PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-8i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izftla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Abb.posiligrappo10''" Cona 500 lir - Leto XXXIX. št. 306 (11.722)	Trst, petek, 30. decembra 191
59
niW
23
Včeraj objavljen sklep jugoslovanske vlade
S prepustnicami brez pologa
Novoletno
Za vse jugoslovanske državljane eno potovanje v tujino na leto brezplačno Potrjene vse dosedanje olajšave - Odlok začne veljati s 1. januarjem 1984
■v v- • I
voščilo
BOGO SAMSA
Z velikim zadovoljstvom smo včeraj objavili vest, da je prišlo na meji do določenega odtajanja. Prepustnice so ponovno povsem oproščene plačevanja depozita, vsi jugoslovanski državljani bodo po enkrat letno potovali zastonj itd., o čemer podrobno poročamo v današnji kroniki in objavljamo tudi ustrezne komentarje naših dopisnikov.
Za nas, za ljudi, ki živimo ob meji, še zlasti pa za zamejske Slovence, je vest razveseljiva. Predvsem zato, ker smo bili in smo tesno povezani z matičnim narodom in matično državo, in je naša usoda vsekakor usoda odnosov na meji. Zapiranje meje je za Slovence v Italiji škodljivo, za daljši rok lahko usodno. Po drugi strani pa je vsak premik na bolje koristen.
Do dokončne zaželene sprostitve ni prišlo, ker je gospodarski položaj na svetu in v Jugoslaviji tako težak, da tega ne dopušča. Toda narejen je ponovno prvi resni korak v pravo smer. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da smo k temu pripomogli tudi mi, zamejski Slovenci, z našo organizirano akcijo, s stiki, s stalnim prepričevanjem, kako je važen in koristen dnevni in neposredni kontakt na odprti meji.
Sprostitev na meji pomeni mnogo več, saj je to udarec desničarskim političnim in gospodarskim krogom, ki so ribarili v kalnem, ki skušajo obnavljati staro ozračje zaprtosti, narodnostne mržnje, nesodelovanja.
Ni vse tako, kot bi želeli, pa vendar se nekatere stvari premikajo. Naj bo čim bolj odprta meja znanilka boljših časov v prihodnjem letu, voščilo in pričakovanje za vse, kar si na tej in oni strani meje želimo.
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je proučil poročilo o učinkih odloka o depozitu na dinarje, ki jih občani lahko odnesejo iz Jugoslavije in u-gotovil, da je odlok prispeval k pomembnim pozitivnim rezu tatom in da je bilo upravičeno sprejetje tega odloka posebej glede zmanjšanja odb-va dinarjev iz države.
Resolucija o družbenogospodarskem razvoju in ekonomski politiki Jugoslavije v letu 1984 predvideva, da mora še naprej ostati v držiavi ukrep o depozitu. V tej zvezi je ZIS sprejel sklep o pologu na dinarje, ki jih občani lahko odnesejo iz Jugoslavije.
Ob vsakem potovanju v tujino morajo občani
pačati polog v višini 5.000 dinarjev, pri vsakem nadaljnjem potovanju pa se depozit poveča za dva tisoč dinarjev. Depozit je treba vplačati pri bankah ali poštah in ga je mogoče dvigniti po letu dni.
Depozita ni treba plačati vsem občanom Jugoslavije, ki prvič v letu potujejo iz države. Jugoslovanskim državljanom, ki so na začasnem delu v tujini in članom njihove ožje družine ter občanom, ki odhajajo v tujino na obisk k članom ožje družine, ki imajo tam sta.:no prebivališče.
Depozita tudi ni treba plačati imetnikom maloobmejnih prepustnic v skladu z meddržavnimi sporazumi o maloobmejnem prometu in državlja-
nom v dvoastniškem prometu. Pologa tudi ne bo treba plačati za službena potovanja, zdravljenja v tujini in udeležbo na obmejnih zborovanjih.
Odlok začne vejati 1. januarja 1984.
ZIS je opozoril, da morajo samoupravna delavska kontrola, delavski svet in drugi samoupravni organi ter OZD in družbene organizacije poostriti nadzor nad službenimi potovanji v tujino, ker odlok natančno določa, kaj so službena potovanja. Svet je zadolžil pristojne zvezne organe, da ob koncu prvega četrtletja prihodnjega !eta pripravijo poročilo o rezultatih in učinkih odloka o depozitu, (dd)
Vendarle so zmagale treznejše presoje
Velik pomen sprostitve maloobmejnega prometa
IVAN MIRT
JURE PENGOV
Z depozitom se je zgodilo tisto, kar so napovedovali realisti. Že v resoluciji o družbenogospodarskem razvoju Jugoslavije za prihodnje leto je bilo nedvoumno zapisano, da depozit ostane. Tej odločitvi so, kot je bilo rečeno, botrovali ekonomski vzroki. Nekajkrat jih je navedla zvezna vlada, čeprav so posamezniki, tudi znani ekonomisti, ugotavljali na robe — da prav ekonomski vzroki narekujejo ukinitev depozita. To odločitev so utemeljevali s politiko realnega tečaja dinarja, z visokimi cenami v italijanskih in avstrijskih trgovinah in z manjšim zanimanjem Jugoslovanov za nakupe v tujini. Vsak preprost račun je namreč pokazal, kaj in koliko se splača oziroma ne splača kupovati v Avstriji ali Italiji. Razlike in različni interesi zastran depozita so se torej kresali od uvedbe uredbe zvezne vlade o depozitu. Kaže, da so se kopja bolj lomila glede ekonomskih vidikov depozita.
Še zmeraj, tudi pred sedanjo odločitvijo o usodi depozita, pa so bila v ozadju nacionalna in zunanjepolitična razsežja, kar ni prav. Na ta razsežja je resda najbolj opozarjala Slovenija, 'oda ne samo Slovenija. Politika od-ortih meja in razumevanja izjemnega pomena odnosov med matico in manjšino, pa naj gre za slovenski ali katerikoli drugi narod, ne more , biti v viziji samo enega dela Jugoslavije. Politika odprtih meja, na primer, je Titova dediščina, zaradi katere je bila Jugoslavija tudi v zahodnem svetu vedno merjena z drugačnim metrom kot druge socialistične dežele. No, take in podobne raz-orave bodo odmevale tudi po najnovejši uredbi o depozitu.
Kakorkoli že, zmagale so vendarle treznejše presoje. Uredba o depozitu prinaša bistveno olajšavo zlasti za maloobmejni promet, na kar je Slove-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jugoslovani bodo prihodnje leto lahko enkrat na leto, to je prvič v letu prestopili mejo brez pologa, za vsak nadaljnji prehod bo treba plačati toliko kot v letu 1983; jugoaovan-ski lastniki maloobmejnih prepustnic bodo mejo lahko prestopali brez vseh omejitev (v letu 1983 so smeli samo 12-krat), dvolastniki prav tako; obrtniki s potnim listom pa bodo lahko mejo prestopili štirikrat na leto brez plačila pologa, v kolikor odhajajo po nakupih reprodukcijskega materiala za svojo dejavnost.
To je na kratko odločitev zveznega izvršnega sveta, ki je bila sporočena popoldne, danes bo objavljena v U-radnem listu, veljati pa bo začoa po novem letu. Torej, ta začasna uredba, ki sicer velja za leto 1984, še ne velja za novoletne praznike.
Posebno pomembni sta dve novosti, in sicer, da so v celoti izvzeta iz vseh omejitev potovanja ljudi v maloobmejnem območju, tako kot je to predvide-
no v vseh mednarodnih sporazumih, ki jih ima Jugoslavija s sosednjimi državami. Letošnje omejitve tovrstnih potovanj so, kot je znano, izzvale valiko ogorčenje pri ljudeh na jugoslovanski strani maloobmejnega pasu, saj so jim onemogočile nadaljevanje rednih vsakodnevnih stikov s sorodniki onkraj meje. Posebno so prizadele pripadnike narodnih manjšin v Sloveniji, zlasti italijansko narodnostno skupnost na obali. Omejitve so izzvale veliko ogorčenje tudi pri podpisnikih maloobmejnih sporazumov v sosednjih državah, povzročile pa so tudi, da je vzporedno z zmanjšanjem števila potovanj jugoslovanskih državljanov z maloobmejnimi prepustnicami padlo tudi število potovanj državljanov sosednjih držav z enakimi prepustnicami v Jugoslavijo.
Druga pomembna novost je ta, da je jugoslovanskim državljanom, ki i-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vlada je tudi letos poskrbela za svojevrstno darilo
Z novoletnim «paketom» vrsta podražitev
Jutri
novoletni
primorski
m	dnevnik
na 32 straneh
Iz vsebine:
•	Ob letošnjih štiridesetletnicah
•	Pomembni datumi v letu 1984
•	Tradicionalni izleti Primorskega dnevnika
•	Horoskop za leto 1984
•	Športnik leta
RIM — Od nekdaj je bilo tako in bo tako najbrž tudi ostalo: oblastniki vse nepriljubljene odločitve sprejemajo takrat, ko imajo najmanj škode. Tako se je zgodilo z predvčerajšnjo podražitvijo bencina na 1.300 lir liter, tako se je zgodilo z včerajšnjo podražitvijo uslug. Italijani so te vesti zvedeli v trenutku, ko se ali odpravljajo na praznovanje novega leta, ali pa so že na počitnicah. Sedaj bentijo, ko pa se bodo vrnili domov, bodo na podražitve že pozabili. In ladja bo šla dalje . . .
Vlada je včeraj kot iz brzostrelke izstrelila podražitve železniških in letalskih vozovnic in vozovnic v mestnem in medmestnem prometu, zvišala je cestnino na avtocestah, pristaniške usluge in ceno telefonskih pogovorov. Svoj piskerček so pristavile tudi zavarovalnice avtomobilov. Vse skupaj je kar zajeten novoletni paket, ki ga vlada poklanja državljanom.
Med pomembnimi novostmi, ki jih uvaja ANAS, je novo določanje cestnine vozil na podlagi medosne razdalje (za osebne avtomobile) in števila osi (za tovornjake). Ta sistem bo poenostavil porazdelitev vozil v pristojbinske razrede in bo omogočil hitrejši prehod na avtomatizacijo pri plačevanju cestnine na izstopnih postajah. Poročajo tudi o olajšavah, ki jih bodo priznali na avtocestah srednje in severne Italije za nekatere kategorije vozil (panda, citroen 2 CV, viša, dyane in nekatera manjša terenska vozila).
Če sedaj podrobneje pogledamo, kako bo s podražitvami, tedaj naj najprej zapišemo, da sc bodo letalske vozovnice s 1. februarjem podražile za 10 odstotkov. Železniške vozovnice se bodo prav tako zvišale za 10 odstotkov, tako da bo železniško podjetje ustvarilo 1.800 milijard lir prihodka in s tem pomagalo vladi zmanjšati javni primanjkljaj. V lanskem letu so se železniške vo-
zovnice z dvakratno podražitvijo zvišale za 21 odstotkov.
Na podlagi sporazuma med vlado in sindikati se bodo pristojbine za natovarjanje in raztovarjanje blaga v pristaniščih zvišale za 5,5 odstotka. Na ta način bo ustvarjen tisti znesek 52 milijard lir, ki je potreben za izplačilo 13. plače pristaniškim delavcem.
Zaradi preveč odprtih Škarij (v tehničnem jeziku: zaradi prevelikega razhajanja med pristojbinami in prihodki) bo telefonska družba SIP še v tem letu zvišala ceno telefonskih pogovorov, da bo «pokrila» 700 milijard primanjkljaja. Elektrika za spodnjo družbeno plast se bo s 1. januarjem podražila za 4, za ostala gospodinjstva pa za 7 odstotkov. Med letom se bodo občine od ločile o podražitvi vozovnic na mestnih in medmestnih progah. Pri tem bodo imele precej proste roke in bodo samostojno sklepale, ali naj primanjkljaj odpravijo s podražitvami vozovnic, ali pa ga bodo" odpravile na kakšen drug način.
