i ra
X L <2
L J U 3 L J,
I J
Št. 76
(O.O.Nftlft porta)
¥ Trsta« v sr«do, 30, marca 1927,
Poiam
Številka 30 cent
Letnik Lil
lUi ixh«4a
i| dmco« L 22.— i**, t tJBO — 9 Urokomti 1 cm, zahvale,

ca I
m
lo Uto L 7S.—. ▼ inotnuHo ) mt&L — Oglasaina m I «■ pvoa ta obrte« otfU*« L I—, m oa ogU»« dtainik zavodov L
440,

EDINOST
Uradalltro in apnmiStvos Trst (31, ulica S. Francesco d'AssIsi 20. Telefon 11-57. DopUl na| se pošiljajo izključno uredništvu, oglaei, reklamacije in danar pa upravnlltvii. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. - Last, založba in tisk Tiskarne .Edinost. PoduredniStvo ▼ G o r i c 11 nBca Giosu* Carducd St. 7, L n. — Tele!, »t 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Tržaffio
(Kotijo; glej tudi včerajfinjo a Edinost*)
Avstrija je pri gradnji železnic med Trstom in severom dosti gledala na politično važnost
in ne vedno na praktično vrednost. ko. je ^tela .druiit
Trst z nj^ovim zaledjem s ko
likov mogoče dobili i^tevil nimi železnicami. Malo ^ krtv-di Avstrije, malo po krivdi kra-Ske planote in Alp delajo železnice, ki peljejo v dežele Srednje Evrope, č-sto velike ovinke. Primer ki nas najbolj zanimiva, je: SSna črta med Trstom-Prago in med iiambm'gom-Frago je -	Hm	železniška
pot med Trstom in Prago pa && km, med Hamburgom in Praffo pa S4C ka, skoraj 2S0 to manj! Da je ta razlika zelo pomembna, nam pove dejstvo, da je konkurenca Hamburga na Češkem tako srdita m usoešna. Srednja Evropa je zve-aana z Jadranskim morjem samo potom dveh glavnih prog. Patom južne železnice, zgrajene v dobi 1850-57, ki je dvotirna in veže direktno Trst z Dunajem. Ta proga je prvovrstna in za Trst pr® koristna, ima več važnih prometnih vozlov (Nabreži-na, St. Peter, Ljubljana, Zidam most, PFagersko, Maribor, Graz-Bruck ob Muri, Dunajsko Novo jnesto.) potom katerih so bile \se avstrijske dežoie južno od Dunaja več ali manj dobro zvezane z morjem. Razen tega je ta pro-cra imela dobre podaljške z Du-nada proti Češki m Moravski. Druga črta je (bohinjska) severna transa Iranska železnica, zgrajena 1. 1808-, ki veže Trst s feol-nogra»dom. Glavni vozli so: Jesenice, Podrožčica, Beljak, Schwarzach, S. Veit. Od Podrož-čice se odcepi>a proga na Celovec, Zeltweg, Leoben, Bruck, tu se sklopi z južno in to je druga proga, ki veže Dunaj s Trstom. Severna železnica je pridobila Trstu Bavarsko, iztočno Švico, Tirolsko, Solnograško; tvori dve zvezi z Nemčijo Schvarzach B Veit-Monakovo in preko Selz-thal-Wels-Passau; je tudi druga zveza s Češko Wels-Linz. Ta druga glavna proga med Trstom in Srednjo Evropo teče preko ^elo goratih pokrajin med Trstom i n Solnograško, gre skozi mnogo predorov pod Alpami, od katerih so trije (bohinjski, karavanški in pod Turami), daljši od 6 km. Te železnice imajo za Trst isti pomen, kakor pred vojno, zato ker ni drugih, nimajo pa istega obrata, kakor pred vojno, ker ne spadajo samo eni drŽavi, ampak k več državam, od katerih nobena nima interesa podpirati Trst. Za vsako teh držav imajo te železnice j>oseb-no važnost, za nekatere veliko, za druge manjšo. Te železnice so služile predvsem eksp:>V'.iji nemikih dežel; jugoslovanskih pokrajin, čeprav so zelo bogate, Avstrija ni hotela premrežati z železnicami in ni hotela navezati Bosne ne na Trst ne na Reko, niti na bližnjo Dalmacijo, ker je vedela, da, če zgradi v teh deželah železnice, se gospodarstvo zelo povzdigne in z njim tudi kulturna stopnja In narodna zavest Jugoslovenov, kar bi pomenilo za Avstrijo očitno nevarnost. Kako si moremo drugače misliti, da Avstrija ni hotela tega in je raje pustila ležati bosanska bogastva in se omejevala na prav nazadnjaško eksploatacijo, ki bi se dala primor-|ati le s kolonizacijskim sistemom, samo z razliko, da skuša ta izBiozgati kolikor mogoče ne Bamo iz ljudstva, ampak tudi iz zemlje.
Za zboljšanje železniškega o-mrežja med Trstom in zaledjem, za povzdigo trgovskih od-nošajev in za osvojitev novih tržišč so bili predloženi 'že pred leti vladi in upravi drž. železnic v Rimu sledeča načrti: Predilska železnica, obrežna direktna železnica Trst-R e k a-Bal k an; in budi oric?. hoče biti zvezana z Vipavsko dolino in zato je predlagala podaljšanje ajdovske železnice do glavne proge Trst-Postojna. Z zgradbo Prediiske železnice bi bila zboljšana zveza z Bavarsko in z zapadno, oziroma celo Avstrijo, ker na ta naftni italijanska trgovska eks-panzivnost proti severu ne bi bila več odvisna, od Jugoslavije; e železnico pod Predilom bi se izognilo vožnji okoli 50.km preko j ugosioven#kega ozemlja od
Jesenic, tržaško rada bi
Bohinjske Bistrice do
Sedanje »tanje fe z« trgovino zelo mučno svoibodneje zadihala. Pomoči a« da samo s skorajšnjo zgraditvijo, predilske železnice, ki sicer ni tako dolga, toda gradba pa bo spojena s Številnimi tehničnimi težkočami, ki bodo zahtevke velikanske finančne žrtve.
Smatram za potrebno, da se na tem mestu ustavim še malo pri velevažni prometni vodni žili Donavi, ki grozi v bodočnosti ustvariti velike spremembe v tržaškem zaledju in navajati trgovino bolj proti Balkanu, kar so do danes ovirale politične razmere. Ves Balkan že po legi gravitira, kakor Ogrska, k Do navi, kar nam kaže konfiguracija Balkana in tok bosanskih, srbskih in ogrskih rek. Če bi bila doljna Donava bolj moderno urejena in bi imela dobre rečne luke, bi kmalu prevzela vlogo, ki ji je že od narave odkazana, t. j. biti najboljša posredovalka trgovskih odnošajev med Srednjo Evroj>o in Črnim morjem in vezati srednjeevropska industrijska središča preko Balkana z Levantom in Malo Azijo. Večina pritokov, dolgih plovnih rek, Donave se nahaja v bližini Beograda in isto velja za železnice, kar pomeni da Beograd postane središče kontinentalnih vodnih cest. Donava do danes ni bila dobro izrabljena, zdaj je pa plovba po njej dovoljena vsem ladjam in glavni donavski sestav je v rokah Jugoslavije, ki gleda, da od Donave mnogo pridobi. Zato utegne sčasoma ta glavna gospodarska prometna cesta vz-točne Evrope absorbirati Češko, ogrsko, jugoslovensko in romunsko trgovino na škodo Trsta in jo navajati potom kanala Morava - Vardar v notranjost balkanskega polotoka in v E-gejsko morje. V slučaju pa, da se bo res zgradil kanal med Renom in Donavo, tedaj bo Atlantik zvezan s Črnim morjem in severne jadranske luke zgubijo današnji pomen. In če bo donavska kotlina zvezana x>o bosanskih rekah z Jadranskim morjem, to le pospeši, da se mednarodna trgovska važnost severnih jadranskih luk prenese na južno-vztočno obal.
