemo jeziti na vodstvo in tudi ne na igralce, katerim v nobenem pogledu ni mogoče nuditi najpotrebnejšega, predvsem pa močnih nasprotnikov, od katerih bi se iahko kaj naučili, Kakor so sedaj prilike pri nas, je iskati glavnega krivca za neuspeli našega nogometa predvsem v občinstvu, ki ne poseča nogometnih tekem. Je pa še nekaj drugega, česar ne smerno prezreti, namreč previsoka vstopnina. Težko je namreč plačevati dandanes tako" visoko vstopnino, zlasti če pomislimo, da so ravno oni, ki obiskujejo športne ali nogometne tekme, najslabše situirani. Zato bi priporočali vodstvu SK Ljubljane, da poskusi vsaj enkrat z znižano vstopnino. Pritožbe obiskovalcev nogometnih tekem so v tem pogledu res upravičene in zato bi kazalo jim ustreči in potem se bo videlo, ali bo blagajna pri nižji vstopnini bolje odrezala ali bi kazalo obdržati sedanji način. Ob 15.30 sta se pojavili na igrišču moštvi, najprej gostje, nato pa dontači v tehle postavah: Grazer SK: Cibulak, Stanek, Allmer, Ru-dorfer, Pohan, Lelir, Stanek, Dorner, Matejen, Kern, Mussek. Ljubljana: Pogačnik, llassl. Žitnik, Boncelj, Pupo, Vodišek,, Lah, Pejiček, Rataj, Slapar, Janežič. Igra sama je bila vseskozi precej živahna. V prvem delu igre so bili precej časa v lahni premoči gostje, ki so tudi v 26. minuti izrazili to premoč s tem, da so pretresli mrežo domačih. Toda to stanje ni trajalo dolgo, kajti že v 20. minuti je izenačil Lah po lepem Pupotovem predložku iz prostega strela Igra je bila potem deloma izenačena, deloma pa v premoči domačih in prvi polčas konča neodločeno, ki tudi odgovarja poteku igre v prvem delu. V drugo polovico so otvorili Gračani in so takoj prešli v lahko premoč, iz katere je sledil drugi zgoditek v njihovo korist, in stanje 2:1 se potem prav do konca ni več spremenilo. Domači so postajali čim bolj uspešnejši, ki so prešli v tako premoč, da se dobro polovico drugega dela igre niso premaknili izpred gola gostov. Toda spremljala jih je velika smola, ker svoje premoči niso tnogli, deloma pa tudi niso znali izrabiti. Napad je namreč imel nešteto zrelih šans neposredno pred golom Gračanov, katere je pa vedno zastreljal ali pa je postala žoga plen golmana gostov, največkrat pa so bili prepočasni, tako da jim je gra-ška obramba lahko pobirala žoge. Zlasti se naš napadalni kvintet ni znašel v gnečah pred golom gostov, zaradi česar so se vse zrele situacije, ki si jih je pripravil na polju, razblinile v nič. Toda Shahalne tekme v Liscah Celje, 27. februarja. Smučarski klub Celje je priredil danes na dr. Kugyjevi skakalnici v Liscah skakalne tekme s sodelovanjem 10 seniorjev in 24 juniorjev. Prvak Celja je postal Jakopič Albin, član SK Dovje-Moj-strana, ki je s krasnimi skoki in globokim predklonom navdušil gledalce. Rezultat: 1. Jakopič Albin, ki je od 240 dosegel 220 točk. Dolžina skokov 29 m in 31. m. — 2. Krizmanič Faust (SPD Celje) 28 in 31m . — 3. Nedog (Smučarski klub Ljubljana) 26 in 29 m. — 4. Dekleva (SK Ljubljana) 25 in 23 m. — 5. Zaje (SK Ljubljana) 26 in 25 m. Juniorji pa so dosegli sledeče rezultate: 1. Go-ričan Anatol 21.5, 23, 2. Dvoršek 21, 21, 3. Dvoršek Fric 20, 21, 4. Božič Stanko 22, 21.5, 5. Svejk Franc 24, 22 m. ..... Na koncu so tekmovali se seniorju Najboljši skok, ki ga je dosegel Jakopič, je bil 36 m. kljub temu bi Ljubljana danes zaslužila zmago in to jirav z ozirom na njeno igro v drugi polovici, ko je goste skoraj pregazila. Se nekaj o moštvih. Graška enajstorica je napravila ugoden vtis, ki igra dokaj zadovoljiv nogomet, toda za našega ligaša današnji nasprotnik ni bil ne dovolj močen in ne dovolj aster za tekme, ki ga čakajo v državnem prvenstvu. Za prvo tekmo po daljšem zimskem presledku je pa bilo današnje srečanje primeren trening, kajti hibe, ki jih mora naš ligaš odpraviti, so se pokazale v prav žarki luči. Ožja obramba je danes opravila precej dobro svojo nalogo, vendar bo za ligine tekme prešibka. Toda dokler ne bo okreval Stane, se bomo morali pač zadovoljiti s tem, kar imamo. V krilski vrsti, ki je bila v splošnem prav dobra, je bilo opaziti, da smo šele v začetku spomladanske sezone, ker je proti koncu