St. 34. V Gorici, .Ino 27. aprila 1900. Letnik II. l/.liaja vsak toi'vk in p<*t«'k v IimIdii oh II. uri pmlpnlilno za im'sio Icr oh 15. uri |)O|ii)lilnc /.;i iloy.clo. Sl.aiu> po po.šti jircjcin.ui ali v (Jorici iKi doin pošiljan colololno H K.. polletno 4 K. in cctrt'cliio 2 K. I'rodaja sc v (Jorici v tollnk;irnah Sell war/, v Šolskili ulirah in .1 c 1- Icrsil/. v Xuiiskili nlicali p<> K vin. uOKICA (Zjutranje i/ tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-kiat po 14 vin.. 3-krat po 12 vin. Ako so vočkrat liskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušičj. Deželni zbor goriški. (Izv. poročilo). \\ seja dii!1 2(>. aprila ob f). uri zvoeor. Na dnevnem redn je nič manj nego hi predinolov; toliko jili ni bilo so nikdar, od- kar obsLoji deželni zbor. — Prisolni so vsi poslanei. Prodsednik sporoči / nekako sloves- nosljo vdanoslno izjavo, ki ji jc o priliki 400 lelnice zdru/.euja naše j)oknt>/.oiif; gro- Ibvine z dozolami MabsbnrAko krone brzo- javiu) poklonil Nj. \'cličanslvu prcsv. eosarju — in pa na to došlo cesarsko zahvalo. Povoii sc zapisnik poprojšnje seje. Brezkončna vrsla novih pelieij so izroci po vsehini iistanovlj^nim oilsckotn v razpravo. Po prostopu na dncvni red iilenioljuje poslanee dr. Vcnuti v zadnji soji slavljena predloga zastran zoleznice po Soški dolini in pa zastran zboljšanja ueitoljskih plač. Bosoluoija zaradi zeloznic sprejme sc soglasno; naert zakona zaslran zboljšanja uoileljskih plač pa se izroči pravnemu od- scku. da na prol.rose in stavi o njom svoje prodlogo. Poslancu dr. Tumi jc podoljena beseda za tri interpelacije. I'rva jc naslovljona na g. cesar. namestnika v Ti'slu. — Dotkne končne točke so glase tako-ic: 1. Ali je Vaši ekscelonci znano žaloslno slanjc drzavnih cost v slovenskem delu naxe dežele in posobno državne cosh» od Gorice do Ajdovščino V 2. Ali jo Vaša okscolonca voljna, uki'O- nili potrebno, da se ista spravi vsaj v tako ' stanjo, kakor jo ista pro^a od Ajdovsoino do Postojno naproj? 8. Ali jo Vaša okscolonca voljna. dali ccstiKMiiu oblaslvu .strog nalog, da v naj- ki-aj.šoin času ceslno progo mod Gorico in Ajdovščino progloda tor stavi svojo |)rod- l(jg(; za zboljšanjo in boljšo vzdržuvanjo to (!csto? To intorpolacijo so podpisali vsi slo- venski poslanci. Dnma intcrp<'lacija naslovljona na nj. c. g. mi nist ra za pol.jcdclstvo, sc glusi v svojih konciiih točkah tako-lo: 1. Ali poziia nj. o. obupni gospddarski polo/.aj lolminskoga in posobuo bovskega okrajaV 2. Mi vc Nj. e., da obsloj plaiiinskoga |n-(»bivalstva ninui svojo zaslombo oilino v ž.ivinoroji in da jo ta odvisna po vsem od planinsko in deloma od gozdnc pašc! 3. Ali jo nj. o. znano prostrogo posto- panj(! c. ki-. gozdnili oblasti brcz gospodar- «koga načrta? 4. Ali jo nj. o. voljna. storiti konoc takemu škodovanju planinskih /Jvinorojcov ? ;"). Ali misli nj. c. sloriti rosnib kora- kov, da so oblastva loto zajczovanja bndo- urnikov, pogozdovanja brcgov, r(\gulacij<» vo- dol(>kov po splošMom načrlu. ki so ima po- 1 ago ma izvi-Aiti tokoin gotovo doboV (). Ali misli nj. o. do izvršitvo l.accga pfcinisljcncga gospodarskega naccta vsc nc- polr(»bn<; skodljivc prepovedi in zapovedi podrojenili gozdnili oblastov ustavitiV 7. Ali misli nj. o. ubla/Jti žo naložonc globo, oziroma oprosLili prizadoto plačila istib, posebno v slučajili. v katcrih grt; za pt'cpovcdi nokatorib dclov planinskih [ta.šiii- kov in planinskib gozdov? Tudi to inlcrpolacijo so poilpisali vsi slovcnski poslanci. Tj-otja intoi-pclacija iiaincnj(;na nj. o. gospodu minist in za uk in bogooastjo slovo tako : 1. Ali jo nj. c. /nun rossultal posa- moznib prodmotov in razrodov tukajsnjo gimnazijcV 2. Ali jc nj. o. poučona, da so nastav- Ijoni na tcj gimnaziji prot'osorji voüinoma ncniskc nai-odnosli, ki nc jjoznajo dožolnib jozikov in razmcr v dežoli? ';i. Ali jc nj. c. voljna uplivati pri na- stavljanjii profosorskib močij lako, da so bode dajala (»rednost vsposobljonim doma- činom in takim, ki so zniožni dc/.clnili jc- zikov V •I. Ali liocc uj. c. ski'bcti za to, da so nasa mladina no bo zalila v narodnoni čiitu po nastavljcnili ncinško narodnili profosorjib? 5^ Ali jc nj. c. voljna odredifi pro- iskavf) o I'a/.nici'ali na Inkajsnji c. kr. .uiiii- naziji in vplival.i pcimoi'iiim potom, da s(; no stavljajo na našo mladino prost»-(»^c. skor-o nomogočo zabtovo. Podpisani so slov. poslanci razvon g. Hoi'buca. \rso tri intorpolacije s<; izroc'ia vlad- nomu zasl.opnikn. Dr. Tuma ^tavi na to naslodnji, od vsoh slov. poslancov podpisani predlog: V proslavo 70 lolnico cosarjovc; in štiristolclnoga združenja poknožoiu! gi-ofo- vino Gorisko in (iradiščansko z avstrijskim ccsarstvom, uslanovi so zaklad za podpoio obrti v dožoli pod imenom: ,.Cesarja Franca Jo/cl'a ustanova za pospoševanjo obrti-'. V nslanovni zaklad določa so iz do- žclncga zaloga znosek 40.000 ki-on nedo- takljivo glavnice ter pooblaščadoželni odbor, da to svoto nabavi. če troba, potom izposojila. To glavnico uborabiti jo v prvi vrsti tako, da so brozobrostno posodi v onakib dclih po oboh. narodnostih v deželi mod donainc zavodo, ustanovljono po določilib zakona od 9. aprila 1873, ki so pocajo s pospošovanjom obrti, z naincnom. da obr- iiHJo zatipano glavnico v oskomptovanjo monjic obrlnikov po obrostni mori, ki no prosoga vsakokratno avstro-ogorsko banko, tor oh (»nein ohrncjo v isto svrbo toliko svojc (jhratno glavnico, da iz sknpno svoto, uporabljono za tako oskomptovanjo zavoda po rcilnom poslovanju, no narasto vočjega dobička nogo po !