Doneč.
Seja poslanske zbornice
avtlk*
RIM, 29. (Izv.) Dana&nji seji poslanske zbornice predseduje on. Caaertano. Po odobritvi nekaterih zakonskih načrtov prehaja zbornica k razpravi a proračunu ministrstva za aeronav-tiko. V tem trenutku stopa v zbornico on. Muesolini.
Prvi povzema besedo poslanec on. Gnocchi, ki razpravlja o aeronavtičnih gradnjah. Posla-nec on. Gabbi pa se bavi s sanitetnim vprašanjem avijatike.
čita
ltoinn m JusosMi
A'ItaUa* o odnožajih med ebema drt*vai*a
RIM, 29. (Izv.) Italijansko-jugoslovenski spor stopa vedno bolj v ozadje tudi v inozemskih poročilih rimskih listov. Edino Izjemo v tem pogledu tvori še vedno «11 Giornale d'Italia», ki prinaša danes izpod peresa svojega ravnatelja Virgilija Gayde dolg uvoden ČLanck ped naslovom, «Italija in Jugoslavija«.
V uvodu svojega članka pravi Gayda, da je bila vsled interpretacije nekaterih politikov in časopisov onstran Alp nevarnost
Po njegovem govoru	—r_________
predsednik brzojavko kubanske albansko-jugoslovenskega konta, k i^u.- zix>rnice v kateri izreka slednja fiikta, na katerega je opozorila zemeljska g občudovanje nad velikim Italija, spremenjena v konflikt poletom polkovnika De Pineda. | med Italijo in Jugoslavijo. Vsled Zbornica sprejema brzojavko z živahnim ploskanjem.
Po tem intermezzu povzema besedo poslanec on. Casagran-de, ki razpravlja o raznih tipih letal in o potrebi obširne organizacije letalskih baz.
miroljubnih izjav j ugoslo venskega zunanjega ministra v narodni skupštini in raznih jugo-slovenskih diplomatičnih zastopnikov v inozemstvu, da Jugoslavija nima' niti najmanjšega namena kaliti dobrih pri-
njegovem govoru stopa na [ JatMjsUh ^n^v^atere^o-
X \J AXJ tg V V vili ^ w t v*	w jf ——	■	_ w	i •
govorniško tribuno državni pod- | ^^Salo, kakor da sU ^
itali j ansko-j ugoslo.vens.ki konflikt odgovorna izključno le italijanska vlada in italijansko ljudstvo. Zato je potrebno ne
De Pinedov polet
Navdušen sprejem v Havani
HAVANA, 29. Polkovnik De Pinedo je prispel semkaj ob 14.
Mesto je pripravilo letalcem veličasten sprejem. Vlada in mestni svet sta proglasila De Pineda za častnega gosta. Vsi javni uradi so ostali zaprti. 200 tisoč gledalcev je prisostvovalo prizoru, ko se je «Santa Maria» spustila na vodno gladino. Sprejema so se udeležili zastopniki vojaških oblasti, italijanska kolonija in člani havanskega faši-ja. V Havani, v Portoricu in v San Dominpru so vojaške čete tvorile časten špalir. Poslopja so bila okražena z zastavami in sploh je bil sprejem veličasten.
HORTA, 29. (ltalcable). Davi ob 6.56 (krajevna ura) je De Pinedo odpotoval s svojim hidro-planom iz Ka va ne proti New-Orleans.	*
Polet Pariz-New York
PARIZ, 29. «Matin» poroča, da se francoski letalec Nungesser pripravlja na direkten polet iz Pariza v New York
Italijanski podtajnik pri Drnibi narodov
2ENEVA, 29. Markiz Paolucci de Calboli je včeraj nastopil svoje novo mesto kot generalni podtajnik pri Družbi narodov.
Čudna Ijnl
NEAPELJ, 29. Petnajst letni delavski vajenec <*aetano Cica-tiello se je bil zaljubil v prav tsr ko mlado Isabello A mat o. Ker je lsabella ubogala starifce, ki so ji prepovedali, da bi se še nadalje lepo gledala z mladim fantičem, je Cicatiella to tako razburilo, da je na cesti napadel deklico ter ji z brivno britvijo dva^ krat pi erezal lice. Revico so prepeljali v bolnišnico.
tajnik v ministrstvu za aero-navtiko on. Balbo. V uvodu svojega govora pošilja on. Balbo pozdrave junaškemu letalcu De Pinedu. Nato prehaja k razpravi o pomenu avijatike, o važnosti zračnega orožja, o taktični s popolnitvi aeronavt-ike, o zračni obrambi države, o civilni avi-jatlki, o aeronavtični propagandi in o bodočem programu italijanske aeronavtike. Ob koncu svojega govora spominja on. Balbo na tri imena, ki pomen j a-jo tri slavne zmage italijanske aeronavtike: De Bernardi, Nobi-le in De Pinedo. Za ves njen napredek in za vse njene zmage pa se mora zahvaliti italijanska aeronavtika svojemu ustvarite-lju in preporoditelju on. Musso-liniju. Govor on. Balba sprejema poslanska zbornica z dolgotrajnim ploskanjem in častit-kami s strani ministrov in poslancev.
Delovanje senata
Frooračun ministrstva za favna dela
Istočasno kot poslanska zbornica se je sestala v palači Ma-dama visoka zbornica k svoji drugi seji v tekočem zasedanju. Seji predseduje predsednik on. Tittoni in senat prehaja takoj k razpravi o proračunu ministrstva za javna dela.
Prvi povzema besedo senator Morpurgo. Govornik si želi, da bi bile ohranjene vojaške ceste, ki so bile zgrajene do leta 1921. od vojaških oblasti. Opozarja na nujno potrebo, da se prične z gradnjo predilske železnice, ki bi morala spajati Trst s Trbižem. K gradbenim stroškom, ki bodo precej veliki, bi morale prispevati tudi prizadete pokrajine občine in pokrajinski zavedi, kar bi se izplačalo, ker bi bila proga brez dvoma aktivna. V ostalem svojem govoru razpravlja govornik o raznih lokalnih vprašanjih videmske pokrajine. Senator Frola se bavi v svojem govoru z vprašanjem cest in njihovo kvalifikacijo. Senator Beneventano naslavlja na ministra samo nekatera priporočila.
