SPOMINŠČICA NA  ŠTIRISTOLETNO   ZDRUŽENOST GORIŠKE  IN  GRADIŠČANSKE  Z AVSTRIJO
Oglej in ondotna bazilika.
Spisal dr. F r. Kos.
|eseca maja leta 1906. so gojenke goriškega ženskega učiteljišča s svojimi učitelji napravile izlet v Oglej. Po posredovanju profesorja Casteliza je isti dan prišel tja tudi dr. Henrik Swoboda, profesor dunajskega vseučilišča, ki brez dvoma najbolj pozna preteklost ondotne bazilike. Ta nam je nato na licu mesta natančno pojasnil razne znamenitosti v baziliki, kripti, presbiteriju in na pokopališču. Rečenega leta je izšla tudi velevažna knjiga „Der Dom von Aqui-leja", katero je izdal grof Lanckororiski, a spisala sta jo večinoma profesorja Niemann in Svvoboda. Velik del naslednjega mojega spisa je sestavljen deloma po knjigi Lanckororiskega, deloma po ustnih podatkih profesorja Svvobode. Na podlagi knjige Lanckororiskega je tudi Josip Dostal spisal kratek sestavek »Oglejska bazilika", katerega je priobčil letošnji „Čas" str. 275—280.
V preteklem letu se je v Gorici ustanovilo društvo, katero ima namen, da bi ohranilo oglejsko baziliko in njene umotvore. Prvi predsednik tega društva je goriški nadškof, prevzvišeni dr. Fr. Sedej, drugi predsednik: deželni glavar goriški dr. Alojzij vitez Pajer, načelnik: ekscelencija Albin baron Teuffenbach, eden izmed odbornikov pa prej imenovani dr. Swoboda. Društvo nabira denarne doneske od svojih članov in od drugih dobrotnikov, da bode lažje izvrševalo svoj namen.
Od leta 811. pa do ustanovitve goriške nad-škofije leta 1751. so bili oglejski patriarhi višji cerkveni pastirji skoraj vsem tistim Slovencem po Primorskem, Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki prebivajo južno od Drave. Po nekaterih straneh Primorskega in Kranjskega so imeli patriarhi nekaj časa kot deželni gospodje tudi posvetno oblast Oglej z ondotno baziliko je bil mnogim Slovencem dolgo časa cerkveno središče, nekaterim pa tudi deželno glavno mesto. Oglejski patriarhi so dobivali s slovenske zemlje mnogo svojih dohodkov, katere so potem lahko uporabljali za postavljanje in popravljanje svoje bazilike, mnogo novcev so pa najbrže pobožni Slovenci sami darovali v ta namen. Zato se smemo tudi mi Slovenci zanimati za to prestaro stavbo.
I.
Rimljani so utemeljili mesto Oglej (Aquileia) leta 181. pred Kristusom. V ta namen je rimski senat poslal legijo vojakov, to je 3000 pešcev in 300 ko-njikov na določeno mesto. Vsak mož je dobil po 50 rimskih oralov zemlje, vsak stotnik po 100 in vsak konjik pa po 140. Triumviri, kateri so imeli privesti naseljence v Oglej, so bili P. Cornelius Scipio Nasica, C. Flaminius in L. Manlius Acidinus. Kmalu nato (leta 180.) se je moral rimski konzul Aulus Manlius vojskovati s sosednjimi lstrani Ko je zapustil
52*