%• Ako hi so ustanovljona svota no mogla tako porahiti, obrniti jo isto ali oslanok za bn;zobroslna posojila manjšim obrtnikorn, ki imajo povrnili v rcdnib obrokib v dobi iiitjclal.jt? v pot lolib. Ustanova jo v oskrbovanju dožolnega odbora. Tomu so propušOa, da sostavi izvrse- valni stillut tor nalaga, da vsako loto po- roča posob(;j dožolnomu zboru o vspobu ustanovo in dolovanju dož<;lnoga odbora v prid malo obrti. V Go ri c i, dno 2(i. aprila 1900. |)r. II. Tuma. dr. A. Gi'Ogorcic, dr. Abram, Anton Alulia, UJ. Grča, Ivan Lapanja, Klan- čič, 0. (Uabrščok, Horbuč, dr. Hojic. I'lcnndjovanjo'tega predloga prido na dncvni red prihodnjo sej<;. Nadaljovajo dnevni rod potrdi zbor obračiino in propačune skoro vseb zalogov, kar jib j<4 v cb^žolni upravi. To potrjenje se jo izvr.šilo sumaričnim potom. Po prodlogu doželnega odbora (j>oro- covalee dr. Verzegnassi) se uvrste mod okrajnc naslodnje ceste : a) costa držoča od Marjana skozi Rorono naravnost do Sv. Lovronoa pri Moši; h) cesta držoča od dr- žaviio v Solkanu skozi Kronberg do državno pri Ajšovici ; <•) costa držoča od državno v Gabriji skozi isto občino do okrajno costo v Kubijah ; d) kos costo, ki od mosta čoz blrijo v Medeji skozi Čopris drži v vas Viško in <•) oni kos ceste, ki od Čopriskega Irga drži do moje italijanskoga kraljostva proti Sv. Ivanu Manzanskomu. Ta zakon se potrdi ludi v zadnjem čitanju. Daljo poi'oca dr. Abram o spre- mombi costnega zakona v tern zmislu, da so Listanovi za novi sodnijski okraj Koba- riški ])os(>bon costni odbor, broječ 7 udov in da so vslod tega stovilo udov costnega odbora Tolminskoga od 9 skrči na sedem. Tudi ta nacit zakona se odobri v zadnjem čitanju. Po prodlogu poslanca Panigai-a se iz- ročo linančnornu odsoku v razjjravo in po- ročilo naslodnji predlogi deželnega odbora: 1. zaradi podpore 800 kron prof. Henriku Maionica, ravnatelju dežolnoga muzeja za potovanjo na PariSko razstavo ; 2. zastran 20 odstotnega prispevka na skujmi proracunjeni potrosok 440.000 kron za zgradbo obmojnib cost na Kanalskom; 3. radi podporo 4400 kron za zgradbo costo od liocinja do Kambrei^kega; 4. radi skupno podpore 3600 kron neka- torim obc'inam za napravo vodovodov; f). radi podpore 8400 kron za zgradbo costo po Braniški dolini; 6. radi podpor za uravnavo vodnih tokov mod Kobaridom in Tolminom; 7. radi razširjonja poslopja italijanskoga oddolka dožolne kmetijsko sole. Poročevalec dr. T u in a: Predlog dež. odbora zaradi izbrisa zastanoga dolga užit- ninske zadrugo na Tolminskom se izroči pravnomu odsoku v protros in poročilo. Isti poročovalec. Dežolni odbor se po- oblasti, da stopi za deželni zalog v stalno donarno zvezo po tekočom računu s solid- nim denarnim zavodom pod najugodnisimi pogoji in tako, da znesek zajmov ne bi presegel 200000 kron na leto. Poročevalec dr. V e r z o g n a s i : Kor- minskemu cestnemu odboru je izplačati iz doželnoga zaloga 78 kron 64 vin. v po- vrnitov polovico predplačanih strožkov za popravo in vzdržovanjo modnarodnoga mosta v Bračani. Poročevalec dr. Abram.: Zbor pri- poznava umostnost izločitvo občin Štjak in Kopriva iz sodnijskoga ok raj a komonskega tor nja pridruženje okraju sežanskemu in naroči dož. odboru, naj priobči ta sklep tržaškornu namestnišlvu. Isti poročevalee: Lotni prispovok de- žolo k stroskom za pogozdovanjo Krasa povikša se od 1. januvarja 1900 naprej na (KXK) kron. Poročevalec dr. Ve rz e g nassi : Koc- janu Delneriju, odslovljenemu učoncu ital. oddelka kmotijske sole, so dovoli 200 kron podpore za obiskovanje sirarskoga tečaja na kralj. mlekarskem poskuševališču v Lodiju. Isti poročevalec: Predlog dež. odbora zastran ustanovitve tretje učiteljske moci na vsakern oddolku dež. kmetijske sole — so povrne dež. odboru, da se natančneje dogovori z vis. vlado zaradi dotičnih po- L I S T K K. Gorje iz strasti. Huski: A. Čchov. —J. ^ Strugar Grogorij Potrov, izdavna znan l^ol izvrston mojster, ali ludi kol. najholj ''•ni mož v vsem balčinskom okraju, jo poljal svojo bolno /.ono v dožolno bolnico. Moral je prevozili tridosot vrst; ali pot jo bila strasna: niti državni poštar joj ni bil kos, ^aJ pa so lo tak lonub, kakor.šon j<; bil strugur Grcgorij. Bezki, mrzli voter j(; pibal uprav v obraz. Kamor koli jo poglodal, povsod so so sukali celi oblaki snožink, da se ni moglo niti spoznati: ali gro snog z "oha ali so z<>mljo. Za snoznim oblakom ni lj'lo vidoti niti polja niti tolcgi-aljiili hlodov, lllli MOzda; in ko je udaril na (iro^orija posobno mocan sunek vetra, ledaj ni bilo videti niti pOti ne Hromotna, slabotna ko- ljlhea S(- J(' jodva pomikala napr(y. Vso «vojo n.oč jo porabljala v to, da jo dvigula I1O"J iz «^l>oke«u snoga in jo zamabala z K»avo. Slrugarju so jo mudilo. Nomirno so jo promikal na bocni strani sanij, in nopre- ^tano tolkol konja po hrbtu. „Ti Matrona, ne jokaj..." mrniral j(4. — „Potrpi malo. V boluico, če Bog da, pridova kmalu... Pavel lvanič ti da kapljic, ali ti ukažo kri pustiti; ali morobiti bode ugodnoje njogovi milosti, da to nadrgno s kakim cvotom (spiritom) — ali lako ali ono... odlože Li ono od boka. Pavel Ivanic i zo poskrbi. — Malo pokriči, potepta z no- gami, ali žc; poskrbi. To je slaven gospod in prijazen... Takoj, ko s(; pripoljava tjo, takoj skoči iz svojo sobo pa bo zacol zlom- kovati. „Kaj? Kako to?