Ker je generalna razprava zaključena, povzema besedo minister za javna dela on. Giurati, ki odgovarja v svojem govoru na razne opombe in želje, katere so izrekli predidofii govorniki. Kar se vprašanja cest tiče povdarja minister, da so bila dosežena v poslednjih letih znatna zboljšanja.
Za ministrom dobi besedo Se poročevalec senator Roiando-Ricci, ki odgovarja na nekatera vprašanja, ki so bila sprožena tekom razprave, ter se pohvalno izraža o ministrovem delu. Predsednik on. Tittoni zaključuje sejo ob 18.30.
Strafcaa nesreća t radnik«
TOKIJO, 29. V nekem premogovniku je izbruhnil požar, v katerem je našlo smrt 136 rudarjev.
in. UM Lizzflffi Mri
RIM, 29. (Izv.) Danes zvečer je umrl v Rimu na svojem stanovanju zaslužni državnik in veliki italijanski finanCnik senator Lulgi Luzzatti v starosti 80 let.
glede na albanski slučaj pojasniti tudi odnošaje med Italijo in Jugoslavijo.
Odnošaji med Rimom in Beogradom so bili definitivno urejeni po dolgotrajnih pogajanjih z nettunskimi pogodbami, toda te pogodbe čakajo že dve leti na odobritev jugoslovenske skupščine. Medtem časom pa je beograjska vlada z novimi zakoni in odredbami onemogočila izvedbo mnogih točk teh pogodb, ki so bile sklenjene in podpisa^ ne, toda še ne ratificirane. Centralna točka pogodb obstoja v medsebojnem spoštovanju sedanjih mej in v medsebojni obvezi, da ostanejo sedanji politični sistemi neizpremenjeni. Te obveznosti pa so bile ponovno krščene od jugoslovenskih odgovornih oseb. Dne 21. marca 1925. je govoril general Milić v Zametu o neodrešenih bratih. Manifest, katerega je izdala «Jadranska straža» o priliki kraljevega poseta v Dalmaciji, je govoril o eni etapi, katero mora še izvršiti Jugoslavija za svojo veličino. V Splitu je govoril kralj Aleksander o «našem morju». Poveljnik splitske divizije general Daskalović je prepovedal, da se igrajo v mestu italijanske skladbe. Poskušal je izgnati tri italijanske državljane, ki so optirali za Italijo in prestavil je v Maeedonijo češkega muzikanta, ker je pošiljal svojo hčerko v italijansko šolo. V preteklem letu je objavil isti general knjigo o kob ar i šk i bitki, v kateri žali italijansko armado in italijai jko ljudstvo.
Toda to so sasno pojavi, ki pričajo o jugoslovenskem duševnem razpoloženju in ne o političnih dejanjih. Imamo pa celo vrsto dejanskih dokazov, ki pričajo o sovražnosti jugoslovenske politike nasproti Italiji. Tu navaja člankar celo vrsto dejanj jugoslovenske vlade, ki pričajo po člankarjevem mnenju o neprijateljski politiki jugoslovenske vlade nasproti Italiji in ki so v ostrem nasprotju z onimi dobrimi nameni, o katerih so pred dnevi zatrjevali jugoslo-venski odgovorni politiki.
Preiskava na albanski meji
m m bo Izvršila?
BERLIN, 29. (Izv.) V tukajšnjih uradnih političnih krogih se zatrjuje, da je bila misel o sestavi preiskovalne komisije za albansko mejo že definitivno o-puščena. V sedanjem trenutku se namerava najti rešitev itali-jansko-j ugoslovenskega spora v direktnih pogajanjih med Rimom in Beogradom, ki naj bi se vršila diplomatičnim potom med obema prizadetima vlada-
Jugoslavenska narodna sKupština
končala podrobno razpravo o proračunih za 1. 1M7
BEOGRAD, 29. (Izv.) Danes je narodna skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za izenačenje. Minister Vasa Jovano-vić je podal kratek ekspoze, v katerem je naglašal, da bo njegovo ministrstvo v najkrajšem času likvidirano. Po krajši debati je vladna večina izglasovala ta proračun.
Nato je skupščina pričela razpravo o proračunu rezervnih kreditov in pokojnin. Tudi ta razorava je bila končana še na dopoldanski seji skupščine.
Popoldne je narodna skupščina po izglasovanju proračunov o rezervnih kreditih in pokojninah začela razpravo o proračunu državnih dohodkov, ki je bil odobren, s čimer je bila končana podrobna razprava o proračunih za leto 1927.-28. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je le še razprava o finančnem zakonu z amandmaji.
Jososlaolla m Bolgarska
Važne izjave bolgarskega poslanika v Pragi
PRAGA, 29. (Izv) Cehoslova-ški zunanji minister dr. Beneš ie imel daljši sestanek s bolgarskim poslanikom v Pragi. Na tem sestanku se je dr. Beneš informiral o stališču, ki ga zavzema Bolgarija z ozirom na jugo-slovensko-italijanski spor. Razpravljala sta tudi o bolgarsko-jugoslovenskem zbližanju. Bolgarski poslanik je glasom poročil praških listov naglasil, da se gibanje za zbližan je z Jugoslavijo na Bolgarskem vedno bolj širi, ter je izrazil svoje prepričanje, da ni več daleč čas, ko se bo to izvršilo. Razgovor je vzbudil tako v sofijskih kakor tudi v beograjskih krogih veliko pozornost .	___
kotline in Gornje Šlezije. Vse je izgledalo, kakor bi bili nacionalisti odnehali od svoje gonje proti zunanji politiki nemške vlade.
Tem globlji vtis jo radi tr>ga napravil na berlinske politićiie kroge govor, ki ga je imel grof We3tarp, voditelj desnice, v Kielu. V tem govoru je \Vestarp spet ljuto napadal zunanjega ministra in ženevske dogovor^, celo Družbi narodov ni prizane-sel. «Kompromisi, je dejal voditelj nemških nacijonalistov, ki jih je sprejela nemška delegacija, predstavljajo za Nemčijo novo ponižanje, novo razočaranje. Nova krivica je bila izvršna v Ženevi na škodo Nemčije. Družba narodov in njeni pristaši se radi tega ne smejo čuditi, če so zadnji dogodki, mesto da bi bili obudili zaupanje nemškega naroda, samo utrdili nezaupanje Nemcev napram ženevski instituciji.«
Komunistično SiĐsnje
med šanghajsklm delavstvom
ŠANGHAJ, 29. T r dni je bila na tukajšnjem severnem kolodvoru, ki tvori zaključek železniške proge Nanking-Šanghaj, razobešena sovjetska zastava. Delavska društva, ki jih vodijo komunistični vodje, imajo na razpolago milico 3000 ljudi, od katerih je 900 dobro oboroženih.
General Pai-Šung-Si je delavske čete priznal kot regularno vojsko. V industrijskih podjetjih se delo zopet vrši v polnem teku. Delavci pa grozijo 7. novim štrajkom, ako se takoj ne odstranijo žične ovire okrog koncesij in ako se jim ne zagotovi da njihovi agitatorji ne bodo aretirani.
PARIZ, 29. Tukajfinji ski poslanik je odločno ranltal vesti, ki so jih prinesli nekateri francoski listi o izkrca/vanju italijanskih čet v Valoni.