Po besedah podtajnika v ministrstvu za javna dela, ki bedi nad ustanovo za ceste ANAS, se bo cestnina na avtocestah s 1. januarjem zvišala za 13 odstotkov.
Namesto komentarja k tem podražitvam naj navedemo naslednji dogodek. Ko so prejšnji dan, tik pred objavo vesti o podražitvi bencina, časnikarji vprašali ministra Visentinija, kaj je novega sklenila vlada, se mu je zelo mudilo in ni časnikarjem ničesar povedal. Ura je bila namreč 18.30 in je manjkalo samo 30 minut do zapore bencinskih črpalk. Naslednji dan je bil bencin za 105 lir dražji.
Kaj hočemo reč j k temu? Tole: če hočete kaj «privarčevati>, imate za nekatere stvari čas samo še danes in jutri, (gv)
Toda...
«Todat . . . Komentar o izjavah tržaškega župana Richettija bi lahko, bolje moramo že nekako dolžnostno pričeti z vzklikom dodat. Richetti je spreten, pogosto prav jezuitsko dvoumen in vseobsegajoč, ko je na tiskovni konferenci, o kateri poročamo na tržaški kroniki, govoril v usti sapi o nujnosti zaščite in to pravične zaščite za Slovence, omenil že ustvarjeno visoko bogastvo omike in sožitja, dodat. Tu se prične druga plat medalje, ki ni slučajna: Toda tudi Slovenci so preveč občutljivi, zakon da, toda uravnovešen, kar pomeni slab, morda zelo slab, na vsak način tak, da manjšina z njim ne more biti zadovoljna.
Pa ponovno, ko ga pritisnemo v kot s točnimi vprašanji in argumen ti, prizna, -da je demokristjanski postopek, vsa zadeva s conami «At in «Bt>, ravni pravic, zapleten, nespre jemljiv, skratka treba ga je popraviti. Pa še: smo za odprto mejo, za sodelovanje, ideal je Alpe Adria in Trst v prvi vrsti takšnega sodelovanja. Pa še, nobenih zapor za sodelovanje občinske koalicije, edina na čelna dokončna zapora do fašistične MSI.
Vse to ni slučajno in tudi dodat niso samo stilistično - jezikovni okra ski. Vse to odraža razmerje sil, pritisk Liste za Trst in desničarskih krogov. Pa recimo še mi dodat. Toda ni morda ta desnica z!elo malošte vilčna, toda zelo hrupna in nesramna? Nismo premalo odločni in na čelni?
B. S.
•	Vendarle
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nija najbolj zavzeto opozarjala. Stališče Slovenije je bilo glede maloobmejnega prometa ves čas nedvoum no, saj je pri tem opozarjala na spoštovanje meddržavnih sporazumov, ki jih je podpisala Jugoslavija.
Odločitev zvezne vlade, ve pa se, da so o spremembah uredbe razpravljali tudi najvišji federalni organi, je torej le bolj prisluhnila utemelje nim kritikam Slovenije. Očitno je, da so ji pritegnili tudi drugi deli Jugoslavije, kar predstavlja dragoce no poenotenje. Pri tem se kajpada ne smejo prezreti vsi koraki pred stavnikov zamejcev, tako v Italiji kot v Avstriji, kar je bržkone tudi pomembno vplivalo na razmeroma milejšo varianto nove uredbe o depozitu.
Kajti ne da se prikrivati, da so še pred dnevi nekateri vendarle hoteli celo ostrejšo uredbo o depozitu, kot je veljala sedaj. Med zahtevami po ostrejši različici uredbe in zahte vami po milejši je zmagala pač tista, ki se v tem trenutku kaže kot real na: brez depozita bodo potovali ljudje na službena potovanja (uredba bo precizneje opredelila, kaj so in kaj niso službena potovanja), za vse Jugoslovane pa je najprijetnejša no voletna novica ta, da bodo lahko od 1. 1. 1984 prvič v tujino potovali brez depozita.
Zaradi tega določila, da Jugoslovani prvič, ko bodo prihodnje leto odšli prek meje, ne bodo plačali depozita, ni bil sprejet predlog turi stičnih organizacij, da bi imele več olajšav pri organiziranju turističnih potovanj v tujino.
Navidezno ne gre za velike spremembe v uredbi o depozitu. Vendar pa jih nekaj je. In čeprav je depozit še vedno nadloga in ukrep, s katerim se ne da strinjati, je sedanja uredba vendarle vsaj v nečem premik. Premik je v tem, da so prevladale treznejše presoje, kar zadeva temeljni predlog Slovenije. To je ukinitev depozita v maloobmejnem prometu.
IVAN MIRT
•	Velik pomen
NADALJEVANJE S 1. STRANI
majo potne liste, enkrat na leto omogočeno potovanje brez pologa. Vsekakor tega ne gre ocenjevati, kot kdove kako velik dosežek v primerjavi s prakso, ki je veljala do oktobra 1982, kaže pa da je vendarle prevladalo prepričanje, kako nadaljnje zapiranje in zaostrovanje pri potovanju oseb prek meje, ne more prispevati k izboljševanju odnosov med sosedi in ljudmi z obeh strani meje in h krepi tvi razumevanja med državami. Pomemben razlog za dano olajšanje potovanj pa so tudi spremenjeni ekonomski pogoji, predvsem realnejši tečaj dinarja.
Zvezni izvršni svet je hkrati naložil ustreznim organom, da poostrijo nad zor nad tako imenovanimi službenimi potovanji, ki so še v naprej oproščena plačila depozita. V naslednjih mesecih bo izdelana natančna procedura za preverjanje verodostojnosti službenih potovanj, hkrati bo zreducirano tudi število ustanov in organov, ki lahko izdajajo potrdila za potovanje v tujino brez pologa. Napovedali so, da bo tozadevni odlok v Sloveniji sprejet že danes.
JURE PENGOV
Bomba v prtljažniku italijanskega letala
RIM — V prtljažniku italijanskega letala na letališču v Carigradu so včeraj našli bombo. Dogodek je vzbudil veliko preplaha, na srečo pa nobene škode, saj so bombo pravočasno odkrili. Letalo italijanske družbe Alita-lia je bilo namenjeno v Rim, kovček z bombo pa nato z ameriškim letalom v New York. Ko so na letališču odkrili bombo, je bilo za polet že pripravljenih 80 potnikov, na krovu pa jih je bilo samo 79. Očitno lastnik bombe ni sedel v letalo. Ko je posadka ugotovila, da en potnik manjka, so morali vsi izstopiti in pokazati svojo prtljago. Kovček, ki je ostal, so odprli in v njem našli bombo. Turške oblasti vsekakor ne izključujejo, da je dejanje zagrešil kak mitoman.
Pertinijeve
počitnice
GROEDEN •— Italijanski predsednik Pertini preživlja skupaj z ženo Carlo svoje zimske počitnice v Groe-dentalu, kjer je kot vedno, od kar je bil izvoljen za predsednika, gost tamkajšnje karabinjerske šole.
Pertiniju sledijo številni časnikarji, ki pa jim doslej še ni uspelo priti z njim v stik. Po neuradnih vesteh, naj bi predsednik republike silvestroval s karabinjerji v prostorih šole.
Izjava predsednika videmske zbornice Brava
Furlansko gospodarstvo se je v letu 1983 kljub raznim težavam ugodno razvijalo
VIDEM — Italijansko gospodarstvo je v pravkar minulem letu zabeležilo padec proizvodnje in na nekaterih območjih, še posebej na Goriškem in na Tržaškem, je bil padec precej občuten. V videmski pokrajini pa so sicer imeli nekaj težav v nekaterih večjih tovarnah, vendar pa je veliko število malih tovarn pripomoglo k temu, da je proizvodnja v Furlaniji v letošnjem letu ohranila lansko raven. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu predsednik tamkajšnje trgovinske zbornice Gianni Bravo. Ta uspeh je Bravo pripisal predvsem pridnosti in iznajdljivosti Furlanov, ki se ne boje občasnih težav, ki so vajeni trdo delati in biti tudi iznajdljivi ter zaznati potrebe italijanskega ter tujega tržišča. V zadnjem času pa si veliko prizadevajo reklamizirati čimveč svoje izdelke z označbo Made in Friuli. To znamko so predstavili konec novembra v Rimu, sredi decembra v Caracasu v Venezueli, v aprilu pa bo predstavitev v New Yorku. Doslej so s to značko Made in Friuli dosegli že precej uspeha in med propagandisti so furlanski izseljenci, ki so se v raznih
deželah Evrope, Amerike, Afrike in tudi Avstralije lepo uveljavili in tam uživajo ugled.
Bravo je tudi dejal, da si prizadevajo dobiti čimveč stikov s sosedi ter v prvj vrsti omenil Slovenijo in Ju goslavijo. Na nedavnem tržaškem zasedanju mešanih zbornic so dali predloge za posodobitev osimskega sporazuma, kajti prav bi bilo, da bi bilo vse obmejno območje od Trbiža do morja deležno ugodnosti ustanavljanja mešanih družb, pravzaprav tovarn z mešanim kapitalom. Za to se zavzemajo v Vidmu že več časa in seveda upajo v izboljšanje gospodarskih razmer v sosedni Jugoslaviji ter tudi v sprostitev obmejnega prometa.
Povedali smo že da je Made in Friuli nova reklamna oblika furlanskih proizvodov. Čeprav marsikdaj naletijo na težave v izvajanju reklamizacije teh proizvodov, tudi zaradi notranjih trenj med proizvajalci, pa je imela ta ideja, ki jo zavzeto zagovarja predsednik Bravo, svoj ugodni odmev tako v Italiji kot v drugih deželah.	MARKO WALTRITSCH
Enzo Tortora ostane še naprej v zaporu
NEAPELJ — Znani televizijski konferensje Enzo Tortora bo še nadalje sedel v zaporu. Kot znano so Tortoro aretirali junija letos v okviru protikamoristične akcije, ki so jo koordinirali neapeljski sodniki. In sodnik Fari-na je včeraj zavrnil prošnjo po začasni svobodi, ki so jo Tor-torjevi branilci utemeljili s slabim zdravstvenim stanjem njihovega «varovanca».
Sodnik Farina je odločitev neapeljskega sodstva sporočil malo pred 14. uro in s tem zavrnil tudi drugo prošnjo po hišnem priporu Enza Tortore. Odvetnik Goppola, ki brani Tortoro in je na odločitev čakal celo jutro, ni hotel komentirati ukrepa sodnika Farine. Izjavil je samo, da bo odločitev sporočil Tortori in bo tudi pazljivo prebral utemeljitev. Na mnoga vprašanja časnikarjev pa ni hotel odgovarjati.
Češ da je mednarodna organizacija preveč «spolitizirana»
Združene države izstopile iz UNESCO
Nobene reakcije iz krogov UNESCO,
medtem ko je bila SZ zelo kritična
VVASHINGTON - Ameriška vlada je včeraj uresničila svojo večkrat napovedano grožnjo in sporočila vodstvu UNESCO, mednarodne organizacije za znanost in izobrazbo, da bo z 31. decembrom 1984 prenehala s svojim članstvom v njej. V obrazložitvi svojega koraka trdi ameriška uprava, da je UNESCO preveč «spolitizirana» organizacija in da slabo gospodari s sredstvi, ki jih ima na razpolago.