-' zakrici. ,./akaj nisi prišol o pravern času. Ali sein jaz kak pes, da se bom ves dan ukvarjal z vaini, vragi? Zakaj nisi prišol zjutraj ? Von! Niti tvojo sapo nočoni hi. Jut ri pridi!'' A jaz pa porečem: „Gospod doklor! Pavel Ivanič! Vase visokoblagorodje!" — On pa: „No idi, ti čenča, vrag! No!" Strugar bijo po konju in ne gledo na starko neprostano mrmra pod nosom: „Vase visokoblagorodje! Bos je, kakor prod Bogom, lojte lu kri/., odsel sem od doma, ko se je jodva danilo. Kjo naj bi bil prisol ob casu, ako se je Gospod razsrdil in jo poslal tak metež? Sami izvolite videti. S(! kak boljsi konj bi ne bil mogol priti, ali jaz — izvolite vidoti — nemam konja, ampak to je — sramota!*' In Pavel Ivanič so namršči ter zakriči: „Poznam vas ! Vedno najdete kak izgovor! Posobuo ti, Gregorij! Poznam to že davno! Kaj no, da si kakib petkrat pokukal v kremo !'' A jaz mu po- rečem: „Vaše visokoblagorodje! Ali sem jaz mai'i kak budodolec, ali ]>agan? Starka izdiba duso, umira, a jaz da bi hodil po krčmah! Kaj mislite, Bog varuj! Naj bi bile prazne, to kremo !tl Todaj pa ukaže Pavel Ivanic, naj to noso v bolnico. A jaz predonj na kolena... „Pavel Ivanic! Vase visokobla- gorodje! Zaiivaljiijo.n» so vain najpokornojše! Uprostito nam n(!umnikom, siromakom, ne zainerito nam, kmetom! Vi so izvolite vzne- mirjati, pa mazote svojo nožico v snegu !" In Pavel Ivanic pogleda tako, kakor bi hotel mlariti. pa poroče: „Bajši nego se mečos prod noge, rajši bi ne lukal žganja, noumnož in miloval žono. Pretopsti bi to trobalo !il — „Kes tepsti, Pavel Ivanic, Bog me kaznuj, da tepsti. A kako bi se ne klanjal do nog, ko ste vi naši dobrotniki, ro'lni ocoljo! Vase visokob^orodje! Bos- nica: lejte, kakor prcul Bogom... pljunite mi v oci, če lažem : samo da nioja Matrena ozdravi, pa vam narodim vse, ker izvolite, vse za vašo milost! Ustnik, če želite, iz brezove skorje... pa igralne kroglje in cunje /nam strugati kokor ti onstran meje... vse slorim za vas! Niti kopejke ne bom raču- nil! V Moskvi bi racunil za tak ustnik štiri rublje, a jaz niti kopejke! Doktor se za- smojo in porečo: ,,Nu, dobro, dobro !... Samo žal, da ni pijanec!"' Jaz mila starka, ume- jem, kako je treba govoriti. Ni ga gospoda, da bi se jaz ne znal pogovoriti ž njim. Samo daj Bog, da ne zaidom. Viz, ali to mete! Vse oči mi je zabrisalo". In strugar je klepetal brez konca in kraja... Mebansko je blebetal z jezikom, da bi le malo zaglušil svoje britko čustvo. Be- sedij je imel mnogo na jeziku, ali že več mislij in vprašanj v glavi. Gorje je bilo za- delo strugarja mahoma, prav nepričakovano, in zdaj se nikakor ni mogel osvestiti in priti k sebi ter to prav urediti. Dozdaj je ziv(;l brozskrbno, v pjanem polsmi; ni po- znal niti gorja niti veselja; ali zdaj je za- čutil mahoma v dusi strašno bol. Ta brez- skrbni lenuh in pijanec je prišol zdaj v po- ložaj brižnoga (skrbnega), užaljonega člo- veka, ki jo hitol in so celo boril s prirodo. (Daljo pride.) {gojfiv.in pptem, poda syqj predlog v pri- : bodnjem zase-danju. • ¦ Predsednik priporoča načelnikorn od- * sekov, naj sktbe^ato, da odseki zaporedoma " ijspbinijo svojo nalog'o. ker bo treba skoro . skleniti zasedanje. D o pis i. ... iz.Hilu'inbcrgn. — Nikdo ni popoln ,. na svetu,; Kakor ima posarnezni clovek svojo grebe in napake, tako ima svoje po- 'greške^ tudi vsaka oblast, vsaki zastop, toraj " ludi — uaS'e zupanstvo in stareSinstvo. Toda takib grebov, Hßredov in, ppgreskow kakoršui se inu zdaj v javnosti očitajo, ta- kib. pa vender nima ! ObOo je znano, kako silovito so na- i:pada"hi blali ol) enem naše županstvo in ¦ staresiristvo ter označa kakor da jo nekak .. kimajoči sti'oj". V 45. stv. ,.SoBurQT"', k-i ,v'^Prinipjcu". tro.si laži in črni eastitega kürata, liofcee ;ga oneeaslili pred občani in slovei^kd¦'•'"•'j&vndjtfj'ö.1 Todk' 'glede nas in po >51 On o slovonske! javnosti .so zolo nioti. .ylvfti* v. našej,, obcini jo pi^ecoj zuvoduib in :po^tourb mbz^ ki niso trgali Bog vo kolikct casa1 Irlac "jib šolRkib klopoli, ki pa' znajo böljd ločiti/načaj od značaja in osebo od ps.t^V-, ^vikPJ'. .izvestni. „uconjaki", katerim ,iso ¦jmk'di^y^, o->sq.be vse, a prav nit: po- •šlt-e-ii.i' značaj. Mi dobro voino, koliko hvk\& sino dolžiii naišoinu častitomu gospodu kurätu Zfc^ iijegpy trud, ki ga žrtvuje v ko- ri§L in cast, našie občine. Saj . je njogova neuinorna skrb, kar jo v blagor naše sro- njo: pronovljonjo in olepšanje Hožje lii.^o in župnišča, obnovitev i-aznib drugib na- prav jo zabvalititi lo njogov«Mnu marljivoinu truclu in prizadovanju, kakor tudi ni priliko, da bi on sain ne priponiogel z denarjeni, ako je potrebnp. Zatp je naše ljudstvo na- vdu^eno za svojoga dobrotnika, čogar dola bodo vzbujala bvaležnost in ponös colo pri zanaincih. Pa prašamo one ljudi, katorirn smrdi,. postenost bliznjoga kakor vragu križ: kdo pa jo pni, ki dola za vsakoršni napio- dok pri aas, ki vzbuja ljudstvo'V narodiHMii oziru, ki ga navaja na gospodal-ski napro- dok in ki ga kropča v vori in inorali ? Zdi se nain, da to ni zgubljonoc „Hurov", pae pa naS pročastiti gospod kurat. 