Poljski Mm
VARŠAVA, 29. Podpredsednik Bartel Je včeraj prečita! odlok predsednika republike, s katerim se zaključuje sedanje zase-djmje sejma. Vprašanje sklicanja norega zasedanja Še ni bilo
Samomor uradnika avstrijskega konzulata v Zagrebu
ZAGREB, 29. (Izv.) Danes so našli v bližnjem gozdu obešenega uradnika avstrijskega konzulata Karla Barta. Barto je včeraj ves dan manjkal v uradu tako, da so stranke zaman čakale na vizume. Avstrijski konzul Herzfeld je takoj odšel na lice mesta. Ne ve se še za pravi vzrok Bartovega samomora.
da je konzularni u-
Ckamberlain o dogodkih na £itpj&kem
LONDON, 29. V spodnji zbornici je zunanji minister Cham-berlain odgovoril včeraj na razne interpelacije glede položaja na Kitajskem. Orisal je dogodke, ki so so odigrali v Nankin-gu, ter dejal, da sta pri izgredih izgubila življenje samo dva Angleža. Izrazil je prepričanje, da so si tujci v Nankingu rešili življenje samo s tem, da so jih vojne ladje branile z obstreljevanjem kitajskih postojank.
Chamberlain je izjavil, da vlada sedaj na Kitajskem anarhija in radi tega ni mogoče govoriti o pogajanjih, s katerimi naj bi se uredilo vprašanje pravnega
Dejstvo je, — „ . T	. .	.
radnik zadnje čase živel precej | položaja inozemskih koncesij, sam.
Ker poteče mandat sedanjega paflaDMlKUt UliQ£9CC&
oktobra, bodo raspisane nove volitve ie pred koncem leta.
mi\]i ia raronffitJZ
Nacionalisti uroti Streseman-novi politiki
BERLIN, 29. Pri razpravi o proračunu ministrstva za državno brambo je poročevalec proračunske komisije Stiicklen v državnem zboru govoril o težavah, ki jih Nemčija ima z vojsko, katero tvorijo plačani vojaki z dolgo službeno dobo. Naglašal je, da so zavezniške vlasti hotele pač že od samega začetka napraviti iz nemške vojske organizem, ki se ne more uporabljati. Govornik je končno govoril o državni hrambi in izjavil, da ima republika vanjo lahko popolno zaupanje.
Gessler, minister za državno brambo, je izjavil, da je angleška revija «Economist» izraču-nila, da potrosi Anglija za vojsko 3 od sto vseh narodnih dohodkov, Francija 7 od sto, Italija 4 od sto, Nemčija pa samo 0.50 od sto. Nemška vlada, ki je vneto sodelovala pri ženevskih pogajanjih za razorožitev, ne namerava nikakor pospeševati oboroževanja Nemčije. Zahtevati pa mora, da se sistem vojske, kot ji je bil vsiljen, smatra kot model za splošno razorožitev. Spiočno razorožitev je treba izvesti; ali pa treba dovoliti Nemčiji, da se oboroži tako, kakor so oboroženi njeni^ sosedi. Nemčije ni mogoče potisniti na stopnjo kakega indijanskega plemena Gessler je končmo govoril tudi o medzavezniški kontrolni komisiji; rekel je, da je bilo prav, da se je ta komisija odpo-klicala, kajti «zastrupljevala je dušo nemškega naroda».
BERLIN, 29. Kakor znano, so nemški nacijonalci pred kratkim odobrili v državnem zboru poetopanje nemške delegacije na zadnjem zasedanju Sveta Družbe narodov ter Strcseman-nove dogovore glede Saarske
Ugoden francoski državni obra« čun za L 1828.
PARIZ, 29. Zbornična finančna komisija je ugotovila, da /.naša prebitek v drž. obračunu za 1. 1926 eno milijardo frankov. Znak, da so se francoske državne finance nepričakovano zbolj-šale.
Drobne vesti
Kako ščitijo rrski komunisti svoj režim.
Centralni odbor zveze sovjetskih republik je odobril na svoji zadnji seji «Zakon o zaščiti države». V tem zakonu so opredeljeni v kategorije razni politični (protirevolu-cijonarni) zločini in prestopki v sovjetski Rusiji. Kot protirevolu-cijonarno in potemtakem sodnim potom kaznivo se smatra vsako delovanje, ki ima namen vreči ali pa tudi samo oslabiti delavtko-lcmetKko sovjete ali njihovo vlado, dalje, ako ima namen Škodovati notranji sigurnosti sovjetske Hu-sije ter njenim ustanovam gospodarskega, političnega in narodnostnega značaja, katerih postanek je omogočila proletarska revolucija. Zelo interesanten je v novem zakonu paragraf, po katerem se smatra kot protirevolucijo-narno tudi vsako delovanje, ki je naperjeno proti vsaki driavl, v kateri imajo vladno oblast delavski sloji, pa čeprav dotična država nI članica zveze sovjetskih republik. Po četrtem členu zakona bo kaznovan s smrtjo in z zaplembo imetja vsakdo, ki na kakršenkoli način pomaga tistemu delu mednarodne buržuaiije, ki rovari proti komunističnemu režimu, da bi ga nadomestila s kapitalističnim. Med protirevolucijonarne prestopke, ki se kaznujejo s amrtjo potom ustrelitve, spada tudi aktivno delo ali borba proti delavskemu eloju in proti revolucionarnemu pokretu. Zadnji člen zakona pravi, da bo sovjetska vlada kaznovala tudi vse one prestopke in zločine, ki so bili izvršeni pred vzpostavitvijo sovjetskega režima v Rusiji.
Naročajte „Edinost"
n.
ckUllHOST*
V Trstu, dne 30. marca 1927.
DNEVNE VESTI
Odhod posL Burdozzl-la
Sinoči ob 18.10 je odpotoval iz Trsta dosedanji lašistovski komisar v Trstu po«l. Carlo BardurzJ v Milan, od koder ee poda na svoje novo mesto generalnega konzula v Marseille.
Ravnateljstvo lista »Popolo di Trieste« prevzame začasno novi pokrajinski tajnik inž. Cobal.
Red za plačevoale pokojnin
PlaCevanje državnih pokojnin od 30. marca do konca aprila 1927., katere Izplačuje ločeni odsek kr. zakladnice — trg Nicol6 Torama-seo št. 3. — f*e bo vršilo na podlagi ftevilk pokojninskih knjižic po sledečem redu:
1)	Civilni In vojagkl upokojenci Izpod bivše vlade: a) vdove in sirote (vhod z ulice Canal Pic-colo): 31. III. št. 1—900, 1. IV, St. 901—1760, 2. IV. St. 1761—6620, 4. IV. St. 6821—12.000, 5. IV. St. 12001 dalje.
b) direktni upokojenci (vhod s trga Verdi): 31. III. St. 1— 1100, 1. IV. St. 1101—2600, 2. IV. St. 2601—9100, 4. IV. St. 9101—13.600, 5. IV. št. 13o01 dalje.
2)	I uvali tU, vdove in sirote blvie avstrii&ks armade (ali začasne podpore)
a)	invalidi (vhod s trga Verdi): vsi 11. aprila,
b)	vdove in sirote (vhod z ulice Canal Piccolo): vsi 11. aprila.