UNESCO je ena najstarejših organizacij OZN, saj so jo ustanovili že 'eta 1945. Združene države so doslej krile 25 od sto stroškov, tako da se bo organizacija, po izstopu washington-ske delegacije, znašla v dokajšnji finančni krizi, ki jo bodo premostili, tako je bilo vsaj rečeno, z mednarodnim posojilom. Uradni glasnik UNESCO za sedaj še ni komentiral ameriškega izstopa, dejal je samo, da je vsaka država suverena in lahko pristopi ali odstopi kadar hoče.
Reakcije v svetu so bile dokaj kritične do ameriškega sklepu. Tako
na primer pravi sovjetska tiskovna a-gencija TASS, da je Reaganova od’o-čitev ponoven dokaz, da se je ameriška uprava odločila za politiko «sabo taže in izsiljevanja* do mednarodnih organizacij in da si Washington skuša lastiti pravico, da enostransko odloča o usodi vsega sveta. Poleg tega so se ZDA, trdi TASS, odločile za izstop zaradi podpore, ki jo UNESCO nudi državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za ustanovitev lastne, samostojne informacijske mreže.
Nesreča na Dunaju
DUNAJ — V poslopju avstrijskega ministrstva za prevoze v središčni Eli-sabethstrasse so se včeraj zrušile notranje stopnice pri čemer je 52-k‘tni moški izgubil življenje. Stopnic se ponavadi poslužujejo uradniki, ko gredo v menzo, ki je bila včeraj zaprta, sicer bi nesreča terjala mnogo več žrtev.
Cene na drobno pol odstotka višje
RIM — Podatki o cenah na drobno v mesecu decembru so dokaj optimistični, saj govorijo o komaj polodstotnem povišanju. Vendar ti podatki še ne upoštevajo nove podražitve bencina. Vsekakor so se po dosedanjih podatkih ISTAT v letošnjem letu cene dvignile za 15 odstotkov, kar je nekaj manj kot lansko leto, ko so zabeležili 16,3-odstot-ne podražitve. Kar pa zadeva premično lestvico je treba poudariti, da bodo zadnje podra žitve vplivale v majhni meri, saj je v 'košari' le plinsko olje za ogrevanje, ostali proizvodi pa ne.
Vrhovni sovjet obsodil politiko ZDA
MOSKVA — Z odobritvijo poročila Jurija Andropo va — ki pa se zasedanja ni udeležil — se je včeraj končalo zasedanje vrhovnega sovjeta. Kot običajno so tudi tokrat dokument odobrili soglasno, z njim pa so — v poglavju, ki zadeva zunanjo politiko — odločno ob sodili «militaristična politiko» ZDA in poudarili, da je treba Američanom in njihovim zaveznikom pripisati vso odgovornost za prekinitev ženevskih pogajanj. Američane in zahodnoevropske države so tudi obtožili, da hočejo «razbiti ravnovesje med Vzhodom in Zahodom», istočasno pa so se obvezali, da se bodo sovjetske obla sti tudi v bodoče «v celoti borile za ohranitev mirw». Iz Moskve so tudi ponovno pozvali zahodnoevropske d/ žave, naj prenehajo s svojo «politiko sile*. Poleg tega pa je vrhovni sovjet tudi obsodil politiko ZDA in njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu.
Argentinski pučisti na zatožni klopi
BUENOS AIRES — Včeraj se je formalno začel sodni postopek proti devetim generalom in admiraom prvih treh argentinskih vojaških hunt, ki so vodile Argentino od leta 1976 do junija lanskega leta, ko je po porazu v falklandski vojni tretju Galtierijeva hunta odstopila. Gre šele za prvo fazo postopka, saj so zaenkrat obtoženim generalom le posla i sodna obvestila in jih obvestili, katerih zločinov jih dolžijo. Formalno se te obtožbe glasijo «iz.razito protizakonit način boja proti gverili*, dejansko pa gre za kapico zločinov, o katerih pričajo tisoči in tisoči izginulih v tem obdobju. Vsi obtoženci so še na svobodi, razen člana prve hunte admirala Massere, ki je že da’j časa za rešetkami, ker je obtožen ugrabitve in umora nekega argentinskega in-dustrijca.
Spet v zakonski stan
No, končno se jc le zgodilo! Princesa Caroline ni več sama, kolikor je kdaj bila. Včeraj je namreč drugič stopila v zakon, tokrat z nekaj let mlajšim italijanskim industrijcem Stefanom Casiraghijem. Poroka je bila, kot smo pisali včeraj, samo civilna, ker je za cerkev Caroline še vedno poročena s Philipom Junotom, ki je bil odločno starejši od nje, tako da se je njuna zveza kaj kmalu zrahljala. Sledilo je obdobje, ko se je monaška princesa razdivjala v veliko žalost svojega očeta kneza Rainiera, ki sedaj upa, da se bo njegova živahna hči umirila in končno zaživela tako, kot to narekuje dvorska etiketa.
(Telefoto AP)
Krvav dogodek v Velletriju
RIM — Dveletni otrok ubit in tri osebe težko ranjene je tragičen obračun dogodka, ki se je pripetil včeraj popoldne v Velletriju, mestecu v bližini Rima. Po prvih podatkih, ki so jih zbrali karabinjerji, je v neki hiši na samem moški s puško streljal proti četvorici in nato pobegnili. Kaže, da je zločinec Giuseppe Nirchri, ki je pred desetimi leti vrgel nekega moškega v vodnjak in bil zato obsojen na «zdravljenje v psihiatrični umobonici*. Tudi včerajšnji zločin tako pripisujejo njegovi neprisebnosti, vsekakor pa naj bi bil povod za včerajšnji dogodek prerekanje o meji med dvema posestvoma. Nirchi je, kot rečeno, streljal proti četvorici in dve leti star Roberto Gnečo je bil pri priči mrtev. 5-letnega Osvalda Andreasa, 35-letnega Rocca Ferrera in 45-letnega Giancarla Mig'iorija so prepeljali v rimsko bolnišnico, kjer so jih sprejeli s pridržano prognozo.
V poznih večernih urah je v bolnišnici podlegel poškodbam tudi Rocco Ferrero.
Stavka v južnem Libanonu
BEJRUT — Vodja libanonskih druzov Walid Džumblat se je sestal v Jordaniji z dvema predstavnikoma libanonskega predsednika Džemajela. Govor je bil o možnosti pomiritve med druži in falangisti, vendar pa, kot kaže, ni obrodil vidnih sadov. Še več, po pogovoru je Džumblat dejal, da bo zelo težko najti skupen jezik s falangisti, še zlasti po zadnjih bejrutskih spopadih. Slednji so se nadaljevali, čeprav v nekoliko milejši obliki, tudi včeraj in sicer v južnih predelih libanonskega glavnega mesta.
V južnem Libanonu, ki so ga zasedli Izraelci, je bilo včeraj zelo napeto zaradi smrti treh Libanoncev, ki so padli pod izraelskimi streli. Zaradi tega so proglasili splošno stavko, ki je povsem uspela.
Kar zadeva prisotnost tujih sil v Libanonu, še zlasti ameriških, britanskih, francoskih in italijanskih vojakov, je ameriški predsednik Reagan dejal, da se marinci, kljub nevarnosti, ki so ji izpostavljeni, ne bodo umaknili, ker bi se za njimi umaknili tudi vojaki drugih držav, kar bi bilo za Libanon usodno.
FESTIVAL MALIH ODROV V GORICI IN NOVI GORICI
Še dobra dva tedna in Goriška bo zaživela. Zaživela v gledališkem smislu, saj se bo 12. januarja začelo že tradicionalno Goriško srečanje malih odrov, tokrat tudi v znamenju pomembnih novosti in z razširjenim konceptom, ki je vse prej kot neambiciozen. GSMO skuša Jetos še bolj razširiti svoj okvir, hoče postati mednarodni festival malih in eksperimentalnih odrov, nekakšen pregler odrskega snovanja na prizorišču delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Ta koncept se je uveljavljal tudi že v zadnjih letih, ko so bila gostovanja iz Italije, Avstrije in ZR Nemčije. Za nas pa pomeni pred vsem pomemben premik dejstvo, da se bo prireditev že tretje leto vezala na Gorico. In tako se tudi udejanja želja prirediteljev, da postane GSMO gledališko srečanje obeh Goric. Letos bodo v Gorici kar štiri prireditve (tri gledahške tekmovalne predstave in simpozij) in lahko podčrtamo zelo pozitiven element, da se je v akcijo vključila tudi goriška občina, ki bo konkretno pripomogla k uveljavitvi festivala. Upati je, da bo tudi odziv goriškega občinstva spodbuden, česar ne moremo trditi za prejšnji dve leti, ko smo v kulturni dom hodih tudi z nelagodnimi občutki.
Kakšen pa bo letošnji izbor predstav? O tem bomo prav gotovo še pisali, predvsem po tiskovni konferenci, ki bo 5. januarja v Ljubljani in pa pred neposrednim začetkom festivala, tokrat navedimo samo nekaj misli selektorja Emila Aberšeka, ki je zapisal, da je pri samem izboru potrebno upoštevati tudi stališče, da naj na GSMO v prvi vrsti sodelujejo tisti, ki se z malim odrom resnično ukvarjajo, ne pa samo zapolnjujejo programske vrzeli. Prevlada naj torej jasen in čist temat ski okvir, ne smemo se prepustiti komercialnim potezam, festival moram) ohraniti v prvi vrsti na visoki strokovni ravni; skozi program je treba izpostaviti vso ostrino in konflikte pravega, odprtega, ustvarjalnega gledališča. Le tako bomo lahko opravičili enega izmed osnovnih namenov našega festivala — spodbujati iskanja v razvoju gledahške umetnosti s posebnim ozirom na humanizacijo in osvobajanje človeka.
O izboru samih predstav je najbrž še prezgodaj, da bi spregovorili. Naj zadošča le to, da bodo v Gorici gostovanja iz Milana, Celja in Ljubljane ter simpozij Alpe-Jadran.
Jadranski koledar
Vsem naročnikom sporočamo, da pravkar razdeljujemo
JADRANSKI KOLEDAR 1984 S KNJIŽNO ZBIRKO
Zahvaljujemo se jim za zvestobo slovenski tiskani besedi in za razumevanje, s katerim so sprejeli zamudo pri izidu; tehnične težave so nam jo namreč nepredvideno zagodle.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
0 vsakoletni deželni razstavi avtonomnega sindikata umetnikov
V sredo, 21. decembra, so v razstavni dvorani palače Costanzi odprli veliko likovno razstavo, ki jo že vsa povojna leta pripravlja deželni avtonomni sindikat umetnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov. Kakor razbiramo iz priložnostnega kataloga, se je vabilu strokovne organizacije odzvalo kar 120 likovnikov, ki živijo in delujejo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Petčlanska izbirna komisija, ki jo sestavljajo izključno izvoljeni člani, je izločila vsako četrto predloženo delo in bo torej do 9. januarja 1984 viselo na stenah in panojih galerije devetdeset del, kolikor jih menda doslej ni viselo še nikoli ob podobnih razstavah, čeprav je sedanja tradicionalna razstava že 37. zaporedna deželna razstava.
Če bi hoteli dati temeljitejšo oceno o tej likovni manifestaciji, «ki nam jo zavidajo mnoga tudi pomembnejša središča*, kot je na slavnostnem odprtju razstave rekel tržaški umetnostni kritik Claudio Martelli, bi se morah razpisati in bi bila vsekakor ocena pomanjkljiva, saj ne moremo umetniških kakovosti in sposobnosti nekega mojstra presojati iz enega dela samega. Zato se bomo omejih le na kako splošno oceno ali ugotovitev.