0 toni svodoči tudi obče spo.^tovanj«^ katoro uživa gospod kurat tako pri odraScenib, kakor i pri nežni mladini in ljudstvo najboljo vo, komu sine dati svojo ljubozon in spo- ts to vanje. Sicer se ne čudinio j.Primorcu", ka- teri iz — slabe vosti onib, ki vanj pisarijo, vidi vse črno na dubovnib, a vse bolo na onih, ki bi zaslužili, da se jib imenujo erne, čuditi se je le črni nehvaležnosti ljudij, ki bi. brez dubovske podpore niti ne bili to, kar so. Posebno nekoga peče spoštovanje in east, ki jo uživa gosp. kurat v obcini od zadnjib državnozborskib volitov, kajti v do- kaz temu je bil enoglasno izvoljen volilnim možem brez vsake agitacije. Mislimo, da bi izsTstni individuvi boljo storili, da molčo. kakor pa ometavati z blatom dobrotnike ljudslva, kajti s torn lo pojavljajo boleobuba, ki tiei v njib in ki njibovj oliki in uglodu ni v nikako cast. Toliko rosnit-i na Ijubo. Politični razgled. Lex Koorber. i Načrt' jozikovnoga zakona. ki ga |>rclu n. pr. zainoro čoška stranka le h'daj vlo/.iti čosko vlogo. ako ni zrnožna noinst-ino in niina svojoga advokata. Drugačo niora vložili nom.ško vlogo. Knako volja za Nonic(i v cosIumh od- dolku. liošitov čo.škib ulog zgodi so v noin- škem joziku ob čoškeni provodu, izda so pa prevod U» na izrocno prosnjo stianko. \r civilnib pravdab sc \rši obravnava s p<>- niočjo tolmačev, kaloro imenuje vhula oxlra slalum. Naroduoslna omejitev okraji^v so irna izvrsili cim prej. C(»ski notrauji služ- boni jozik l>o dopu.ščen lo na sodisüib prv(» vrste in to lo v čisto čoškib okrajib. Za Moravsko vc^ljajo načola popolnoma rne.šo- vito u red bo. Na zunaj so bode rešovalo v stnislu BadtMiijovib narodob, v notranjom so bodo ro.ševalo zadove č(;škib strank v č(^šeini, v oslalom pa v nemsčini. Z izdanj(ui) teb dvob zakonov so ' razveljavljene vso projšnjo jozikdvno mu'odbe in ludi ininistra Streinayra iz lota 1880. — Žo v tob dvoli točkab jo toliko ])ripoinočko.v za neuisko nadviadjo v doželi, da jo skoro sniosna l'or- inalnost, ako se. jib uvoljavlja zakonilim potoin. Saj bodo Nonici našli sredstov po- teni za izpodrivanj(» ooskega jezika, kakor jib najdojo sinlaj. V iioinskoni okraju iu; bode sinol noltodon Cob vlagati vlogo v inatorinein 'jeziku, a Nemoi jib bodo vlagali v češkoni delu, kolikor bodo bololi. To jo izzivanjo čoškoga naroda, pa nic di'ugoga in, Oobi na to no bodo smeli inolčali. Car Nikolaj v Mjskvi. • ..Od lota 1849.. ko je bil tudi car Ni- kolaj, soveda 1., v Moskvi, so so ui vr'-il dogodok, da bi bil posotil svoto Moskvo kak ruskj car. V zgodovini ruskega naroda je, to jako r(>dok dogodek, s katorini v zvozi so bili costo izvanrodhi*pojavi riiskt; vnanjo politike. Nokatoi'i krog-i smatrajo tudi pobod carja Nikolaja 111. v Moskvi kakor pred- igro velikoga jjoliticnoga dogodka svol.o Husij(? in ga spravljajo. v dotiko z niožnim konl'liktom z AngJijo. V prvo j(i, rosnicno, da, jo, car, .N.ikola.j. čutil sreno potrobo, i>obi- loti v naročjo sijajinv lnaluško Moskvo, kjor so tuli do/načoga; ondi jo obbajal praznik vstajonja Zvoličarj(»voga po ruskern j>i'avo- slavnom običaju, jioljuhivši svoj narod v znainonjo onakosti jirod Bogom. Bila pa je ludi zoija carice, da so soznani z du.šo ruskoga naroda, ki jo najpristniša v staro- davni Moskvi. Kuski narod, katoroinu jt; Moskva to. kar jo katoličanoin Him, začul jo z zatlosčonjom, da se cariea podaja v Moskvo in so morda nokoliko potolaži glodo dojstva, da car Nikolaj 111. ni osrečen z niozkiin jiotoiiistvoin. Bolyarski knoz. Žol.jo [irinca Kobur.škega, poslali ,.kralj Bolgarijo, datirajo gotovo z<' od tronolka njogovoga zasodan.ja bolgarskoga prestola. To j(> j)okazal ž(k s krščonjem njegovega prvorojonca na iine — Boris, katoro inio jo bilo iine zadnj(^ga kralja Bolgarije. Danes so gospodarsko razinore v Bolgariji padlo pod niclo in tudi knoz sain jo bankerot; zato jo zacel misliti, kako bi so resil iz no- prijotuo nioznosti, da izgubi siinpatije pri narodu kakor slab gospodar in dospe zopol do ugloda. Zat(4kel so je v bogaio Busijo, kjor se pa le blini pi'ijatelja Husijo, kajti on je skozi in skozi nemskega inisljenja. O/.Onil bi so za v prvo rad z Veliko kno- ginjo Holeno, 18-letno bčerko Volikoga knoza Vladimirja, Oegar soproga, Marija Pavlov na jo rojona neinska princozinja lu^sonska. Toda v to svrbo bi moral presiopili v pravoslavjo. Knez bi bil sicer" lakoj storil la korak, kor njemu j<^ vrščekove zanjko. saj ga vsakdo. ki ima razum, ))ozna naduto/a, kalerega pro- ganja lastni demon domi.šljijo. Ta clovok so skuša kazali, kakor da so niora prod njiin ti'osti vos svot, v resniei siv L,ra pa tako bo- jimo. kakor njogovi'ga kalamona. Gabr.