Vsi predujmi brez pokojninske knjižice (za stare in nove pokrajine) se izplačajo dne 30. marca.
Svote za sekvestre in aliment© se izplačajo 5. aprila (vhod s trga Verdi).
Upokojenci, ki ne pridejo na dan, ki je zanje določen, bodo morali čakati do konca in naj se predstavijo 14. do 19., 22. do 24. in 26. do 28. aprila.
PrtinftSdtn ieleznltar
Prejeli smo sledeče pismo: Vlak drdrfc po neskončni planjavi od Mestre do Milana. Vse spi, glave se sklanjajo na levo In desno kakor težko klasje v vetru. Zunaj je mraz in me/?la. Luč se prikaže mimo okna in zbeži v daljavo. Glas sprevodnika preseče tu pa tam noč. Končno se strese vlak in obstane na postaji: — »Milan!» Izstopimo. «K&m greste Vi?» «Bli-zu Genove, kjer ostanem, morda leta in leta, ali pa me morda odnese volje ljudi, ki so pod nami, v toplejSe kraje.» In Vi? V Amerikol ■Obširne dimenzije mesta se v med Uh Črtah vlečejo na vse strani. Široke ulice, krasne palače! Korakam dalje, zadovoljen da me objema ta velikan. Izmed hiS kliče stolna cerkev, \ bela kot Snežnik. Koliko pridnih rok je sestavljalo ta umotvori Notranjost je veličastna, tudi zakrknjen grežnik bi tu pokleknil v te»n mističnem
eolmraku. Ljudski vrt je čudovito rasen, obširen, mnogovrsten. — Zvečer pelje vlak dalje. Spomnim se na omizje pri Maksu. Veseli PJ.t večno jezni Matko, naS goriSki glasbenik in drugi. Domovina, ti si kakor mačeha! Kdo bi si bil mislil, da zainteresira moja malenkost tak kos Evrope, da se bodo pulili za mojo prisotnost v teh ki jih, kjer vse govori in govori, a ni ga ki bi se spozabil in zinil naSo besedo. Še kamen bi se zganil. Ubogi Mirko čepi v močvirnati bližini Benetk.
Da bi ne bil tako slraSno sam! Še enega tovariSa bi rad. Eden bi zastopal ilirizem, drugi bi za plotom oporekal, pa bi bilo kakor doma pri nas, kjer se človek takole malo po!»olnči na domači grudi in je vesel. Tu se prelivajo ulica v ulico. Hodim sem in tja prepričan, da se vendar kdo omehča in spregovori po naSe. Včasi se pritihotapi časopis, pa je za hip pozabljena nesreča.	2eler.ničar».
NOVI TURSKI KONZUL V TRSTU
Gospod Nuzhet beg je bil pooblaščen za vršenje poslov začasnega turSkega vice-konzula v Trstu, v pričakovanju končnoveljavnega kr. eksekvaturja.
PRAVILNIK ZA MRTVAŠKO KAPELO V BOLNIŠNICI KRALJICE HELENE.
Občinska uprava je izdala pravilnik. ki urojuje rabo mrtvačke kapele v bolnišnici kraljice Helene. Kapela je last občine. V cerkvi, ki je priključena kapeli, se lahko
vršijo na zahtevo potomcev mrliški obredi. S pogrebnimi pristojbinami bo moral i upnik bolnišnice skrbeti za opremo cerkve in sa izvrševanje obredov.
Mrtvaška kapela je razdeljena v tri razrede, prvega, drugega in tretjega. V prvem razredu bo izložen en sam mrlič, v drugem dva, in tretji razred je skupen. Kdor hoče Izložiti mrliča v I. razredu, mora plačati bolniški blagajni 200 lir, za drugega pa 120.
Mrtvaška kapela je odprta občinstvu vsak dan od 12. do 14. ure, razen če upravr ' i>lni£nice drugače odredi. Pogrebi se bodo vršili ob delavnikih od 8.30 do 16.30, ob praznikih od 830 do 12. Sorodnikom in znancem rajnkih Je dovoljen dostop k mrličem — razen od 12—14 — tudi pol ure pred pogrebom. Obleke in krste za mrliče se sprejemajo samo od 8—12. Sveče in venci se ne smejo prinašati tje, kjer so izloženi mrliči. Venci naj se obešajo na posebne k avl je, ki so Izven mrtvašnic. Cvetlice, vizitke in drugi predmeti naj se polagajo v posebne koške.
Strogo so prepovedane napitnine osobju mrtvašnice kakor tudi vsako pogajanje z njim glede pogreba.	_
ŽreftBje „GerISke Krta"
Vzdignile so se sledeče Številke: 8985, 11908, 13740, 12928, 14703, 11247, 5607, 5568, 6328, 13632, 5033, 14408, 11110, 12679, 11501, 14786, 8939, 6015, 13947, 5148, 14508, 8167, 7374, 9310, 13410, 7583, 10410, 8738, 3076, 5951, 7121, 14, 12209, 14742, 6081, 316, 12044, 755, 5273, 4715, 636, 13373, 6^02, 57, 11207, 12006, 6642, 9138, 1826 in 467.
Podrobnosti so natisnjene na posebnih lističih v posameznih koledarjih. Vsak naj dopoSlje čimprej listič odboru ^Goriške Mati-ce», da mu nakaže izžrebano darilo.
Iz tržaškega žMjenja
Dramatičen samomor mladeniča.
V svojem stanovanju v Carboli zgornji - Ponziana 5t. 236 je včeraj popoldne na dramatičen način napravil konec dnem svojega življenja 25-letni Jakob Semolich. Mladenič je pred par leti dovršil nav-tično akademijo, ker se je hotel svetiti mornarskemu poklicu, do katerega je že od mladih nog čutil posebno veselje. Ko je dovršil študije, si je Semolich začel prizadevati, da bi dobil primerno službo pri kaki paropiovni družbi. Toda kmalu jo uvidel, da to ni tako lahko, kakor je sprva mislil. Število aspirantov za častniška mesta pri trgovinski mornarici je po vojni tako narastlo, da paroplovne družbe nikakor niso mogle vzeti v poštev vseh prošenj. Te razmere se niso zboljšale in 6e sedaj je mnogo absolventov navtike, ki že po več let čakajo, da se vkrcajo. Med temi je bil tudi Semolich. Zdi se, d;: je mladenič, ki je živel pri starših, končno sploh izgubil vsako upanje da se mu bo posrečilo najti službo. To ga je najibrž tudi privedlo do obupnega koraka, ki ga je izvršil včeraj popoldne s nenavadno hladnokrvnostjo. Okoli 14.30 se je podal v spalnico, etopil pred ogledalo, si nameril revolver na desno sence ter sprožil petelina. Zadonel je strel in mladenič se je zgrudil smrtno ranjen; krogla mu je predrla glavo skoz in skoz. Na pok je prihitela mladeni-čeva mati, ki je, uvidevši, kaj «e je zgodilo, začela vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje in nekdo nav-zočnih je poskrbel, da je dospel na mesto zdravnik rezilne postaje, ki pa ic takoj spoznal, da je prišel zaman; Semolich se je že boril s smrtjo. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je ob 17.30 izdihnil, ne da bi ves čas prišel k zavesti.
