Gospodarske stvari. Pšeiiica, kako z njo spomladi ravuati. M. Kder se pšenica v posebno težko zemljo seje, tam se skoraj ni ubraniti, da bi jeseui po posejatvi ne obležale debe'e grnde na niivi, ki so jih pa kuietovavci jeseni še le prav veseli, ker po pravici trdijo, da take grude mlado aetev varujejo, da po zimi ne pozebe. Spomladi pa so te grude pšenici na kvar, ker rast ovirajo in košujo, kder se pšenica kosi, obtežujejo. Zato jih je treba odpraviti, za kteio delo se ali brane ali valjarja poslužujejo. Brana se pri slabih poaejatvib le redko iu prav varno rabiti sme, ker se sicer preveč mladih raatlinic podere iu pokon6a. Valjar se pa le tedaj z pridom rabi, 6e je zemlja nekaj vtažaa. Če je zemlja premokra je valjanje ravno tako škodljivo, kakor brezkoriatno, 6e je zemlja presuha. Boljše je pšenico povlačiti z verižno vlaču.jo, ktero si vaak kmet 8aai lahko uapravi. Na 3—4 raetre dolgi drog se na koneib privežejo nektere verige ali lauci iu potem v sredi zvesijo, tako, da razno velike obloke narejajo. Na nasprotni stiani na koncib droga ae vpreže živina in z to napravo njiva povla6i. M. Izvrstno, debelo zelje. Kakor pri vsakem aadežu je traba tudi pri zelja gledati na to, da se vzatne dobro semo. Na dobro setne bi moral kmetovavec vedno skrbno gledati naj potem zelje že sadi sanio za domačo potrebo ali za na prodaj. Kdor zelje za na prodaj sadi, bode moral tudi ae na okus ktipcev ozir jemati. Med mnogimi sortami zelja, ki ae ve6 manj priporo6ajo pa tudi piiporo6ati smejo, je zelje, kterega pridelujejo na Nemakem poaebno okoli mesta Schweinfurta najbolj izvratno. To zelje je rane ali poletne sorte in ima debelo, trdno, belo glavo, je posebno nježno in prav rodovitno, vse lastnosti, ki ga našiin kmetovavcem posebno za nasajanje priporočajo. Seme se dobiva pri trgovcu Berdajau v Maiiboru po dosti primerni ceni. M. Proti davici pri svinjab. Pomo6ek zoper to eilno nevarno bolezen se priporo6a rž. ki se je v konjski scavnici namakala. Na vsako avinjo pride 07 litra take rži, ki se je 24 nr v re6eni tekočiui naniakala. Zjutraj, brž ko se svinje iz svinjakov izpuste, se jim te i ži v korito, iz kterega se napajajo, nasujc, ki jo brž blastno povžijejo Živali skoraj vsaka začne ali bljuvati ali pa dobi drisko po povžiti rži. Nekoliko 6asa poteni se ne smejo k vodi pua6ati tudi ne v senco ali blev nazaj. Treba pa je skrbeti, da se pozuej svinje vedno z 6isto, 6rstvo vodo napajajo in v nji kopljejo. Dobro je tudi, 6e le mogo6e, da se jim ve6krat paaa, 6e 8e splob ua paio gonijo, 8preminja. M. Krompir za seme. Ni dobro, da krompir za serae v kleti predolge cinie poganja, ker ga to preve6 oslabi. Boljae je ga na bladuenu vendar pa tudi na kraju hranjevati, ki je proti mrazu dobro zavarovau, da krompir za aeme ne znnzne. Ko bi krompir že ne bil na takem mesru, naj se še zdaj tje prenesti da. M. Fura ali mešaua klaja. V krajih, v kterib detelja prevec rada ne stori, se pripoio6a fura ali uiešana, klaja. Fura se sme sejati tudi na novo pognojene njive in sicer brž apomladi, ko sc zein- 1 lja poauši. Kdor si ne seje detelje, in vendar dosti živinske kiaje potrebuje, ta naj ai vsakih 14 dni poseje kos ujive z furo. V ta namen se vzame 6 delov graborice, 4 delov ovsa, 1 del graba in 1 del navadnega boba. V toplejaih krajih ali 6e se bolj pozno seje, je prav dobro, 6e se še nekaj turšico med imenovano zmea pomeša. Za seiue se vzame ll%~-lls več semena, kakor bi bilo semena tieba, ko bi se rajtalo ua to, da posejatev dozori. Ko je posejatev 9—12 centimetrov 372—4'/2 palca visoka, je jo dobro z malcem ali gipsom potrositi; to rast neizmerno pospešuje. Brž ko začmj graborica stroke delati, se začno mešana klaja ae6i ali kositi in sproti pokladati. M. Za rejo prasec je treba le takih vzeti, ki 80 80 aporuladi ulegli, ker taka živin6eta vapeaneje in lopae raatejo. Meseca februarja vrženi praaci se morejo že meseca novembra k merjaacu spušcati, 6o so dobro rejeni in telesno krepko raa6eni. Sejinovi na Štajerskem. 2. aprila Arti6e; 6. apr. sv. Gora pri Podaredi; 8. aprila sv. Dub pri Lo6ah,^sv. Križ pri Ljutomeru, Ruše, Sevnica, at Ilj pri Šoštanju; 10. aprila Koprivnica; 11. aprila Piepolje. Sejmovi na Koroškem. 2. apr. Špital, Milstadt, 8. aprila av. Mohor; 9. aprila Eberatanj; 11. aprila Africa; 12. aprila sv. Andraž, Gmind; 15. aprila Požarnica; 16. zg. Drauberg.