ščekovo slrašilo so glasi: B I a g o r o d n i gospod! Tisti klorikalni nemirne/.i, ki liocejo prokucnili vos dosodan.ji red v „Goriski ljudski }jo s o j i I n i c i"', so p »birali pi dežoli-rned udi in posebno mod posojilnič- ninii dolžniki, poo b I as ti 1 a, da bi ž njirni dosegli svoj nečedni nam mi. lido poso- jinico so slopili z različnimi lazmi in so jib tudi ujoli na svoje limanico. Ako slo dali pooblaslilo ludi \'i. Vas j inorani opo'/orili na slabo naslodk(i, I ako bi so nasprotnikom-splolkarjeni posre- čil lak nainon. Prod vsom Vas opozarjam na moj odgovor. katoi-i skucu- lionr' in jib zaprisega na kalamon, ce.s „jaz so no bojim luči (fiij!) in som se pod čla- nek tudi podpisal-', odgovoren „pred svetoni in zakonom" za resnico. Gabrščok zna, to je res, a njegov „llo- kelc" baš kaže, da bi n(> bil smei zadnjič v „Soči" pisati da drugi — sleparijo z na- biranjoin pooblastil; kajti tako govorjonjo kakorsno jt1 na njogovem ,.llekolcu;< o ,.])re- kucubib1', „s[)lolkarjib", „lažobu „nasledkib" in takib „receh" je uprav blizo podobno n j o g o v e m u slopenju lahkovornega Ijud- stva, čegar samorkzsodnost stavlja s „ilekelcom" na težko skušnjo. Naso tisliovne pomote in ^abrscVk. V HH. št. našoga lisla sojeurinila v notico ,.Gori.ška ljudska posojilnica" in sicer v julranji izdaji noljuba tiskovna pomota glodo provizije v I em sniislu. da so glasi (K)OO gld. mosto VAH) fild. To tiskovno po- moto pa srno popravili koj isti dan v vo- c(M-ni izdaji, o čemer se labko propriča vsakdo. Jodnaka pomota so nain jo vrinila v SI. 31. našoga lista, kor jo stavec napra- vil iz našib pisanib löOOO gld. tiskanib 1;")()0 gld. In gloj! Kako slaslno pograbi g. Gabršček po tob našib tiskovnib, dasi po- piavIjtMiib pomolah, da naso Inlilve „stvarno pobijo*'. I'oraj sino vond(M' ,.Sočou v zado- vab ..ljudske posojilnice" pripravili v ne- kako zndrogo. tako, da jej no proostajo proli našiin Irdilvam drugoga. nogo —• —• argument liskovuo pomoto! Kroiijuristi rav podobna lista goriška kori- i'eja i/, narodno-nercdnoga tabora, ki je prod nokaj moseci i:(;ptal za .abstinonco, ko pa je „pri.šla" abstinonca, jo zopel ceptal zopor isto in delal zgago v javnosti zoper zaslopniko. s katiM-imi jo skupaj „abstini- ral". --- S pijanimi kmeti \i\ res on križ: nikoli jim ni iistrozono. co jini na|»ravi.š vočoijo. a!i čo jim jo no uapravis, kajti: intriga niora bili! Društvo slovenskih kaioliškili uči- tcljie. — Dne 22. aprila so imoU» sloven- sko katoliske lu'-iloljico v Goriei 19. zbo- rovanjo pod vodstvom volocaslilljivega gos- |)s)da Alojzi^a Kovaciča. mostm^ga kaplana pri sv. Iguaci.ju. — Prodsodnik jo govoril o polrebi voro pri učitoljioab in navajal vzroko. zakaj ta vočkrat poša. — I'redsod- nicaje popisala v svojem govoru Leonardo da •Vinci.jevo sliko o zadnji vocorji. -- Gospioa ucileljica E . . . . jo doklamovala Šorlijovo „Iz starib časov". — Poli slo se pesni ,.() santisima" in Volariceva „Divja rozica':. — Dolocil so jo čas in program za drustveni koncerl v prid nadaljnomu izobrazevanju driistvenic. Prodsodnica je društvonicain pririMlila nadaljovalni točaj v polju. kalori jo začel 22. t'obruvarja pod vodstvom vrlo ucihilice Homo Bagnalasto. rčiteljski izpiti, — 7. maja t, I. prično izpili učitoljske sposobnosti za ljudske in mosčansko solo v Goriei. Dozdaj so jo oglasilo 21 iiciloljev in ucitoljic. /t'lcznica iii načrti onoga arj;-t'l,jiii. Na tiikajšnjom trgu jo kupčija s spargoljiii proo,(»j oživola. Tako n. pr. prodalo so jo 2o. t. m. 18 kvintalov špargljev po povjirecni coni 90 kron kvintal. Vidi so, da ta del našoga domačoga kim»tij- skega gospodarstva prav dobro vspova. ..Uralno in povsko drastvo" v I)o- brovljali uaznan.ja slavnomii obcinstvii, da bodo imi'lo v nodoljo dne 29. aprila ob 4. uri popoldne svoj ustanovni obcui zbor pj'i Jozi'lu Toiion št. 7() po sledoceni dnev- iKMTi rodu: I. Pozdrav začasiK^ga predsod- nika; II. Procilanj«1 pravil; 111. llpisovanjo udov; IV. Volilev odbora (po pravilib); V. Določilov proračuna; VI. Določitev č.asni- kov in knjig: VII. Prodlogi in nasvoti. K obilni udolo/bi üljudno vabi začasni odbor. I/. Ajdovsc'iil«' nam pišejo: Po dolgom čakanju zadobila jo nasa župnija, vsled prorano umrlega g. Dugulina, novoga zuj)- nika v osobi cast. gosp. Jožosa Gigoja iz Malovšc, službujočoga v Jagerščeb. — 23. t. m. proli veeeru zbrali so se skoraj vsi župljani pred corkvijo, kjer so pričakovali novoga dušnoga pastirja. Malo prod 7 uro naznani pritrkovanjc zvonov njegov doliod v novo domaoijo, kjer ga na kralko po- zdravi prvi podžupan — župan je bil osebno zadržan — ter mu predstavi navzoče ob- činske odbornike in klucarje; sprejme ga v cerkev in konočno v župnišče. — Novi župnik jo bil vidno ginjcui. Upamo, da bode V novi službi j)opolnonia zadovoljon, čoravno ga čaka mnogo tožavnega posla, posebno glede solske mladino — —. Požar. Nocoj po noči jo do tal po- gorela delalnica „Prvega mizarskega di-u- šlva" v Solkanu z vsoini stroji vred. Knjige so vondar le resili. Delalnica je l)iht zava- rovana |iri nekom milanskem zavarovalnom društvu. Mndrost coljskili Xemccv, vcljavna tmli na (ioriskem. -- Celjski mestni urail je v očiglod dogodkom 10. avgusta lanskega lela izdal neko spomonico, v kateri stoji tudi nastopni stavek: ,.Rar/moro v Celju so vseskozi nezdrave. Javui prornel. mej obemu narodnostima, pravni polozaj. uprava. obrt in trgoviua, s kratka: vsc Irpi jxxl leiiii raznierami. Le nurodno sovraštvo |)ostaja velik postaja tako razjarjono, ta posnulovanja pri njonib stariših, ki so od- povedali svoji hčeri vsako naklonjonost radi njono zvozo z ogrskim ari.stokralom. liol^arski prolVsorji in dijaki v Ljuhljsini. — I*»*1 -3- (- ln- i° (lo;l° v Ljiihljitno HO bolgarskih dijakov in 10 