Samomorilec ni zapustil nikake-ga pisanja, ki bi zamoglo pojasniti vzroke njegovega obupnega koraka. Vendar pa je zelo verjetno, da 60 nesrečnika gnale v smrt okol-ščine, ki smo jih prej navedli. Tako domneva tudi njegova mati, kateri je nesrečni mladenič v zadnjem Času ponovno potožil svoje skrbi radi službe.
Nenavadna nesreča.
Včeraj popoldne se je dogodila na križarki «Trieste», ki jo dograjujejo v ladjedelnici S. Mareo,
kaj nenavadna nesreča. Okoli 14. In pol je neki delavec, ki je delal na Krovu ladje, nenadoma izgubil ravnotežje ter padci s precejšnje višine v pedpalubje, in sicer v prostor za stroje.
Siromak bi se btil pri tem gotovo ubil, ali pa vsaj nevarno pobil, da ni po čudnem naključju priletel na nekega drugega delavca, 23-let-nega mehanika Josipa Markoviča iz Škofij, ki je delal spodaj. Tako je pa sam ostal nepoškodovan, d očim je Markovič, ki se je zgrudil pod njegovo težo, zadobil razne poškodbe po prsih in hrbtu. Mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo ozdravil — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 8—10 dneh.
Menda pa mladeniču ne bo baš preveč žal, ako bo moral nekoliko dni čuvati posteljo, ker ga pač bodri zavest, da trpi za tovariša, kateremu je — čeprav nehote — rešil življenje.
Hakaslkova nezgoda.
30-letni mehanik Romeo Man-frin, stanujoč v ulici Edmondo De Araicis it. 17, je včeraj popoldne popravljal neko zaklopnico prj parnem kotlu na parniku «Belve-dere», zaaidranetn v proeti luki V. E. III. Ko je pri tem delu odvil neki vijak, je zdajci začela uhajati skozi zaklopnico v veliki množini para, ki je Maufrinija hudo oparila po obrazu, prsih in rokah. Nesrečni mehanik je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 10—14 dneh.
Dva dečka Izginila.
V nedeljo popoldne sta izginila z ćoma in se do sedaj nista še vrnila 15-letni mehanik vajenec Pe-tsr Mioia, stanujoč v ulici Rigutti št. 4 in 15-letni pekovski vajenec Marino Zvochely, stanujoč v ulici driuliani št. 34. Defika sta bila prijatelja, zato je zek> verjetno, da sta pobegnila skupaj. Kam sta jo mahnila, nihče ne ve. Ako bi kdo kaj zvedel o nju, naj javi to njenim staršem ali pa policiji.
Dečka sta srednje postave in priprosto oblečena; Miola ima temno-koetanjeve lase, nosi obleko kosta-njevo-rjave barve in usnjato čepico; njegov tovariš ima temne lase, nosi suknjič temnomodre barve, sive hlače s štirioglatimi risbami in športno čepico.
Tržaška porota
Obravnava proti morilcema mlftft-nlka Crena.
Izpraševanje obtožencev.
Predvčerajšnjim zvečer je bila nastavljena in včeraj započeta razprava proti 27-letnemu Viktorju Repich in Mariju Ulle6Sich, obtoženima umora miličnika Crena. Razpravo vodi predsednik porote Gianbattista Ferri, državni pravd-nik je odvetnik Tasso, zapisnikar Abruzzese. Brani odvetnik dr. Gui-do Zennaro.
Viktor Repich pripoveduj«:
Sem sirota brez matere. Z nače-ho sva bila internirana na Morav-skem. to pa radi tega, ker sva gojila italofilske misli. Po okupaciji teh krajev sva se vrnila in jaz sem se vpisal, kakor mnogi v komunistično mladinsko stranko. V teh krogih /em spoznal Marija Ulles-sicb, ki je bil tiste dni tudi dober Italijan. Ko se je začelo preganjati komunizem, so naju zajeli in b*£a sva v zaporu, obtožena umora, eno leto in pet dni.. Na obravnavi sva dokazala svojo nedolžnost. Ko sva prišla iz zaporov, sva zapustila Trst, toda po tridnevni odsotnosti sva se vrnila in tla obiskati grobove na pokopališču. Tam sva našla več tovarišev. Eden od teh je predlagal, da gremo obiskati grob Reda Zorniga enega izmed padlih v bratomorni vojni. Nisimo vedeli, da se v bližini tega nahaja grob padlega fašista W!llija Hay-nau-a. Pri tem grobu smo videli gručo fašistov, med njimi Doro Taučerja, ki naju je zasledoval, odkar sva prišla iz zaporov.
Na pokopališču se ni zgodilo ničesar.
Nekaj dni zatem me }e na turu Garibaldi ustavil Taučer in me vprašal, ako sem bil v nedeljo na pokopališču. Potrdil sem vprašanje. Taučer je odšel. Kmalu za tem sva v ulici della Tesa* zagledala avto, poln fašistov in zaslišala krike. Obrnila sva v ulico Liml-tanea, po ulici Rossettl v ulico dell Elmo. Tam sva se zatekla ▼
vrt vile Modiano. Jaz nisem stre-jal. Imel sem pa samokres v rokah. Iz vile sva zftežaia s tem da sva preskočila zid. Zbežala sva na <>pčlne, kjer sva naslednjega dne .zvedela iz listov, da je bil ustreljen fašist Crena. Ustrašila sva se in sklenila, da pobegneva v inozemstvo. Odšla sva na Dunaj, tam sva se ločila. Jaz sem odšel v Odeso, a sem se vrnil po treh letih.
Nisem umoril nikogar, ker nisem streljal.
Predsednik: Odkod ste dobili samokres?
Obtoženec: Mi ga je daroval prijatelj.
Predsednik: Kdo je ta?. Obtoženec: Se ne spominjasn. Predsednik: Na grobu Haynau-a niste spregovorili besed: Pusti, da ga vidim, saj sem ga jaz ubil!
Obtoženec: To ni resi Sam vedno spoštoval mrtve 1
Odv. Zenaro: Vemo, da je Hay-nau umrl v neki nesreči.
Predsednik: Kdo je torej umoril Crena?
Obtoženec: Nočem dolžiti nikogar. Jaz ne!
Predsednik: Od kdaj ste komunist?
Obtoženec: Od mojega 17. leta. Toda v letu 1921. sem bil izključen iz stranke. Takrat sem še verjel v idealizem in oboževal program stranke.
Predsednik: Willi Haynau je bil ranjen v boju s komunisti.
Obtoženec: Vem. Toda jaz ga nisem ranil, četudi pravi, oziroma je dejal materi, da sem ga jaz umoril.
Marij Ulleseich m zagovarja.