malce popustila. Toda upati je, da bo ta trojica v državnem prvenstvu opravila svojo nalogo dobro. Napad je bil danes precej boljši od zadnje nedelje, toda pred golom ni odločen in premalo strelja. V tem pogledu bo moral spremeniti popolnoma svojo taktiko, če bomo hoteli videti kak gol. Morda bi bilo danes dobro, če bi Lah proti koncu igre zamenjal svoje mesto, ker bi tako večkrat in lažje prišel do strela na gol. Upajmo da, da nam bo ta enajstorica prinesla v državnem prvenstvu zaželjen uspeh in zato ne bi kazalo več, vsaj za prve tekme ne, spreminjati postave. Sodil je g. Vrhovnik zelo objektivno in dobro. Prrdlekma Ljubljana II : Jadran 6:2 (3:2). SK Celje : Spori 4:4 (3 : 3) Celje, 27. februarja. Danes se je pred okoli 200 gledalci na Glaziji odigrala prijateljska tekma med gornjim« kluboma, ki je bila kljub slabemu igrišču prav zanimiva in napota ter je v prvem polčasu potekala večinoma z veliko premočjo Celjanov, ki so pa v drugem polčasu popustili. Gosti so bili zelo nedisci-plinirani in je višek surovosti {»kazal vratar Ur-bančič, ki je dejansko napadel igralca Dobrajca, dasiravno je ta pravilno startal. Sodil je Presinger, BSK : Jugoslavi ja 1:0 (0:0) Belgrad, 27. febr. m. Danes je bila na igrišču Jugoslavije prijateljska tekma obeh belgrajskib nogometnih vodilnih klubov. Tekmi je prisostvovalo 6000 gledalcev. Igra je bila od začetka do kraja zelo napela in borbena. Prava prvenstvena tekma. Moštvo BSK je bilo v teku cele igre l>oljše, vendar je imelo silno smolo pri streljanju na gol. Jugoslavija je bila le malo slabša od BSK, vendar je jKikazala za oko lepšo igro. Tudi ona ni izkoristila nešteto situacij za gol. Občinstvo je že pričakovalo neodločen izid, ko je v drugem polčasu v 37. minuti BSK dosegel vodilni in edini gol. — Sodil je g. V asa Stetanovič dobro. Zagrob, 27. febr. Hašk : Concordia 1:1 (1:1). Gradjanski (Zagreb): reprezentanca Avstrije 2:1 (1: 1) Dunaj, 27. febr. m. Zagrebški Gradjanski je čisto nepričakovano porazil avstrijsko nogometno reprezentanco. Izid pomeni velik uspeh za naš nogomet. Moštvo Gradjanskega je pokazalo izredno lepo in koristno igro in je z njo navdušilo dunajsko športno občinstvo. Nadaljnja športna poročila na strani 2 Konferenca B. Z. v Ankari Ankara, 27. febr. AA. Danes dopoldne so imeli štirje člani stalnega sveta balkanskega sfiorazunia v Ankari sejo, ki je trajala do 2 popoldne. Popoldne so se zastojmiki držav balkanskega sjx>razuma udeležili v Ankari nogometne tekme iu je ob tej priliki občinstvo, ki je v velikem številu prišlo na igrišče, viharno vzklikalo zastopnikom držav balkanskega sporazuma. Ob 18 je priredil predsednik turške republike Kemal Ata Turk visokim gostom čajanko. Te čajanko se je udeležilo tudi večje število drugih uglednih osebnosti. Na tej čajanki jo sprejel predsednik turške republike ludi časnikarje ter jim ljubeznivo, kakor vedno doslej, po-nal kratko izjavo. Od častnih zastopnikov Držav balkanskega sporazuma se je predsednik turške republike jioslovil ob 8 zvečer. Nocoj ob 23 so se štirje zastopniki Držav balkanskega sporazuma zbrali na sejo v nekem an-karskem hotelu, ua kateri so izdelali uradno poročilo za javnost. Kolektura srečk drž. razr. loterije Aleksandra R. Pavloviča Beograd, Kralja Alberta št. 1 obvešča igralce, da se žrebanje V. razreda vrši v Ljubljani od 1. do 11. marca ter priporoča veliko izbiro srečk drž. razr. loteri/e vseh vrst. Cena celi srečki Din 1000'—, polovici Din 500,— in četrtini Din 250-—. Zaradi nujnosti sprejema naroČila brzojavno ali telelonlSno na it. 21451, Beograd, + Naša predobra in nepozabna sestrična, nečakinja, svakinja in teta, gospa Ivanka dr. Schmidtova roj. Trpine vdova po sodnem starešini je danes po dolgem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabne se polože k večnemu počitku v ponedeljek, dne 28. februarja 1938, ob 17. uri iz hiše žalosti v Kamniku, na Šutni 29, v rodbinsko grobnico na Žalah. V Kamniku, dne 27. iebruarja 1938. taliljOČi OStali. Izdaja konsorcij »Fonedeliskega Slovenca«, Zaslopuik Miha &relu Urejuje Ciril JvoCevar, Itaka jugosiovanaita tiskarna, zastopnik; CeC.