uui- tcljiščnib in-olosorjov, da si oglodajo Ijub- Ijanska nčitoljišča. Vodila sta izlotniko iav- natolj Ilija Grigorjov in arbimandrit Zonovi- Potrov. l'risli so iz Kistondjila na inakudonski tnoji. Ljuhljanski župan Hribar jirn jc pri ..l.ioydir' nazdravil v /namonju slovansko vzajeinnosti. Slovcnska sraka. — V IjnMjanskib listih čitamo,da jo ondi stopil k protostan- Uzinu iičonoo roalko Cerne, sin urarja Cer- "(ita. Njogov prolosor je ultra-Prusak Hin- der. Corno j(! pa sovoda slovonska kri. To 1'ode slovonska sraka moj noinškimi pavi! ŽivahnoNt v Opatiji. Letos jo. lo- ročnikom Hckassijcm dvohoj. v katci-om jc bil Bissingon ustrolj(Mi. Potros v Mostaru. V torok due 17. t. m. oh 2. popoldan bil jo v Most.aru proooj mot-iin pot ros, ki so jo ponavljal v trikratnib sunkih. Trolji sunok j(^ bil najbujsi, oulo so jt^ diiljc* ("a a zamolklo podzomsko grmonjo. Podpoi'iio drustvo za stovenske visokosolco na Diinaju projolo jo kakor žo mnogo lot zaporodoma Indi lotos lo|j vo- likonoc'on dar od mariborskih Slovonoov. Znani jtožrtovalni rodoljuh mariborski. g. Franco I)o1 1 kron 40 v. — Darovali so: Slavna posojilnica v Mariboru 100 K, g. dr. Jornoj (ilančnik (druAlvoni uslanovnik) 40 K, ve. g. Ign. Orožon, stolni profit itd.. g. Martin Žunkovič, o. in kr. stotnik, po f) K; vu. gg. Dr. Jož. Pajok, ka- nonik ild., dr. Iv. Mlakar. kanonik, dr. Ant. Medved. o. kr. gimn. prof., Kr. Simonie, stolni kaplan, Hlaž Matok, c. kr. pros., Fr. Dolonc, trgovec, po 4 K; vč. gg. Lovro llorg, stolni dokan. dr. Krizanie kanonik, Jos. Zidanšek, prof, bogoslovja, dr. Kr. Kovaeio, j)rof. ho- goslovja po :-i K; vc. gg. mons. Karol llri- bovšok, kanonik. Ljud. Iludovernik, stolni vikai-, M. Šlrekolj, stolni vikar, Jak. Pajok. o. in kr.v voj. kaplan, Al. Haubonreich, rač! ie^. .). Čizok, 1. Vrožo, katobota, Al. Matok. prof bogoslovja, Jak. KavOič, c. kr. prof., Al. Zvor, duh. kazuilnieo, Fr. Boh^k, kaplan pri sv. Magdaloni. Anton Korošoc, prolokt, Kr. Hrolib, prof., dal.je» gg. dr. Janko Rozjak, (;. kr. solski nadzornik, dr. .Jos. Pavaloj, c. kr. fin. konc, (iabr. Majcon, c. kr. prof., Al. Mabovoc, c. kr. postni otic, Ivan Koprivuik. c. kr. prof; Iv. Hole, pot učilelj, J. Ko.šan, c. kr. prof., Dr. Kilip Torč, zdravnik, Fr. Mikloeič, iičilolj v p., 1. Majcon, Jos. Molzor, trgovoc. Fr. Holasok. trgovoc, Fr. Pavlie. c. kr. poštni kontrolor. dr. Fr. Fir- biis, c. kr. notar, (tlrustvoni uslanovnik). dr. Fr. Hadoj, c. k. notar. Jos. Rotnor, c. kr. sodni tajnik, dr. S. llrasovoc, c. kr. sodni prislav, dr. Fr. Vovšok, c kr. dož. sod. svolnik (drustv. ustan.), dr. Ivan Glasor, od- votnik. Al. Kakovoc, uradnik jii/ne žol. Jos. Rapoe. posostnik po 2 K; ve. d. Ivan Mar- kovšok. 1 K 40 v., vc. g. Jakob llribornik, spiritual, dr. A. Janožič, c. kr. sodni tajnik po 1 K. — Za toliko hlagib darov najiskro- nej&i ziibvala! Mosoca marca t. I. projolo jo 49 revnik dijakov 495 K v znapikah obo- dinab in v gotovini; jirojšnjo mosoco so je razdelilo |;');J() K, vsega skupaj tor(ij 20HI K. — Drustvoni odhor prosi uljudno za daljna darila, ki jib hvaložno sprojoma \. dru.stv. blagajnik: Gosp. dr. Klein Soshun, dvorni in sodni odvotnik na Diinaju, L Singorstrasso 7. Narodiio ^ospodarstvo. Kaj iiam jc» storiti s polomljoiiiiii sadnini drevjem. l.l'o zloilii oSkoiloviiniiii Kraševcoiu v poiluk.) Pivčanom ostano gotovo so dolgo v spominu štirinajsti in potnajsti dan docom- brii prošloga lota in marsikatori sadovnjak na gornjom Krasu ohcutil bo So dolgo časi poslodko lob dvob dni. V todnu prod toma dnt^voma jo bil bud mraz in snoga je padlo skoraj več, nego c(»lo zadnjo zimo. NatMikrat pa jo pri- pibal mokrolni jug in snog, ki jo obsodol na drevju, prieel so jo tajali. Po gorkem dnovu naslopila jt^ noč in z nocjo nastopil je mraz z dozjom. Vodono kapljo pričole so na drevju zmrzovati in so napravljab; okoli vej, mladik in dohla dobolo bideno skorjo, ki jo dreyje tako obtožila, da se jo pricolo lomiti. Saj je bila ta skorja na drobnih mladikab tudi več contimetrov debela! Kaka teža jo tlacila todaj drovjo, mislimo si lahko. Grozno jo hilo slišati pokanjo dn,iv(!snib voj in strah jo prcsinil člov(»ka, ko jo glodal, kako pada druga za drugo proti zemlji. Najvoč škode jo napravila ta vremon- ska nezgoda okoli SI. Potra in Divače. Sn(% ki pada v tibom in mokrolnom vromonu, vslavi so, kamor priloti. Tudi na drevosnib vejab nabirajo so v vodno voči ninozini snožno plahle, ki mnogokrat zado- stujojo, da se veja pod njihovo težo pre,- lomi. Posobno co nastopi gorko in mokro vreme. na kar so snog bolj stisne in spri- mo. zvoca so pritisk in ž njirn novarnost za drovjo. Najboljsi pripomoček jo. čo snog so za casii s koli ali s eim drugim z dr-evja otrosemo. Težko pa jo oj)rosliti drovjo žleda, katori se drevesnib voj in mladik tako po- primo, da ga ni mogočo dnigačo odstranili. nogo z dolienim drovosnim delom* vrod. Zled ima navadno vočo tožo nogo snog, kor obdaja vsako. tudi najinaiijšo mladiko z de- bolo skorjo. \rcasib so ne morojo najkrop- kojša drovosa vstavljali tolikomu pritisku. Posobno če nastopi k temu so nokoliko votra, loini so veja za vejo, doblo za do- blom. Ako so prip(^gnejo vojo na ono stran ali čo drovo visi, togrn naj s(; odžagajo tako, da nastano kolikor mogočo majhna