Predvsem velja ugotovitev, da je na razstavi navzoč prvenstveno Trst. Kljub omenjenemu velikemu številu razstavljenih del, je bolj malo imen iz Goriške in Vidma, oziroma iz Goriške in Furlanije. Negativna značil nost te razstave, pomanjkanje likov nikov iz Goriške in Furlanije se ponavlja že dolgo, dolgo let.
Druga značilnost letošnje razstave je ta, da pogrešamo na njej nekaj zelo pomembnih imen, kar še pose bej velja za naše, slovenske likovnike, ki razen častnih izjem nekako zanemarjajo, ah če hočemo zapostavljajo to veliko in vsekakor po membno likovno manifestacijo, ki naj bi, ali bolje, ki vsekakor predstavlja vsakoleten, čeprav površen pregled ustvarjalnosti, pregled, na katerem se že uveljavljeni likovniki potrjujejo, mlade obetavne sile pa se predstavljajo javnosti in v primerjavi z že zrelimi umetniki uveljavljajo.
Ker gre za razmeroma širok dia pason likovne stvarnosti v deželi FJK, je samo ob sebi razumljivo, da so na razstavi zastopani prav vsi slogi, torej najrazličnejše izrazne zvrsti, od izrazite figurativnosti pa vse do najčistejše abstraktnosti, vmes pa je več mešanih slogov, ki odra, žajo zelo živahno dejavnost in izredno inventivnost deželnih likovnih mojstrov, pa čeprav tudi za njih ve Ija trditev, rekh bi raje ugotovitev, da danes ni noben umetnik absolutno samostojen, izključno samosvoj, ker hote alj nehote, zavestno ah podza vestno sprejema tuje vplive in tako rekoč nikoli ne da nekaj, kar bi bilo povsem novo in izključno njegovo.
Ko pa govorimo o slogih in načinih izražanja, moramo dodati, da je letos razmeroma veliko skulptur, oziro-
ma plastičnih del, med katerimi je tudi eno zelo znanih del pred meseci preminulega tržaškega mojstra Marcella Mascherinija, ki mu je izbirna komisija povsem upravičeno dodelila osrednje mesto med deli tudi sicer zelo veljavnih mojstrov.
Če bi hoteli dati neko splošno oceno, bi mogli reči, da je razstava na razmeroma visoki ravni, pa čeprav bi mogli hkrati podčrtati tudi to, da so si nekateri mojstri v prejšnjih letih zagotovili mesto na tej veliki likovni manifestaciji in jih izbirne komisije sedaj nekako avtomatično sprejemajo, pa čeprav tokrat (in ne le tokrat) njihova dela ne zaslužijo pozitivne ocene.
Pa še nekaj: pravilnik za predstavitev in izbiro del sicer ne pred-
videva, da bi morala udeležena dela biti nova, toda smisel in namen razstave je, vsaj posredno, prav v tem, da se namreč s predstavitvijo najnovejših ah vsaj novih del vidi razvoj, napredek ah pa tudi nazadovanje, posameznika. Na razstavi pa smo opazili tudi kako delo z dokaj odmaknjeno letnico.
če smo že rekli, da je splošna raven razstave dokaj visoka, bomo k temu dodali, da je glavno nagrado in sicer denarno nagrado iz sklada Michelangela Guaccija dobil že pri letni tržaški slikar Folco Jacobi, ki je pred nedavnim razstavljal v trža ški galeriji II Tribbio, nagrado iz sklada Riccarda Bastianutta za obe tavno mlado umetniško moč, pa je dobila Clelia Mazzoli, o kateri smo že pisali pred kakim mesecem, ko se je skupno s tremi že uveljavljenimi tržaškimi slikarji predstavila
v severnem kraku tržaške kavarne «Specchi».
In vendar bi tega priložnostnega zapiska o letošnji deželni likovni razstavi ne mogh zaključiti, ne da bi vsaj omenili nekatera razstavljena dela. Ne mislimo s tem reči, da gre za najboljša razstavljena dela, pač pa da gre za zanimiv motiv ah za zanimivo izpeljavo zamisli. Luciano Trojanis se že več let pojavlja na teh razstavah s kakim bolj ali manj turobnim ali hudomušnim motivom. Pred leti je prikazal strahotne mutacije kot posledico atomskega žar-čenja, nato je prikazal človekovo minljivost v obliki groba z okostjem. Tokrat pa je postavil v razstavno dvorano nagrobni spomenik »posmrtnim ostankom sedemnajstih načrtov
umetniških del, ki jih je pripravil in uničil*. In ko smo že pri tako turobnem motivu, bomo omenili tudi Pe-dro Zandegiacomovo, eno najstarejših tržaških umetnic, ki si tudi zelo rada privošči hudomušne ah pikre motive. Tokrat jo na razstavi v Palači Costanzi zastopa vehko olje, na katerem je umetnica upodobila štiri okostnjake, torej štiri pokojnike, ki si ob lepo pogrnjeni mizi krajšajo onstransko dolgočasje s kvartanjem.
Vsekakor bi zaslužila vsaj ornem bo tudi številna druga dela, vendar smo tokrat omenili le dve zanimivosti. Razstava pa traja vse do 9. januarja in imamo zato dovolj časa, da si jo podrobno ogledamo in se uverimo, da je likovna stvarnost v naši deželi razmeroma bogata, vsekakor pestra, pa čeprav nam ta razstava še ne daje popolne podobe te stvarnosti.	Fre
Folco Iarobi
Kdo je spotaknil jugoslovansko knjigo?
IVAN MIRT
Ali se da sodobni kulturni kolonializem, v kakršnem se znajde neka država, razložiti tudi s podatkom, koliko njenih knjig je poromalo v svet, na knjižne police ali vsaj v knjigarne, kulturno, kot se reče, najveljavnejših svetovnih središč? Jugoslavija je namreč po številu uvo-•enih, to je prevedenih knjigah, med prvimi na svetu. Lakota po prevodih ne jenja, kljub Pomanjkanju deviz. A res je, da se zdaj založne raje premeteno odločajo za ponatise naj-Privlačnejših in tržno zanimivih del iz bo-Oastva svetovne literature. Prevodna obrnje-nost in odprtost jugoslovanskih založnikov k Vsemu novemu, kar se pojavlja zlasti na zahodnih knjižnih trgih, pa ni nič kaj na široko odprla vrat k tujemu bralstvu jugoslovanskim Piscem. Prej narobe. Jugoslovanska izvirna knjiga je na tujem skoraj nepoznana. Bolj ne Poznana kot na primer nekateri drugi izvoženi ®rtikli široke potrošnje. Toda — proizvajalci hladilnikov, pa ne le oni, se tudi mnogo bolj Premišljeno in organizirano smukajo v konkurenčnem boju za tuje trge.
2 jugoslovansko knjigo ni tako. Njena be seda, misel in hrepenenje se razprostirajo ko PPrjda do mej republik in pokrajin. Morebiti ”. zadnjih letih nekaj več njene luči zasije tudi La od Triglava do Vardarja. A v svet?
Od leta 1945 do začetka leta 1983 so v sve-ju prevedli 2468 del jugoslovanskih piscev, hakor navaja Jugoslovanska avtorska agen ctia, ampak le kaj bi bilo z jugoslovansko knji 1° brez Iva Andriča, Nobelovega nagrajenca Za literaturo? V štiridesetih jezikih je izšlo
do sedaj kar 292 prevodov njegovih knjig.
Na vlaku jugoslovanskega kulturnega potovanja po svetu je zasedenih samo nekaj mest: Miroslav Krleža ima 114 prevodov, Branislav Nušič 71, Branko čopič 68, Miodrag Bulato-vič 62 in Ivan Cankar 46 prevodov v tuje jezike. Samo šest jugoslovanskih literatov se je znašlo v 653 prevodih. Vsi drugi so na tej skromni lestvici dokaj nizko — po 15 do 35 prevodov v več jezikih si lastijo Meša Selimo-vič, Ela Peroci, France Bevk, Anton Ingolič, Grozdana Olujič, Ranko Marinkovič in drugi. Tudi navedeni avtorji so že prepričljivi akterji v mednarodni kulturni menjavi, skoraj šokantno pa je, da med prevedenimi literarnimi snovalci biserov, kot so Petar Petrovič Njegoš, Bora Stankovič, Ivan Mažuranič.
In kdo je sploh pripravljen prevajati jugoslovanske avtorje? Najbolj širokosrčni so na Vzhodu. Češkoslovaška je od vojne do začetka leta 1983 izdala 481 prevodov. Sovjetska zveza 453, Madžarska 210, ZR Nemčija 204, Poljska 169, DR Nemčija 131, Bolgarija 113, Italija 97, Francija 89 in Romunija 84. Na vzhodne države potemtakem odpade okrog 65 odstotkov vseh prevodov, na razvite zahodne 30, samo dober odstotek pa na neuvrščene in na dežele v razvoju.
Precej zaskrbljuje, ker tako ljubosumno za klepajo kulturne kamrice države, ki so Jugoslaviji najbližji sosedi: Avstrija, Grčija in Al banija so najbolj zaprte. Madžarska si bržčas zasluži priznanje, Italija pa vendarle ni dovolj visoko. Že zato ne. ker nihče ne more zanikati utemeljenosti misli o enotnosti slo venskega kulturnega prostora. Mnogo bolj pa še zato, ker odprta meja in slovenska manj sina kot trdna kulturna brv zožujeta obzorja kulturnopolitični kratkovidnosti in udarjata po
tisti vrsti kratkoglavosti, ki hoče nekatere na rode zavestno izriniti s prizorišča svetovnih kulturnih gibanj. V samoupravni kulturni polili ki Jugoslavije je dogovorjena odgovornost in možnost vsake republike in pokrajine za raz novrstne oblike predstavljanja nacionalne u stvarjalnosti — to se praviloma zapiše v med državnih sporazumih o znanstvenem, kulturno prosvetnem in tehničnem sodelovanju s tujino. Zakaj ne bi prav pri prevajanju nacio nalnih literatov, ob upoštevanju resnične e nakopravnosti, tudi če gre za nemirnost u stvarjalnega duha majhnih narodov in narod nosti, Avstrija, Italija in Jugoslavija z dru gačno naklonjenostjo razmišljale o knjigi? Morda lahko kaj pripomore grupacija Alpe Adria? Podobno bi se dalo nasloviti vprašanje zastran kulturnega sodelovanja med Grčijo, Bolgarijo in Jugoslavijo (zaradi makedonske narodne skupnosti).
Že nekaj podatkov in misli o lem, kako je s prevajanjem literature jugoslovanskih narodov in narodnosti v tuje jezike, kaže polje, kjr bi morali v kulturni politiki, toda ne le na jugoslovanski strani, drugače orati in seja ti. Zaprtost kulturnih meja zahodnega knjiž nega trga in držav v razvoju za jugoslovansko knjigo ne more biti kulturni problem, pred katerim si lahko katerakoli demokratična državna ali kulturna politika maši ušesa. Kajpak. največ navlake bodo morali počistiti pred svojim pragom premalo povezani založniki v Jugoslaviji. Plasmaja jugoslovanskih avtorjev na evropski knjižni sceni, omenjam ga kot najbližjega, ne morejo krojiti pretežno osebna poznanstva med književniki, dobra volja ene ali druge založniške hiše, iznajdljivost in prizadevnost posameznih pisateljev. Naslovi so namreč znani — založniki, kulturne skupnosti,
Jugoslovanska avtorska agencija, društva književnikov, PEN klub, ambasade in kulturno -informativni centri v tujini, društva prevajalcev, univerze. Ni namreč nobenega razloga, zakaj ne bi vsako leto v Sloveniji oblikovali posebnih namenskih kulturnih sredstev za seznam tiste literature, ki po vseh vrednostnih merilih zasluži izlet v tujino. Vlaganjem v izvoz knjige (kulture in moči narodnega duha) bi se morale pridružiti še turistične in gospodarske organizacije. Le zakaj ne bi k ponudbam rustikalnih proizvodov slovenske lesne industrije ameriškemu trgu ponudili še — delo slovenskega pisatelja? Do kulturnih partnerjev oziroma tujih založb se jugoslovanski založniki, ne glede na objektivne okoliščine in dejstva, ki so pač taka, kot so, obnašajo preveč neznatno. Kolikor drobnejša in mlačnejša bo zahteva po enakopravnem in demokratičnem kulturnem dialogu in partnerstvu, toliko trše bodo zaloputnjene duri svetovne kulturne — a tudi toliko manj bo ta kultura svetovna kultura.