V nedeljo 3. junija 1923. smo bili štirje ustavljeni pred kinematografom «Buffalo Bill». Med temi štirimi se je nahajal tudi Repich. Med tem ko sem jaz gledal plakate kinematografa, sem videl, da se
ie drugim približal neki Taučer, J je nekaj rekel Repichu. Ko se je oddaljil, sem vprašal Repicha, kaj je hotel Taučer. Repich mi je povedal, da ga je ta vprašal, ali sva bila nedeljo preje na pokopališču. Bila sva res tam. Tam je vse ostalo mimo. Komaj sva se oddaljila od tistega kinematografa, sva zagledala taksi, ki je bil poln fašistov. Ti so kričali za nama: «Fer-ma!» A mortel® Stekla sva po ulici Limitanea in fašisti so tekli za nama. Prišla sva v ulico Rossettl do ulice Elmo. Tam so padli prvi streli od strani fašistov. Repich se je umaknil boju, dočim sem jaz potegnil samokres in ustrelil štiri ali petkrat proti fašistom. Vem, da nisem zadel nikogar. V ulici Elmo sva srečala nekega moškega, katerega sva prosila, da nam pokaže pot za nadaljni beg. Ta naju Je peljal par korakov, ko sva zagledala odprta vrtna vrata vile Modiano. Preganjana, kakor divjačina, sva se zatekla v tisti vrt in
tam čez vrtni zid v noč.....
Naslednjega dne sva Čitala liste — uvidela sva, da je najino življenje v nevarnosti in sklenila, da pobegneva v inozemstvo. Ločila sva se na Dunaju — od tam sem odpotoval v Francijo.
Predsednik: Vi ste bili obtoženi umora fašista §irancich7
Obtoženec: Bil sem oproščen — in mislim, da je umevno, da skuša človek, ki je nedolžen že enkrat sedel v tisti kletki, rešiti svojo kožo z begom. Razprava se nadaljuje.
PODI>I8TE
<62)
V, I. KRI2ANOVSKA:
EMEZA
ROMAN
Potovanje se je bližalo koncu. Polkovnik, ki os je vedno bolj zanimal za svojega novega Bilanca je z začudenjem opazil, da je Raul večkrat padel v mračno nastrojen je duha. Nekoč mu fe dejaJ s prijateljsko iskrenostjo:
_Upam. knez, da na boste pripisali prazni
radovednosti, če vam povem, da sem zapazil pri vtos neko ototnoet in trpko ljudomrznost, ki se mf zdi nerazumljiva; mlad Človek, ki je obdarjen s vsemi telesnimi in gmotnimi dobrinami kakor vi, bi mond gledati na življenje kakor na prazr tHc jac ne razumem,	gorje more težiti
vaš« mlado srce?
Odkriti in sočutni pogled, ki je spremljal te besede, je ganil Raula.
napadi Jadrana, ki prevladuje dobre pol ure. V tem času zabije Jadran dva lepa goala, katera German ni mogel ubraniti. Nato aledi četrti goal za Obzor in proti koncu zabije Jadran v lepem izpadu tretji in zadnji fpoaL
Oibe četi sta popolnoma zadovoljili publiko, katera je po končani tekmi aplavdirala zmagovalcem in premagancem. Sodil je tov. Kras — precej dobro*
četa zmagovalka: German, Ko-vačič I., Vekjet lil. Mihelj Mer-Sek Kovač« II., Pregarc D. To-minc, But I., Počkar, Bradaš. — Gledalec.
Vesti zjiorlškega
Goriške mestne vesti
LJUDSKO GLEDALIŠČE Trgovski dem
V soboto 2. in nedeljo 3. aprila se uprizori Andrejeva drama v i tirih dej aajih «Anflsa». Režira In v glavni u logi nastopi g. Ter-čt&
21. cenik Živil pri prodaji na debelo
Komisija pri trgovski zbornici v Gorici je priobčila 21. cenik živil pri prodaji na debelo, v veljavi na goriškem trgu dne 26. marca 1927.
Finejši riž: L 205-210; navaden ril: 200-205; rumena koruzna moka 100-102; navadne testenine (obenem z zabojem) 315-320; kristalen sladkor 690-693; navadno semensko olje (franko sod) 730-740; domaČa mast 830-850; amerikanska mast 670-680; slanina 790-800; navadna kolonijalna kava 2100-2150; polenovka 450-460; ječmen St. 10 L 190-195; ližol druge vrste 150-160; fižol prve vrste 185-190; krompir 100. Navedene cene ne upoStevajo užitnine.
Na «Nova pota* S
IzSla je Četrta številka tega lista, ki se bavi izključno z dobrodelnostjo in čigar čisti dobiček je namenjen dobrodelni ustanovi v Gorici. Urednik mu je znani pisatelj pod psevdoimenom Foroju-liensis. Uprava se nahaja v Gorici, via Ponte Isonzo št. 28. Cena zverku je 2 L. Z ozirom na pestro vsebino in na blag namen se list vsem toplo toplo priporoča. Sprejemajo se preplačila. Ker je te številke že kakih dvajset izvodov na razpolago, naj pohito odjemalci z nakupom.
Razdeljevanje pisem po pefcti
Poštna uprava javlja, da je število zavodov, bank in tvrdk, ki so zaprocile za dovoljenje v smislu kr. ouloka zakona od 1. julija 1926. št. 1208. zasebno razdeljevanje pisem po mestu), zelo majhno v primeri z onim številom, ki bi morali zaprositi za prej navedeno dovoljenje in ki so se radi tega odtegnili dolžnosti, opremiti tudi taka pisma z znamko in sicer za deset cent. Poštna uprava bo strogo pazila nato, da bodo razdeljevali zasebna pisma le oni, ki imajo zate posebno dovoljenje, da bodo pa oglobljeni vsi drugi, ker razpečavajo pisma brez dovoljenja in brez znamk.
«Sploino Slovensko žensko dru-ltvo» v Gorici
naznanja, da bo redni občni zbor v nedeljo, dne 3. aprila 1927. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, Via S. Giovanni št. 7, I., z običajnim dnevnim redom.
_ Odbor.
IZ GABROVICE PRI KOMNU.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da se bo vršila dne 10. t. m., to je na olj*čno nedeljo, v Šolskih prostorih razstava izdelkov tukajšnje
obrtne Sole. — Kdor čuti zanimanje do sličnih razstav, naj ne zamudi te prilike. —
IZ DORNBEROA
Na dan Sv. Jožefa je povozil avtomobil mladeniča Karla Vari ©ca, člana «Mandolističnega krolk&» iz Gorice v Dra^i, blizu naSe vasi. Osebni avto g. Krainerja, trgovca z železnlno v Gorici, ki je dirja) skozi našo vas z grozno brzino, menda blizu 100 km na uro. je na ovinku treščil v nesrečnega mladeniča, ki je vozil s kolesom čisto pravilno po desni strani, ter ga vlekel kakih petnajst metrov daleč pod kolesi. Ce ne bo komplikacij, boozdravil v kakih treh tednih. Razljučeni vaSčani so hoteli pokazali svoje negodovanje s pestmi brezobzirnemu šoferju, ki je hotel dirjati kar dalje, no da bi se zmenil za nesrečno žrtev.