rana, katera se prej zaceli. No smomo tedaj žagati posovno, marveč navpično na vejo, na kar jo rana popolnoma okrogla in no podolgasta. Ako s(; odslrani voja na doblu ali starsi voji, naj se no pušca štora, katori se posuši tor začno trohnoti in jo čostokrat üzrok, da postane tlrovo vollo, ampak naj so odžaga oziroma odrože neposrodno ob doblu, toda tako, da nastane tudi tukaj kolikor mogoce majhna rana. Žagati je tedaj navpično na vejo, katera se odstrani, da ostane na de- blu so spodnji vej in nastavc^k. Če rana v promoru no preseza štirih contiinolrov in mislimo, da se v treh do ^lirib lotih zaceli, ni treba pri njih drugega dola, nogo jo ogladiti z nožom. Ako jo pa rana voča, inoramo jo naj prej ogladiti, a potem namazati z vročim kotranom. Kotran ni zdravilo, kar mnogi mislijo, ampak samo pripomocok, ki varuje b^s prod mokroto in gnjilobo. Zato naj se namaže ž njirn samo rana, a no drevosna koza, katora se pod kotranom zatnori. Kotrau bi na ta način ziiraščo samo oviral. Manjs(» rane zamažemo lahko tudi z drevesnim voskom, ki je pa bolj drago mazilo. Ako je drevo močno i)O.škodovano in so se posamozno veliko veje odlomile, tedaj bodomo dr<»vo z najboljšim uspehom popolnoma pomladili. Vr ta nanion so nepo- tr(ibno vejo odstranijo, a druge prikrajšajo na eno aii dve tretjini. Čirn niže so dre- vosno voje po.škodovane, tern bolj jih pri- krajšiimo. To delo naj se pa opravlja s po- misbikom, a ne v on dan. kajti vojo, ki smo jo odstranili, ne moremo tako zlahka nadomostiti. Posebno rnoramo paziti, da so vejeyje jednakomerno razdoli in da bo pri- hodnji vrh lopo in pravilno vzrastel. Dre- vesa pomliijujonio navadno v jesoni, a ce to ni mogoče, po zimi. Co opravljamo ]>a to dolo prepozno, v času, ko začne drevo poganjati, se drevo lahko v soku zaduši. Zato je dobl-o, co pustimo na ostalorn delu mladiko in majhno vejice, katere prevažajo drev(!sni sok. Sovtula morajo pravilno rasti, drugačo jib moramo prikrajšati na dve ali tri očesa. Kor ne verno, na katororn mestu po- zono pr(;r(jziina v(;ja, zato ni potrobno, da ogladimo in poinažeino žo prvo leto ratio. To dolo opravljamo .so lo pribodnjo jesen, ko vidimo natančno mosto, kje se mora voja prerozati. Proglodati so morajo tedaj so onkral pomlajena drevesa, na njih naj se odstranijo oni vejini deli, ki so odveč, rane pa naj se ogladijo in namažejo z gorkim kotranom. Če smo si že po zimi svesti za mosto, kjer mora veja pognati, ker se na- haja lain morobiti brstje ali pa mladika, tedaj ogladimo in zamažemo rano že po zimi. — , Velike razpokline, kjer se jo veja od- krhnila ali odčesnila, treba je, kakor vse druge rane, najprej ogladiti z nožorn. a potom zamazati z zmosjo. ki so jo naredila iz dvoh dolov kravjaka in onega dola ilo- vice ali glino. Ta zrnes so namaže na rano 1 do 2 cm na visoko, pokrije s cunjo, da bi je dež ne izpral tor poveže s špago ali žioo. Obveza naj ostane na rani eno ali dve leli. Ta zrnes sicer ne ohrani lesa tako kakor n. pr. kotran, vendar je skoraj edini pripomoöek, da se rana hitro zaceli. Kodar krajšamo vojo, paziti jo, da na odtrga oil pal i del ostalotnu spodnje stran i t(?r inu no navda na ta nacin veliko ram*. Zato se odstranijo dobcle veje kakih GO cm bolj proti vrhu, a so lo potom naj se od- žaga ostali konec na pravern mostu, to pa tako, da so dotično mosto naproj od spodaj nekoliko nažaga in potem od zgoraj gladko prežaga. Si'daj imamo naj boljšo priJiko, da dreyje, ki jo slabo rodilo, precopimo. Cop- Ijonjo opravljamo lahko do moseca maja. Za stara drevesa je n.ijboljšo cepljenje v razkol in za kožo. Prvi način se opravlja sodaj in do srodino aprila, drugi pa, ko je drevo sočno. Priporočam pa bolj prvi na- čin, ki jo bolj gotov in ga tudi vsak kmet razume. Glejmo pa, da cepimo v resnici zlahten sad in ne zopet kake divjačine. Kraševci! Dasi Vam jfe poslalo nebo hudo ..sibo v Va5o sadovnjake, vendar ne obupajte, ampak poprimite se tern temelji- tejše.sadjarstva, katero prinaša največ ko- risti izrned vseh kmotijskih strok. Res, da pride tu pa tarn kako slabo leto, vendar smo dostikrat tudi sami krivi, kor ne rav- uamu s sadnitn drovjom tako, kakor bi rnorali. Delo v sadovnjaku je zelo pičlo, a če še to zanernarimo, gotovo se potem sad no dreyje ne bo sponoslo. Tudi je res, da se v dobrib lotinah sadje le težko oddä, a še to pod cono, ako se nas pa voč združi in svoj pridelok skupno in pravilno upora- bimo ali prodamo, tedaj se sadje v veliki množini prav lahko spoca in za dober donar. Čeinu bi no oddajali mi svojega sadja na avslrijska trži^(v:a, ki so vedno polna tujega sadja!? Dokler bodeino pa sadjarstvo tako zanemarjali, kakor dosedaj, gotovo, da ne pridomo nikdar do tega ko- raka! Vzdramimo so tedaj in sadimo sadno drovjo, kjerkoli imamo kak prazen kotiC-ek. „N. G." P o s 1 a n o"). I/Java. Ker se je v zadnjem času začelo jav-rio pisati o ,,neki solkanski linni J. D.fcl, katera je po „colern Gori^kem zaslula" in sicer o odprtom kreditu podpisane tvrdke, dovo- ljujem si dati v javnost naslednje pojasnilo: Res je, da uživani pri si, Trgovsko- obrtnoj zadrugi v Gorici odprti kredit v znosku od 20.000 kron, katori mi pa služi samo z a e s k o rn p t i r a n j e in o n j i c moj ih odjemalcev; to prav za prav nijo nikak dolg. Jaz na-" primer dobim od nekih odjemnikov za moje blago gotovi de- nar, od drugib pa menjice, katere so tudi gotovi donar v času zapada; zapadejo pa tokom 3—6 mesca. Te menjice (rimjse) držim jaz navadno v mojern portefeuille-u in v slučaju potrebe gotovega denarja, eskomptiram jih pri si. Zadrugi. Za primer hočem navosti, da som v lotu 1899. eskorn- ptiral pri si. Zadrugi okolo f>0.000 kron menjic, katere so vse bilo do zadnjega novca plačane. Torej menico mora plačati dotični od- jomnik in jaz sem tukaj samo kot girant (porok), da menjice bodo za gotovo placano, to pa lahko garantiram, kor vsakega svojega odjernnika dobro poznam, kor ih večkrat osebno obiščem. Kot garancija za moje menjico služi pri si. Trgovsko-obrtnej zadrugi sledede: 1. 