Pred dnevi so Tanjug in jugoslovanska sredstva obveščanja sporočili: v Moskvi so izdali pesniško zbirko Koče Racina, Andreja Hienga bodo natisnili v poljščini, Cirila Zlobca so prevedli v ruščino, Kajetana Koviča in Žar ka Petana v nemščino in .. . zelo dragocene so tudi izdaje Založništva tžaškega tiska ter Drave.
Z majhnostno kulturno politiko dobiva sodobni kulturni kolonializem krila. Nekakšen vseobči prastrah majhnih narodov pred eko nomskim kulturnim nasiljem velikih in - boga tejših zmore odpravljati tudi povsem druga če zaseden vlak kulturnega, literarnega po potovanja na vse kraje vsak dan bolj v eno usodo potisnjenega sveta.
Na novoletnem srečanju s predstavniki sredstev množičnega obveščanja
Zupan Richetti: Lahko bomo zadovoljni če se položaj leta 1984 ne bo poslabšal
Govor tudi o nujnosti zaščitnega zakona za Slovence
Za tržaškega župana Richettija se prihodnje leto 1984 napoveduje z mračnimi predznaki in pravi: «Zadovoljni bomo lahko, če se položaj ne bo poslabšal*. Glede lastnega odbora, županskega mesta in odobritve proraču na pa je prav tako jedko pesimistič-no-optimističen, ko ugotavlja, da je sedanja manjšinska koalicija nastala zaradi šibkosti drugih, ker «ni bilo drugačne alternative*. Pripravljeni so razpravljati o vsem, tudi o novi sestavi odbora, o raznih formulah, da se prepreči ponovna komisarska uprava. Sodelovanje je možno z vsemi, seveda z izjemo MSI.
Novoletna tiskovna konferenca tržaškega župana v časnikarskem krožku se je pričela z razpravo o sožitju in o globalnem zaščitnem zakonu, čemur je bilo posvečeno relativno največ časa. Župan so je odločno izrekel proti primerom izsiljevanja in netolerance, kot je bil rojanski primer, in se izrekel za sprejem globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Toda, pri tem je prevečkrat uporabil izraz «toda». Tako govori o dvojni »preobčutljivosti* in tudi o občutljivosti manjšine. Pri zaščiti pa je postavljal omejitve, češ da jo mora sprejeti parlament, toda «dober zakon bo tak, da nobeden ne bo zadovoljen*. Najbolj uravnovešen je demokristjanki zakon ski osnutek.
Vendar pa je glede načelnih stališč tega osnutka na naša specifična vprašanja nekatere stvari popravil: pred vsem Richetti priznava, da je v zakonskem 'osnutku KD predviden dolg 'n zapleten postopek priznavanja kolektivnih pravic prezapleten, nesodoben in da bo treba ta del zakona izboljšati. Pa tudi glede zaščite kulturnih dejavnosti manjšine (ki v demo-kristjanskem zakonskem osnutku ni omenjena) nima dvomov. Specifično je govoril o gledališču in povezal izredne težave slovenske gledališke hiše s težavami ostalih dveh italijanskih gledališč. Treba bo najti rešitve za vse tri ustanove, toda zavedati se bo treba, da je sredstev malo in da bo treba zmanjšati programe in uvesti zelo resno poslovanje.
Na tiskovni konferenci je seveda bil v ospredju tudi položaj Trsta v od nosu do sosedov in v okviru skupnosti Alpe-Adria. Glede depozita je Richetti dejal, da ni nihče pričakoval, da se bo gospodarski položaj tako hitro in v taki meri izboljšal, da bi se lahko vrnili na staro. Pozitivne so zadnje novosti, treba pa je upošte vati, da mora Trst ustvariti drugač ne psihološke in gospodarske pogoje pri povezovanju z neposrednim zaledjem. Občinska uprava je že v tesnih stikih s sosednjimi upravami, z
Reko in drugimi. Trst mora biti v prvi bojni črti naporov za združevanje področja Alpe-Adria, v ta namen namerava občina prirediti novo cvetlično razstavo, na kateri bodo sodelovala glavna mesta skupnosti.
Glede gospodarskih vprašanj je v osredju napor, da se zagotovi premogovno pristanišče in energetski center ob ustreznih ekoloških in ekonomskih
pogojih. Seveda pa je Richetti še zlasti podčrtal napore, da postane Trst resnično središče znanstvenega in strokovnega raziskovanja. Novinarje so zanimale še razne druge podrobnosti, od kasarne za gasilce, mestnega prometa in pomanjkanja parkirišč, pa vse do športnih naprav in možne gradnje nogometnega igrišča na prostoru bivše tovarne strojev.
Podpisana konvencija o gradnjah
na področju Dreherja
Na občini je bila včeraj podpisana Izvršilna konvencija glede podrob-nostaega načrta takoimenovanega »pola Dreher*. Za tržaško občinsko upravo jo je podpisal odbornik Vattovani, za družbo Finsepol pa upravitelj Qui-rino Cardarelli. S tem aktom (s katerim se urejujejo odnosi med gradbeno družbo in občinsko upravo tako glede rezidenčnega dela, javnega in zasebnega, kot glede urbanizacijskih del) se dejansko uresničuje občin ski sklep, ki je bil sprejet 19. julija.
Projektiranje del glede prvega od dveh delov zasebnih gradenj je družba Finsepol že predložila v skladu z navodili občinske uprave. V dokumentu je tudi predviden sporazum med Finsepol in Italposte v vidiku realizacije na tem mestu načrta PEEP; za ta dela je ministrstvo za pošte že nakazalo ustrezna finančna sredstva.
S podpisom izvršilne konvencije se bo lahko v kratkem začela uresničevati ena najvažnejših gradbenih pobud, ki bo bistveno spremenila obširno področje bivše pivovarne Dreher.
Skupščina Calza Bloch danes na sedežu CGIL
Enotna sindikalna zveza sporoča, da tajništvo Fulta sklicuje danes ob 10. uri na sedežu OGIL v Ul. Pon-dares 8 (v dvorani Di Vittorio) skupščino vseh delavcev bivše Calza Bloch v zvezi z dopolnilno blagajno. Kdor bi se skupščine ne mogel udeležiti, naj se zglasi danes in jutri v dopoldanskih urah v študiju Rossi za podpis posebnih obrazcev.
Postavljene so bile osnove za kvalitetnejše sodelovanje ob meji na kmetijskem področju
Na povabilo Sozda Timav iz Sežane so se v prejšnjih dneh v Sežani srečali predsednik Kmečke zveze Guštin, načelnik pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo Pascolini, tajnik KZ Bukavec in strokovni sodelavec iste organizacije Gregorič ter predsednik skupščine občine sežana Kovačič, predsednik občinskega izvršnega sveta Vodopivec, direktor Sozda Timav Dino Pucer in direktorja kletarskega in živinorejskega sektorja v sklopu Timava Miran Vodopivec in Grželj
Srečanje, ki se je odvijalo v prija teljskem vzdušju, je sad dolgoletnih stikov in sodelovanja med strokovnja ki z obeh strani meje, ki so doslej prihajali do izraza ob raznih prilož nostih (na okroglih mizah, vinskih raz stavah itd.); ob teh priložnostih so bi li večkrat nakazani strokovni proble mi, izmenjavale so se različne izkuš nje, predvsem pa je bila na njih iz ražena potreba po stalnejših stikih, da bi se v najvišji možni meri izkoristile obojestranske izkušnje.
Prav te misli je v nagovoru izrazil tajnik Kmečke zveze, organizacije, ki ima glavno zaslugo za to srečanje med predstavnikom deželne uprave in strokovnjaki Timava. Predvsem pa je poudaril, da je povsem logično, če se je čutila potreba po večjem stiku med ljudmi in stvarnostmi ob meji, ki jih ne more ločiti mejna črta, zlasti po osimskih sporazumih, ki so tudi že na kmetijskem področju privedli do konkretnih pobud med F-JK in SRS, kot je na pr. sodelovanje pri obrambi proti toči. Nujno in obvezno je zato, da se ti stiki razvijajo tudi na kmetijskem področju v najvišjih možnih oblikah.
zasledujejo strokovnjaki z obeh strani meje. Pascolini je podčrtal, da bi v tem sklopu treba izkoristiti tudi bogate obojestranske izkušnje, predvsem pa je na osnovi lastnih izkušenj podčrtal dejstvo, da je ta skupnost, ki živi ob meji, zelo odprta in nagnjena k izmenjavi mnenj in sodelovanju: to je veliko človeško bogastvo, ki ga ni moč zanemariti. Ta pogoj nudi tudi jasno perspektivo za ustvaritev sodelovanja v različnih kmetijskih sektorjih, je dejal in pristavil, da je že ta sestanek pokazal, da se že z novim letom lahko uresniči kaj konkretnega in pomembnega na tem področju.
Zadovoljistvo za srečanje je izrazil tudi predsednik Sestavljene organizacije združenega dela Timav Pucer, ki je, potem ko je orisal značilnosti organizacije, predvsem poudaril, da so ti stiki, predvsem s KZ in ker gre za isto narodnostno skupnost ob meji, že razviti; zato je srečanje s takim deželnim funkcionarjem lahko le korak naprej na tej poti, je podčrtal, obenem pa odpira možnosti za trdnejše in vsestransko sodelovanje na kmetijskem področju, kjer obstajajo velike možnosti kooperacije. Sicer pa je pri stavil, da je bilo doslej težko, da bi se to sodelovanje z manjšino razvijalo tudi kvalitetno s strokovnimi orga-
nizacijami z onstran meje, ker je za tako sodelovanje treba imeti že določen gospodarski razvoj. Sežanska občina ga doslej ni imela, sedaj pa iz-polnuje te pogoje.
Pri tem sta predsednika Sozda Timav dopolnila še inž. Vodopivec in Grželj, ki sta dodala, da bi se to sodelovanje dalo še izboljšati in prav to srečanje je priložnost, da se stvari v tem pogledu kvalitetno razvijejo.
Po ogledu nekaterih obratov sežan-ške organizacije so se sogovorniki domenili, da bi že v drugi polovici januarja v Sežani priredili srečanje o vinogradništvu, ki naj bi predstavljalo začetek tega konkretnega sodelovanja.
Sežansko srečanje je vsekakor sprožilo začetek sodelovanja med ustanovami z obeh strani meje na kmetijskem področju, obenem pa predstavlja kvalitetni korak v odnosih v tem sektorju, ki so jih kmetje, KZ in tudi druge ustanove ob meji veliko let gradili z raznimi pobudami.
• Predsednik deželnega sveta Turello je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega predsednika tržaškega sodišča dr. Benna Boschinija.