RHZHE ZMESTI
Prodaja ruskih kronskih draguljev
V Cristie, poslopju, kjer se vrše velike dražbe, so se začeli v srevdo prodajati ruski kronski drag-ulji. Navzočnejra jo mnogo odličnega občinstva, draguljarji s celega sveta se udeležujejo dražbe. Nekatere dragocenosti so posebno krasne, tako tiara iz klasov, ki se tresejo pri najmanjšem gibu, meč Pavla I. in zaponka s 40 karatnim bril j a n-tom, diamant iz ŽezJa Katori-ne II., ki ima 194V2 karatov. Na dražbo piide tudi poročna krona. ki so jo nosili ruski carji pri svoji poroki, obstoja iz dveh vrst briijantov in iz krifca s šestimi velikimi briljanti. Sodi se, da h * kupnina znašala dva in pol milijona funtov (nad dve sto šestdeset milijonov lir).
BORZNA POROČILA
Amsterdam 870-880, Belgija 298.50-303.50, Francija 86.06-85.85, London 106.55-106.85, New York 21.66-21.7t>, Španija 387.50-397.50, Švica 417.50-421.50, Atene 27.80-28.HO, Berlin 512-522, Bukarošt 14.50-15.50, Praga 04.25-G4.75, Ogrska 37G-:>86, Dunaj 301.00-811.50, Zagreb 38-38.50.
Uradna cena zlata (28. III.) L '421.50; vo-jnoodškodninske obvez-
riu-e L 61.
—	Hvala vam za va&o iskrenost in povem vam odkrito, da ne morem uživati mladosti in sreče zaradi resnih družinskih nepriiik; poleg tega sem izgubil mater, ki sem jo oboževali Moj dobri duh me je zapustil ter me obsodil v takšno osami j en je, za katero nI utehe!
Polkovnik je uprl svoj pronicavi pogled v mračno knezovo obličje, zmajal % glavo in dejal:
—	Ali mislite, da materina ljubezen usahne istočasno s smrtjo telesa? Resnično pa« Je le to, d& je vaće minljive oči ne vidijo, toda njena duša, ki se je oddelila od telesa, vas ni zapustila In deli z vami vaše trpljenje. Povejte, ali aa Tam zdi nemogoče občevanje živih z mrtvimi?
—	Ne, ne, ker mati mi je zatrjevala, dat se ji je moj radni oče prikazal in jo potolattl. Doda ynimi ni dtfui ta milost.
—	Ne obupujte, mladi prijatelj, sedaj sem uverjen, da naju je sam Bog privedel skupaj in H» je monl namenjeno vrniti vam dušni mir. Ne vem, če run, je znano, da obstaja v Parfeu družba resnih* izobraženih ljudi, katerih smoter je znan-sfjguo dokazati nesmrtnost duše in možnost ob-
TELESNA VZGOJA
SPORT
ŠPORTNO UDRU ŽEN JE.
Uradno.
Danes točno ob 20.30 seja v društvenih prostorih. Radi važnosti je udeležba obvezna.	Tajnik.
•Jadran* - «Obzor» 3-4.
Kljub slabemu vremenu je lepo itevilo publike prisostvovalo tekmi, katera se je igrala skoz in skoz prijateljsko in kavallrsko.
Otnor je nastopil s 5 rezervami, katerim se je takoj poznalo, da niso kos svojim tovarišem v Četi. TudiJadran je uvrstil eno rezervo. V prvem polčasu igra Obzor na bofjfli strani igriMa ter se takoj opazi premoč na njegovi strani; Četa izrabi priliko in zabije 2 goala po zaslugi Počkarja. fitevilni izpadi Jadrana dobijo obrambo Obaora vedno na njenem mestu. Prvi polčas se zaključi z 2-0 v prid Obzoru.
V drugem polčasu traja v začetku Se vedno ipremofi Obzora in v tem Času pade ie tretji goal, katerega je streljal Maršek iz kota naravnost v vrata. Nato sledijo lepi
Sevanja z nevidnim svetom e pomočjo oseb, ki so obdarjene s posebno lastnostjo, in ki jih imenujemo medije. Ta nova veda, ki se imenuje ftpirftiaem, ima. veliko bodočnost. Ima že na tisoče učencev in njih Število se z vsakim dnem veča. In če telite, vas posvetim t to novo vedo!
—	O, seveda Selim! — je vzkliknil navduSeno Raul. — Pronikniti v mrak zagrobnoga Življenja, zvedeti, kaj se je zgodilo z mojo materjo, vnovič sltitett njene svete... 01 če je kaj takega mogoče, odUvim k novemu življenju. Pripravljen sem postati tbŠ učenec, polkovnik; sli me hočeta takoj vzet* t šolo brez Izgubljanja časa?
—	Prenagli ste, mladi prijatelji — je odgovoril polkovnik a smehom. — Vaša vnema me veseli; toda sa tako važno stvar je treba priprave. Najprej morava skupaj prebrati tri knjige, ki so osnova ftpirltizma: Knjigo Duhov, Knjigo Medijev In Evangelij ipiritisUčne razlage. Ko boste razumeli zakone in vzviAeni nauk Duhov, bova posfaiftftla z božjo pomočjo poklicati vafio mater. Pridite k meni, jaz živim sam z ženo, In če vam
□
□ □ □
BSRUTHCMiOL ^ Fabio Fi,iI
vodi v vsiih jezikih.
pouk In pre-388
BTflnH.fŠ N. Borsattl & FJrUo, Trst, £LhI AHilM Corso 47 (lekarna Kovls) popra\lj«, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cennh. Govori so slovenski.	393
HIŠICA z dvema stanovanjema, po dve »obi in kuhinjo, vrtom, v mestu, stanovanje prosto, v popolnem stanju, »e proda 36.000.— Leban, Via Toro 14.
415
TRGOVSKEGA pomočnika sprejme takoj Šiikovič, Kozina. Predstavili se osebno tekom dneva, najkasneje v dv«h dneh,__U
SAMO potom energičnega, zdravljenja s GIykolom se ozdravi glavobol, Šibkost, malokrvnost, obnemoglost. Izdelek lekarne Casiellanovich, Trst, Via dei Giu-liani 42. Zahtevajte vedno originalne steklenice «Glykol - Casiellanovich* 412
B\Rf dobro vpeljan, v sredini mesta, se proda radi odhoda. Ponudb« pod «Odhod» nana oglasni zavod Molesini, Gorica
4C9
bo ugajalo v našem ozkem krogu, bova začela i učenjem,
Raul je goreče zahvalil gospoda B. za pova bilo in kmalu se je oglasil v neki čedni vili pari' Ske okolice, v kateri je prebival polkovnik. Hlflm gospodinja ga je sprejela z materinska bla^o. hotnoetjo ln v kratkem se je knez izvrstno počuti v družbi svojih novih prijateljev, ki ju je skora vsak. dan obiskoval. PreroSke sanje, ki so mi dale pobudo za to potovanje, so se mu zdele po slane od matere. Z vnemo se je učil Ipiritističnegt modroslovja in njegova vzprejemljiva duAa * vedno globoke je pronicala v nove nauke.
Nekoč je polkovnik sprejel Raul a s posebni radostjo.
_ Knez, — jo dejal skrivnostno, — dane
vas pričakuje prijetno presenečenje. Predstavil? vam svojo hčerko, Rezal i jo Berrten, ki je prišla 1 nam na dva meseca. Ona je ena izmed onih izvo ljenih oseb, ki nam predajajo zagrobne glasov« je namreč lsvrsten medij- Po čaju imamo ftpiri tlstiČDO m]q In morda stopi vaša mati v stik s vami