8 deložev, na katere je vplač. črez 1000 K 2. zavarovalna polica za življenje B000 ,, 3. „ „ proti nezgod. 10000 „ 4. „ „ „ ognju 30000 „ Skupaj 47000 K Vse to som vinkuliral in izročil slav. Trgovsko-obrtnej zadrugi, da ona hrani in pazi, da se redno plačuje. Zraven tega pa sem še se obvezal — kar tudi brez obveze vsaj enkrat v letu napravirn, — to je moj invontar, katori jo bil zadnjic sklenjen, ter prodstavljen si. Trgovsko-obrtnej zadrugi v proglod 23. februvarija 1900., v katerem se razvidi, da je moje čisto premoženje (pasiva odbita) iznašalo kron 36646-06. Ni torej prav, da se moja tirma, ka- tera je pred 10 leti s prav nialim kapitalom začela in danes zamore predlošiti tako bi- lanco, javno po časopisih vlači, ker se s torn škodi njenemu ugledu, rned tern, ko me vsi osebno, in tudi iz mojih inseratov v domačih listih dobro poznajo in se gosdodjo lahko natančnoje inl'onnirajo. SI. Trgovsko obrtno zadrugo, mi mora vsak hip potrditi resničnost mojöga pojasnila. V Solkanu, 25. aprila 1900. Ivan Doljak odlikovani tovarnar pohlStva. *) Za objavo pod to rubriko oiifjovurja urM- nistvo le v toliko, kolikor pi-pdpisuj«- zakoii. \)\v poštoni. lo|)u vodeči so, „ zilravi in pridiii slovouski ali hrvatski i. ieMf . (laliku tnrli seslriV jodna okro« 1 15 let. IxjIj za vaniliiiijo dvHi otrok od 3 in 1 lota, drugane- i kaj staroja (če niogočo sjimo- slojna kuharica). isčo pmli «lofori l>la(v*i zdaj In tiaha- jajoča se slovenska uradniska (li'iiziiia, ki odiile sredi majnika v lo|)o meslece na Goronje Šta- jerskoin. Pologugoilnosti, prinčiti so noinftkcmu joziku, mogle bo- do doličnice veekral svojo so- rodniko ohiskati, kcr priliaja cola družina vsako lolo na več tednov na (lorisku. Oglaso naj ho le ono. ki imajo res tlobfti služhona spri- čovala ali (pri začotnicah) enaka priporočila od dumačoga gosp. znpnika. — - Naslov pove misc upnivnislvo. Usojam si cenj. p. n. obeinslvu v mostu in na de/.eli uljudno naznaniti. da scm odprl v laslni hiši (po sttir«Mii imenovano) ßosiihio „Pri Grgarki", ulica sv. Antona St. 3. Točim izvrstna briska in drujja do- mara vina, i:nairi domačo kuhinjo, dr/.im postelje za prenoeišča po jako nizki eeni. S pro.šnjo za blngohotno naklonjenost so prijazno priporočam za obilen obisk ud.itii Ivan Mi/frit (sin ranjko Gr G. Likar, " Gorica, Semeniška ulica h. St. 10. ' Trgovina pisarniskih in šol. potrebščin. ' RaziMivi-slno papii-nato blago. ' > Knji^e: molitvene, solsk(^ in vpistK^. • ^ Tiskovino iz „Narodno tiskarne" po , L cnaki ccni. I'rciskrbujo tisk vizitnic. , L ručunov, kuvorU^ z napisi. i Spri'jcina v vozanjc kiiji^«-». L Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Anton Pečenko VHiih ulica 8 — (iOKKV - Via Gi;iri1im» H pii|ior<>(':M pristna bela in črna vina iz vi- pavskih, furlan- ¦kih, briskih, dalmatinskih in f isterskih vino gradov. Dostavlja na doni in razpnšilja po želoznii i na VHC krajc avstro - ogerske nioiiarliije v sodili o I si(i litrov naiirej. Na zu'litevo pošilja rn- vesili. zelenjadi in cvellicali Navoililo za rabo „At;ricola" po- silja franko TovRrna mila F. Fenflerl & Co TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. /,;is!()|i in /:il)t.rii 11:1 (ioriškciii : pri !). Fritloriku Primas v Gorici. Travnik 16 (v clvorišču) in na Opčinah pri gosp. Frideriku Cumar. Rojaki! Spominjajte se o aki priliki ..Šolskega donia\ Prva kranjska tovarna testenin 2iiideFšie 4 Valeneie v llirski Bistrici priporoča svoje izborne testenine kot makarone, fideline, vrvice in razlicne vlo.^e za na jubo vt'lespo.stovanemii obcinslvu L'rvi sijajni vs]»eb najinih izdelkov je la, da se ni v našem okraju v Lreb lelih loliko teslonin zavžilo, kot najinih v lem času kar jib izdelujeva. — Volesposlovana ^ospodinja! Sezile po tej jedi, katero pri nas s slasljo še oni zavživajo. ki dosedaj o tosteninali še slišali niso holeli. Najine testenine vdobe se v vseb boljšili prodajalnieab jestvin ; povsein zanesljivo najine pa so le one. ki se prodajajo v zavojih po '/3 k.Lj. z najino lirmo. Tr^ovccin pošiljavii cenik /..-istouj in franko. Novoporočeiui po/or! Slejem si v Tast naznanjal.i slavnemu obeinstvn, da sem razširil l.rsjo- vino pohislva v ulici Veturini, flavin vliod v (iosposki ulici. Aatoa BresQak V Gorici, GospOSka ulica Št. 14, (l»li/o lokarno (uroiioolh. \' zalo.ui ima vsakovrstno poliistvo za vsaki stall. Pohislvo je po najinodernej.šib slo,L,rili. posebno spalne.jedilne in |iosetno so'be so po nemskem slo.yu odlikovanib (!niis»-o- ji'vih delavnic v nliii l'onl