Tržaški arzenal: 9. januarja pojde 300 delavcev v dopolnilno blagajno
V ponedeljek, 9. januarja 1984, bo dopolnilna blagajna stekla tudi v Tržaškem arzenalu — Sv. Marku. Gre za redno dopolnilno blagajno, v katero bodo vpisali 300 delavcev za obdobje 13 tednov. Utemeljitev? Pomanjkanje naročil. Če je dela malo, ga potemtakem za vse delavce ni dovolj, so menili v vodstvu arzenala in izračunali, da bodo v januarju imeli 309, v februarju 223 in v marcu 252 «odvečnih» delavcev.
Je ravnateljstvo arzenala sploh upoštevalo možnost, da bi se delovna sila, ki je je zares trenutno preveč, dala uporabiti kako drugače? Nikakor ne, pravijo sindikalisti, kajti v tem primeru bi ne sprožili dopolnilne blagajne. Pripominjajo tudi, da je notranja premičnost (kot imenujemo premeščanje delavcev iz enega oddelka v drugega) še kako mogoča pa tudi potrebna.
VLADA SPROSTILA CENE ZDRAVIL ZA KATERA NI OBVEZEN RECEPT
Zdravila, za katera ni obvezen zdravniški recept, ampak jih v lekarni lahko svobodno kupujemo, se bodo po vsej verjetnosti podražila. Tako daje vsaj sklepati odločitev vlade o liberalizaciji cen tem zdravilom, kar pomeni, da se cene odslej lahko prosto oblikujejo. To sicer ne pomeni, da bodo cene začele naenkrat divje skakati, kajti pristojni medministrski odbor CIP bo njih gibanje še naprej nadzoroval, četudi ne tako strogo kot v preteklosti.
Pač pa ostane strog nadzor nad cenami zdravil, ki jih lekarnarji oddajajo samo proti receptu. Takšna zdravila so navadno tudi dražja, a z brzdanjem cene ni treba višjega ticketa.
Izšel je priročnik za izvoznike
Na pobudo državnega zavoda za zunanjo trgovino ICE je pred dnevi izšla tretja izdaja priročnika za izvoznike «Guida per Tesportatore*. Naša pod jetja, ki se bavijo z zunanjetrgovinskimi posli, lahko priročnik prejmejo brezplačno; fcanj naj zaprosijo urad za tehnične informacije (Ufficio informa-zioni tecniche) ICE, Ul. Milano 17, tel. 60861 ali 62790.
Upravno življenje v devinsko-nabrežinski občini
Problemi in težave krajevnih sosvetov
Predsednik skupščine občine Sežana Kovačič je s svoje strani izrazil veliko zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja in dodal, da se s strani sežanske občine čuti potreba po večjem sodelovanju zlasti zato, ker sta si obe stvarnosti ob meji zelo blizu in podobni; zato bi treba na tem in tudi drugih področjih, kjer ni političnih zaprek, razviti trdnejše stike med ustanovami, ki so pristojne na različnih področjih. Predsednik skupščine občine Sežana je gostom tudi razčlenil pobude, ki so že v teku, orisal je stanje občinske stvarnosti in ponovno izrazil željo, da bi ti stiki bili res plodni in se nadaljevali v prijateljskem vzdušju.
Zadovoljistvo, da je do takega srečanja prišlo, je izrazil tudi načelnik pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo Pascolini. Sicer je opozoril, da kot deželni funkcionar nima političnih pristojnosti glede teh problemov, dodal pa je, da po njegovem ni političnih zaprek, da bi se na strokovni ravni spričo odnosov med F JK in SRS lahko razvijali taki odnosi, ki bi bili v obojestranskem interesu in da bi se hitreje dosegli rezultati, ki jih
V nadaljevanju obravnavanja delovanja konzult devinsko - nabrežinske občine objavljamo danes izjavi podpredsednika sosveta za Nabrežino center - Slivno in Križ Maurizia Si-gonija in pa predsednika sosveta gornjega Krasa te občine, ki združuje Tmovco, Praprot, Šerapolaj, Nabrežino postajo in Prečnik, Ludvika Mo-koleta. Oba intervjuvanca sta člana KPI.
MAURIZIO SIGONI
Mislim, da je naša konzulta med najbolj aktivnimi v naši občini in je glede na opravljeno delo doslej izpol nila skoraj vsa pričakovanja. To dokazuje, da se občina prizadeva pri upoštevanju našega mnenja. Mislim pa, da bi moral sosvet obravnavati ne le specifične vaške probleme, am pak tudi tesneje sodelovati z upravno politiko občinske uprave. To bi bil res izreden korak naprej.
Sami konzultorji bi morali biti bolj informirani o vsem delovanju uprave, saj bi lahko samo na tlak način pri spevali svoj delež pri reševanju določenih problemov. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se skoraj vsi naši čla
Maurizio Sigoni
ni redno udeležujejo sej in da poteka naše delo v znamenju strpnosti in ko ristnega sodelovanja med strankami. Nikoli ni prišlo do večjih sporov, te žave pa skušamo vedno reševati skupno. V zadnjem času smo dosegli, da je občina poimenovala glavno nabre-žinsko ulico po pesniku Igu Grudnu,
prizadevali pa smo si za rešitev smetarskega vprašanja v Silvnem in na območju Križa, ki spada pod našo ob čino.
Moja želja pa je, da bi bile vse konzulte v bodočnosti še bolj soudeležene pri obravnavanju tudi splošnejših, a ne zato manj pomembnih problematik, kot so npr. globalna zaščita za Slovence, kmečki turizem ter industrijski in obrtniški razvoj naše občine.
LUDVIK MOKOLE
V teh letih smo imeli člani konzul-te tega severnega predela devinsko nabrežinske občine več pozitivnih in tudi negativnih izkušenj. Med uspehe našega dela bi uvrstil ustanovitev pri pravljalnega odbora za poimenovanje šempolajske osnovne šole. Ta pobuda se je dobro iztekla.
Čeprav ima naš sosvet le posveto valne pristojnosti, je občina nekajkrat resno upoštevala naše mnenje, zlasti kar zadeva vprašanja gradenj. Menim pa, da prebivalstvo naših krajev vse premalo sledi našemu delu, zato moram poudariti, da so seje kon
Ludvik Mokole
zulte odprle javnosti in da vsak občan lahko poseže oziroma postavi kako specifično vprašanje, ki ga nato lahko posredujemo upravi 'oziroma ga lahko skupno rešimo.
Pripravil
BORIS DEVETAK
Prizadevanja SSG za trajno rešitev finančnega položaja
Aktivisti, invalidi in upokojenci so se že poslovili od starega leta
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je na ponovni izredni seji obravnaval še vedno kritični položaj ustanove. Trenutne finančne težave bo sicer mogoče premostiti s ponovnimi krediti na osnovi jamstev dežele Furlanije - Julijske krajine, prav zato pa se na še bolj dramatičen način zastavlja nujnost dokončne rešitve Slovenskega stalnega gledali šča. Upravni svet je zato sklenil pi smeno posredovati pri ministru za turizem in prireditve posl. Lagoriu, da se v okviru sestavljanja globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji vključi tudi poseben člen, ki naj določi kritje doslej dozorelih dolgov, in redni prispevek, ki bo omogočil ustanovi redno delo. Pri tem se upravni svet sklicuje na izjavo ministra za zvezo z deželami Romito, da bo vlada sestavila zakonski predlog na osnovi poročila posebne komisije pri predsedstvu vlade, v katerem je soglasno ugotovlje na posebna vloga Slovenskega stalnega gledališča in sta predvidena redni letni prispevek in kritje dolgov.
Upravni svet je tudi z zadovoljstvom sprejel na znanje stališče deželne vlade, ki je osvojila resolucijo komunističnih deželnih poslancev o podpori trem gledališkim ustanovam in posebnem pomenu SSG, kakor tudi podporo, ki jo je gledališču izrazil predsednik goriške pokrajine Cum-peta.
Končno se je upravni svet še po sebej toplo zahvalil vsem zvestim obiskovalcem in predstavnikom slovenske in italijanske demokratične javnosti, ki so na razne načine izrazih svojo soiidamost z osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Italiji.
Tonel tudi
pri Smoletu
na obisku v Ljubljani
Podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel nas je opozoril, da je med svojim obiskom v Ljubljani imel daljši razgovor tudi s tajnikom mestnega komiteja ZKJ tov. Jožetom Smoletom in znano strokovnjakinjo za razdobje Primorske pod fažizmom Milico Kacin - Wohinz. Govorili so o zadnji knjigi tržaških komunistov o zgodovini Trsta in o naporih, da se na pravilen in strokovno utemeljen način obravnava preteklo zgodovinsko razdobje, polno političnih sporov in dramatičnih spopadov. Razgovor se je nanašal tudi na predloge, da bi priredili skupne okrogl emize strokovnjakov o preteklem razdobju, razvoju delavskega gibanja, protifašističnem odporu, osvoboditvi Trsta in povojni zgodovini.
V veselem in prijetnem razpoloženju so se člani kar treh za Slovence tržaškega področja pomembnih orga nizacij, to je Združenja aktivistov o-svobodilnega gibanja za tržaško■ ozemlje, Zveze vojnih invalidov na rodnoosvobodilne vojne in Društva slovenskih upokojencev, sinoči poslovili od leta 1983 in si zaželeli sreče za novo leto 1984.
Prireditev, ki se je je udeležilo lepo število ljudi, je bila v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, začela pa jo je v imenu organizatorjev Nadja Pahor, ki je zaželela vsem dobro počutje, pa tudi veliko sreče v prihodnjem letu. Podobne želje so nato v imenu treh organizacij iz rekli predsedniki teh organizacij Neva Lukeš, Dušan Furlan in Vladimm
Turina, ob željah pa so se zaustavili tudi pri problemih, ki zadevajo danes vse človeštvo na svetu, to je problem ohranitve miru, pa tudi pri problemih, ki zadevajo slovensko na rodnostno skupnost v Italiji. Tu so se zaustavili predvsem pri vprašanju globalnega zaščitnega zakona za Slovence. Leta 1984 naj bi bilo, tako so menili govorniki, odločilno za rešitev tega najbolj perečega problema za Slovence v Italiji, to je za spre jem globalnega zakona, ki bi zaščitil pravice Slovencev. Seveda bomo do tega zakona prišli, so dejali, če bomo enotni in če bomo tudi delovni v vseh organizacijah, ki predstavljajo našo manjšino.
Drugi del prireditve je potekal v družabnem razpoloženju, ki ga je popestril Slovencem na Tržaškem že dobro znani čarodej Marjo Pogačnik iz Sežane, saj so se udeleženci ne malo načudili ob njegovih čarovnijah ter se ob njegovi spretnosti tudi nazabavali. Večer se je nadaljeval v prijetnem kramljanju ob do bri kapljici in prigrizku, za zabavp pa je poskrbel tudi harmonikar Zoran Lupine. Med gosti večera sp bili tudi konzuli jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu Nevenka Kovačič, Aleksander Nikolič in Marjan Banko.	N. L.
Upepeljevalnik: tržaška občina naj v bodoče ukrepa korektneje
Z zadnje seje občinskega sveta
Devinsko-nabrežinska občina za globalno zaščito manjšine
Vprašanje upepefjevalnika na Pan-telejmunu se vleče že več let. Naphava je zastarela, obrabljena in hudo škodljiva zdravju, zato jo je treba temeljito prenarediti in tehnološko po sodobiti ali pa celo zgraditi novo. O tem bo govor sredi januarja, ko bo skupina univerzitetnih strokovnjakov predstavila zastopnikom vseh šestih občinskih uprav Tržaškega izsledke študije o tem, kje in kako postaviti nov upepeljevalnik. Sestanek je sklical tržaški občinski odbornik za javne industrijske storitve D’Alessandro, saj je upepeljevalnik last občine Trst. Res pa je tudi, da upepeljevalnik ni in ne bo namenjen samo tej občini, ampak ima njegova namemba medobčinsko, konzorcijsko naravo, zato morajo pri sleherni odločitvi in izbiri priti do besede vsi zainteresirani.
Po dosedanjih izkustvih sodeč se odbornik D’Alessandro doslej ni ravnal po tem načelu- Medtem ko so izvedenci jzbrali kot možen sedež upe-peljevalnika štiri območja, sicer industrijsko cono (nekdanji ESSO), odlagališče pri Orehu, Dolgo krono in Čelo (Monte Usello) — torej po eno v tržaški in miljski občini in kar dve v dolinski, je D'Alessandro pred ne kaj tedni izjavil, da je problem v bistvu rešen in da je najprimernejša lokacija za upepeljevalnik Dolga krona pod Mačkoljami. Vest je takrat objavil tudi Primorski dnevnik, a dolinska občinska uprava je zanjo zvedela prav prek tiska. Njeni predstavniki z županom Edvinom Švabom na čelu so takšno početje označili kot skrajno nekorektno in žaljivo, hkrati Pa iznesli prepričanje, da se je pre-
bivalstvo dolinske občine že dovolj žrtvovalo z razlastitvami in podobnim, da bi lahko preneslo še eno onesnažujočo napravo.
Čemu ne bi rajši sedanjega upepe-ljevalnika kar prenaredili, se pravi tehnološko posodobili in izpopolnili? Izgradnja novega bi stala po današnjih cenah okrog 30 milijard lir (ker pa bi ves postopek trajal najmanj pet let, bi končni obračun bil mnogo večji), modernizacija starega pa polovico manj. In še: Če je treba zgradi ti nov upepeljevalnik, dajmo ga zgraditi v industrijski coni, kjer je zrak že okužen, ne pa na Dolgi kroni, kjer deluje mlada istoimenska zadruga, ali na Čelu (med Boljuncem, Domjom in Ricmanji). Pri tem bi velja’o uvesti postopek za pridobivanje dodatne energije iz smeti.
Če se problem v najkrajšem ne reši, utegne odnose med tržaško in dolinsko občino precej zaostriti. S tem da je javno omenil samo Dolgo kro no, je odbornik D’Alessandro po eni strani vlil prebivalcem od Sv. Sobo-
te upanje, češ, končno se bomo od-križali nesnage, po drugi strani pa je vznemiril dolinsko občestvo, ki se naravno protivi upepeljevalniku. Nazadnje bi kdo znal dvigniti prst in reči ljudem pri Sv. Soboti: «Ali vidite, kakšni so? Mi bi vas radi rešili nadloge, vendar ne moremo, ker se oni upirajo...*.
Pa še tole: če je Pantelejmun že bil namenjen upepeljevalniku, bi tržaška občina ne smela dovoliti grad nje stanovanjskih bokov tam naokoli! Lastne napake naj sama popravlja in ne na tujih ramenih.
DRAGO GAŠPERLIN
Urnik konzulata SFRJ v Trstu
Ob novoletnih praznikih uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu v dneh 2. in 3. januarja 1984 ne bodo poslovah.
Skrb za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji je bila ena osrednjih točk zadnje seje devinsko - nabrežinskega občinskega sveta v letošnjem letu. Vprašanje manjšinske zaščite je sprožil občinski odbor z resolucijo, ki jo je predložil svetu in ki je bila tudi, ob godrnjanju neofašista, sprejeta z veliko večino glasov.
Sicer pa je bila ta seja namenjena predvsem številnim upravnim vprašanjem, kot je pač navada ob koncu leta, ko morajo občinske uprave izpeljati načrte, ker bi sicer zamudile roke, oziroma izgubile nekatere olajšave. Tako so na tej seji odobrili načrt za prvo fazo javne razsvetljave v občini, ki predvideva celotno obnovitev omrežja razsvetljave v Sesljanu in v vseh kraških vaseh, kar bo stalo milijardo lir. Drugo fazo razsvetljave, to je Nabrežino in Devin bodo predvidoma izvedli v prihodnjem finančnem letu. Za ta dela bodo najeli posojilo pri tržaški hranilnici.
Prav tako so na seji odobrili najem posojila v višini 180 milijonov lir za modernizacijo smetarske službe. Za modernizacijo so začeli že pred časom in bodo sedaj ta sredstva pen vi bili predvsem za nakup posod za smeti, ki jih primanjkuje.
Med drugimi vprašanji je treba tudi omeniti odobritev nekaterih gradbenih dovoljenj na kmetijskem področju in dve konvenciji za gradnjo zadružnih stanovanjskih hiš, med odbo rovimi sklepi, ki jih je skupščina potrdila, pa je treba omeniti tudi dodelitev letnih podpor kulturnim in športnim društvom v devinsko - nabrežin-
ski občini. Med manj popularne u-krepe pa sodi nedvomno podražitev nekaterih občinskih storitev.
Na dnevnem redu seje je bila tudi ustanovitev centra za preučevanje jezikovnih problemov v zvezi z obstojem slovenskega in italijanskega pre bivastva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Gre za pomembno pobudo, o kateri smo pred časom že poročali, ki pa je občinski svet ni še odobril, kajti predstavniki KD so prosili za odložitev, da vprašanje poglobijo in njihovo prošnjo je večina sprejela.
Neprevidnost botrovala lažji prometni nesreči
Včeraj dopoldne se je v Ul. Brigata Cas-ae pripetila lažja prometna nesreča, ko je 25-letna Manuela Slav-nich, poštarica iz Čampor 18, s svojim fiatom 500 zavijala s parkirišča proti Katinari. V istem trenutku je v isti smeri pripeljal 43-letni Ugo Vianello, stanujoč v UL Chiadino 23, ki je s svojim alfa sud bočno trčil v fiat 500.
Manuefo Slavnich so sprejeli v bolnišnico s prognozo 20 dni zaradi pretresa notranjih organov in domnevnih kostnih zlomov, medtem ko se bo Vianello zaradi pretresa možganov zdravil tri dni.
T	Po dolgi in mučni bolezni
* nas je zapustil dragi
Viktor (Tojo) Žnideršič
Pogreb bo jutri, 31. decembra, ob 11. uri na pokopališču v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo: žena Danica, hčerka Eva z družino, sestri, brat in ostalo sorodstvo
Barkovlje, 30. decembra 1983
30. 12. 1981	30. 12. 1983
Ob drugi obletnici smrti naše drage
Kati Trebeč por. Gorup
se je z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Opčine, 30. decembra 1983
Profesorski zbor srednje šole S. Kosovel na Opčinah izreka iskreno sožalje kolegici prof. Evi Žnideršič por. Martelanc ob izgubi očeta.
Poziv stanovskih organizacij: svetlobne reklamne napise z novim letom ugasniti!
Organizacije Unione commercianti, FIPE, Associazione degli artigiani, ACEPE in Confesercenti, združenje industrijcev ter Slovensko deželno gospodarsko združenje pozivajo svoje člane, naj s 1. januarjem ugasnejo svetlobne reklamne napise. V nasprotnem primeru bodo primorani plačati za celo leto 1984 višjo pristojbino.
Prizadeti bodo, skratka, počakali, da se jim sklep tržaške občine o zvišanju davščine na tak ali drugačen način zamrzne. Ne gre {»zabiti, da so omenjene organizacije zoper ta sklep vložile priziv s ponazoritvijo, da je protizakonit.
Telefonska minianketa med našimi bralci
Silvestrova noč med realnostjo in željami
Še nekaj dni in letu 1983 se bo pisal pretekli čas. Obračun vsaj v kolektivnem merilu, ni prav nič spodbuden, saj ne mine dan, da ne bi poročali o hudi gospodarska krizi, ki jo že vsakdo krepko čuti. Tudi politični aspekti, še posebno za nas Slovence v Italiji, niso navdušujoči. Pa vendarle; Silvestrovo je tudi priložnost za veselje, zato smo nekatere naše bralce povprašab, kako bodo praznovali zadnji večer v letu. Bili smo zelo radovedni: vprašali smo jih tudi, kje bi na tihem resnično želeli biti (in s kom). Odgovorili so takole:
BORIS KOBAL, režiser.
«Verjetno bom v Ljubljani, najraje pa ne bi bil nikjer, ker mi praznikovanje gre hudo na živce. Za Novo leto se tudi v najhujših zabavah še nikoli nisem zabaval. Nekam pa se le moraš spraviti. . . V Ljubljani verjetno ne bom imel problemov, saj so tam običajno že ob 23. uri vsi tako nažgani, da opolnoči niti ni treba voščiti in greš lahko spat. No, pa, z Zeudi Arayo pa bi vseeno nad silvestroval.*
ALJOŠA ŽERJAL, kinoamater, drugače pa znan šaljivec.
»Letos bom ostal doma, povabil bom prijatelje, da, da, tudi žena bo zraven. Če bi hotel, bi lahko šel kamorkoli, vem, da bi se povsod zabaval, saj 0 meni pravijo, da se zabavam tudi na pogrebih. Toda kaj hočeš, imam 55 let; res, da jih dobro nosim, to lahko potrdi moja žena, pa vendar, tu-
di nanjo je treba pomisliti.* (Sledila je dolga hvalnica ženi, ki je nato vzela slušalko v roke in malo za šalo, malo za res, zabičala: Ostal bo doma, če ne iz ljubezni, pa po sili!*)
ATILIJ KRALJ, slikar in humorist.
«Letos pa me javni lokali, skoraj bi rekel javne hiše, ne bodo speljali na led. Njihove goljufije, po tržaško bidone, dobro poznam: ješ pomije, v vrsti moraš čakati pred straniščem, piješ o-stanke drugih gostov, na koncu pa ti zaračunajo, da vidiš zvezde. Ne, ne, letos bom šel k prijateljem, na -privat. Ženo bom kajpak vzel s sabo, saj je ne morem zapreti v hladilnik, pa čeprav si vsak moški želi frišno žensko. Lahko bi šel na silvestrovanje openskega društva, ali v Barkovlje, kjer bo praznovala Sirena. Sveto rešnje telo pa tudi še nisem in na treh koncih ne morem biti. Posebnih želja letos nimam, ob teh priložno stih so tudi lepotice zelo zasedene. Sem prav zadovoljen z ožjo družbo, saj so moji prijatelji zelo omikani ljudje, tako da upam, da se bom vrnil domov cel in zdrav. Kam pa greš ti, saj te lahko tikam, kajne?. . .»
BARBARA BALDASSI, psihiatrinja.
«Za Novo leto grem na Ceylon. Kopala se bom, spala, sončila in lenarila. Skrivoma pa si bom želela, da bi bila na delu. Menda si razu mela, da bo prav narobe, kajne?*
V. M. (po želji intervjuvanke objavljamo kratice).
«Ah, deloma bo letos, tako kot že nekaj let. Zelo pa bi si želela, da bi se lahko opolnoči, ko se prevesi leto, božansko ljubila z ljubljeno osebo. Da, to bi mi bilo zelo všeč. Imam pa še eno varianto: rada bi bila na štiri oči s papežem. Ne, ne misli si nič hudega, priložnost bi izkoristila, da bi spoznala njegove intimne misli, vprašala bi ga, kako je s to stvarjo, kako z ono. . . Nekaj pa moram poudariti: rada se zabavam, kadar se mi zahoče. Po naravi nisem vodljiv človek, sem u pornik. Zato se na teh zabavah čutim kot avto mat, ki uboga na povelja od zunaj. Absurdno se mi zdi, da se ob Novem letu moramo obvezno zabavati. Ta fiksna ideja nam jemlje sponta nost, v bistvu je vse le ena velika martra. Tudi če ti srce joče, se moraš režati. Raje sem doma in sploh ni pomembno, kaj delam opolnoči. Ma-gari bom pomivala posodo.*
MARJUČA OFIZIA, programerka na Radiu Trst - A.
«Meni je všeč toplota, sonce, zato bi rada bila v Keniji, na Havajih ali na otoku Bora - Bora. Zaradi določenih življenjskih razmer pa bom letos ostala v Trstu, med prijatelji. Brez posebnih podvigov ali luksuza bomo pripravili večerjo, tako, kot bi lahko bila 5. aprila. 31. december je zame datum kot drugi, moti me, da je vsa zadeva postala tako potrošniška.*
Pripravila NADJA FILIPČIČ
Najstarejša in najmlajša pesnica
Za praznik sv. Štefana je KD France Prešeren po tradicionalnem «lučanju» priredilo v občinskem gledališču v Boljuncu kulturno prireditev, ki je bila izjemoma posvečena dvema vaškima pesnicama: Antoniji Alberti, stari 86 let, in mladi Nadji Švari. Prav zaradi izjemnosti večera je pravilno, da dogodek zabeležimo še s sliko (članek smo že objavili v torek). Poleg obeh pesnic sta na sliki še Tatjana Turko (levo) in Mirjam Maver (na skrajni desni), ki sta poezije obeh vaških pesnic občuteno brali
Planinski dom Mangart polno zaseden
V planinskem domu zadruge Mangart v Žabnicah je te dni nadvse živahno; vseh 70 ležišč je namreč zasedenih. V domu preživlja zimske počitnice tudi 26 članov zamejske meddruštvene tekmovalne smučarske sku pine, ki trenira na Florjanki.
Preostale prostore so zasedli člani Slovenskega planinskega društva Trst, ki bodo jutri pripravili silvestrovanje.
Snežne razmere v Kanalski dolini so ugodne. Odprta so smučišča na Trbižu in v Ovčji vasi (Nebna), kdor pa se želi posmučati v tujini, ima na voljo bližnjo Kranjsko goro.
Tako lepega odziva ljubiteljev zim ske narave so se najbolj razveselili člani zadruge, se pravi tisti, ki so zato zgradili ta planinski dom, da bi tržaški športniki in planinci začutili domačnost tudi v tem lepem kotičku Julijcev in da bi okrepili slovensko prisotnost v Kanalski dolini.
Zlata poroka na Kontovelu
V hišni številki 119 na Kontovelu je danes velik praznik. V krogu svojih najdražjih praznujeta petdesetletnico skupnega življenja Jakob Daneu in Marija Pertot. Čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik.
Srečno novo leto 1984 želi vsem sorodnikom, vaščanom in znan cem raznašalka Primorskega dnevnika
Vida Grgič iz Padrič
ŠD KONTOVEL
želi svojim članom in vaščanom srečno 1984
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - TREBČE
vošči srečno novo leto vsem pri jateljem in sorodnim godbam na Tržaškem
f Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan teta LUČANA. Da bi bila vedno tako pridna in dobra, ji želijo Marko in vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje BETTY iz Gropade rojstni dan. Vse najboljše ji želita iz vsega srca mama in tata.
Danes praznuje 50. rojstni dan VERA ŠKABAR, še na mnoga leta ji kličejo mož Emil ter Nadja, Miloš, Elena in Fulvio.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 30. decembra EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 3.49.
Jutri, SOBOTA, 31. decembra
SILVESTER
Vreme včeraj: temperatura zraka 6,1 stopinje, zračni tlak 1031,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Raffaele Sinkovič, Stefano Doz.
UMRLI SO: 61-letna Eva Libario vd. Strancar, 78-letna Bianca Galanta vd. Vidusso, 78-letna Giorgina Benedetti, 85-letni Giovanni Ribarich, 85-letni Giovan-ni Letlich, 75-letni Vittorio Žnideršič, 73-letna Viola Stefani vd. Ovsec, 79-letna Carmen Manzoli vd. Verde, 81-letna Maria Radman vd. Iaksetic, 74-letni Giuseppe Bastiani, 76-letna Ludmilla Cobal por. Oberli, 82-letna Maria Concetta Renzetti vd. Magro.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Drev. Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Drev. Mazzini 1).
MENJALNICA
vseh tujih valut
29. 12. 83
Ameriški dolar Kanadski dolar švicarski frank Danska krona . Norveška krona švedska krona . Holandski florint Francoski frank Belgijski frank , Funt šterling . Irski šterling . Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski eskudo španska pezeta Japonski jen . . Avstralski dolar Grška drahma .
D beli dinar . . Mali dinar . .
1.660.— 1.334.— 759.— 165.— 212.— 204.— 538.— 197.— 26.— 2.380,-1.875.— 605.—
85.50 11.-10.-
5,— 1.400.— 11.—
11.50
11,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 1Q CjjšJ B1-A40
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Dušan Kovačevič
RADOVAN TRETJI
Bridka komedija o samoizdaji
Režija: Boris Kobal
V	petek, 6. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A - Premierski
V	soboto, 7. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B
V	nedeljo, 8. januarja, ob 16. uri ABONMA RED C
Gledališča
ROSSETTl
Danes, 30. decembra, ob 20.30 (red 2. sobota) bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavilo Maria Scaccio v delu Friedricha DUrren-matta «Romolo il grande*. Zadnja predstava. Delo režira Giovanni Pampiglio-ne. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 30. decembra, ob 20.30 bo gle dališka skupina FARIT uprizorila delo M. Fraschille in D. Pitacca «Marinella».
VERDI
Danes, 30. decembra, ob 17. uri — red S — četrta predstava «Andrea Chenier». Dirigent Jose Collado, režiser Beppe de Tomasi.
V	torek, 3. januarja 1984, ob 20. uri peta predstava, red B/C.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 30. t.m., ob 19.30: IX. Beethovnova simfonija - Simf. orkester Slov. filharmonije.
V	nedeljo, 1. januarja 1984. ob 17. uri: Novoletni koncert. Naslednji dan bo na sporedu orgelski koncert. .p
Razstave
še danes, 30. t.m. — Sprejemna dvorana — Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*.
Kino
La Cappella Underground 18.30	21.00
«The Blues Brothers*. J. Belushi, Dan Ackroyd, James Brovvn, R. Charles. Maxivideo ob 18.30 in 21.00 Deep Pur ple v «California Jam* in Black Sab bath v «Never say die».
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «FF. SS cioe che mi hai porlato a fare sopra Posillipo se non mi vuoi piu bene* Renzo Arbore.
Capital 16.30	22.00 «Bad boys». Pre
povedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.30 — 22.15 «Mai dirc mai* Sean Connery.
Fcnice 17.30, 19.00, 20.30 in 22.10 «Segni particolari: bellissimo*. A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 «Sapore di mare II. - Un anno dopo» E. Giorgi, 1. Ferrari.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 «11 tassi naro*. A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 «Quesla e quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi.
Grattacieln 15.30, 17.40, 19.55 in 22.15 «11 ritorno dello Jedi*.
Mignon 15.00 — 22.00 «11 libro della giun-gla», risani film. Ob koncu «11 canto natalizio di Topolino*, risanka.
Aurora 16.30 — 22.00 «Fla'shdance».
Moderno 15.00. 16.30, 18.00, 19.30 in 21.00 «Brisby e il segreto di Nirnh*, risani film.
Radio 15.30	21.30 «Con tanto calore*.
Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 «Dur dur... superporno*. Prepovedan mladini
Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Questa e 1'America - Parte II.». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 «Britannia hospi-tal*. M. McDovvell.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
PRESITE ODEJE
za navadne - zakonske - otroške postelje, vse že na razpolago v
sebi
skladišču Darilo drugim,
darilo
PREPROGE
pošiljka orientalskih in modemih preprog in tekačev.
ITALPLAST
Trst Ospedale 7 — TRST
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO PLIN IN VODO — TRST
RAZPIS NATEČAJA
Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo - Trst namerava razpisati natečaj v obliki privatne licitacije — pod določenimi pogoji — za zakup del, ki se nanašajo na «izkop in pokritje električnih, plinskih in vodnih naprav v mestu in predmestju — 69. del*.
Znesek 1.200.000.000 lir.
Natečaj bo potekal v skladu s 1. čl. - črka D) zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973.
Podjetje se namerava držati možnosti, ki jih določa 12. člen zakona št. 1 z dne 3. 1. 1978.
Prijave na natečaj — na kolkovanem papirju — morajo dospeti na podjetje ACEGA v Trstu (Ul. Genova št. 6) najkasneje do 13. ure dne 21. januarja 1984.
Generalni direktor (prof. inž. GAETANO ROMANO)
Cena zbirke: 23.000 lir
Naročila in predplačila:
•	Preko pošte z nakazilom 23.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar In s točnim naslovom naročnika.
•	OSEBNO:
V	Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
— v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20
V	Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24.
maja 1
V	Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru-
beis 20
•	Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
Mirko Hrovat:
ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV STENSKI KOLEDAR
Fran Levstik MARTIN KRPAN, kaseta
JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1984
France Bevk: KOZOROG
Dorče Sardoč: TIGROVA SLED
Prisbevki
V	spomin na pok. Stanka Škrka darujeta Jožica in Štefanija 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na drago Julko Kapel - Vesel darujeta Karla in Mira 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto novoletnih čestitk prijateljem daruje Alma v spomin na drago Marico
20.000	lir za Zvezo vojnih invalidov NOV.
Ob drugi obletnici smrti Mirana Per-
tota darujejo mama Santina ter brata Danilo in Cveto 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lo-njerju.
V	počastitev spomina Mirelline mame darujeta Olivia Koroševec in Livia Wil-helm 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na drago gospo Veselovo darujeta Neva in Silvino 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob deseti obletnici mamine smrti darujeta Anica in Milan Slokar 10.000 lir za SPDT, 5.000 lir za Dijaško matico in
5.000	lir TPK Sirena.
Ob 19. obletnici smrti očeta Ivana Čoka daruje hči Lilijana z družino 10.000 lir za SKD Tabor - Opčine in 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob obletnici smrti sina Ixjjzeta v taborišču daruje družina Splaza 30.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Ob priliki koncerta sv. Štefana daruje dr. Drago Štoka 70.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Ob priliki koncerta sv. Štefana daruje Pepi Cilen 10.000 lir za godbeno dru štvo Prosek.
Ob priliki koncerta sv. Štefana daruje Slavko Kalc 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Ob tretji obletnici smrti dragega očeta Karla Grobiše daruje hči Marinka
10.000	lir za KD I. Gruden.
Nam:sto novoletnih voščil posameznim društvom daruje KD F. Prešeren 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Franca Škabarja daruje Zoran Škabar 20.000 lir za godbo V. Parma - Trebče.
V	spomin na Zoro Malalan darujeta Ani in Jure Kufersin 10.000 lir za SZ Bor.
Ob obletnici smrti nonota Benedikta darujeta Annamaria in Ivana 20.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvrtja na grob drage gospe Julke Vesel daruje Zora Polojac 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na bratranca Karla Sancina daruje Nevenka Sancin 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Andreja Kranjca iz Podlonjerja daruje družina Edvard Grgič (Bazovica 156) 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na drage starše in brata Marjana daruje Antonija Petaros por. Strajn 5.000 lir za PD Slovenec in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Razna obvestila
Upokojenci občine Dolina, pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabijo na novoletno srečanje za starejše občane, ki bo v občinskem gledališču «F. Prešeren* v nedeljo, 1. januarja 1984, od 17. ure dalje. Za dobro počutje smo organizirali skupinske igre in loterijo. Zabavali nas bodo «Veseli godci*. Vstop prost.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
I)R. RENATO ŠTOKELJ sporoča, da bo s 1. januarjem '84 ordiniral z novim umikom: ponedeljek od 16. do 18. ure, ostali dnevi od 9. do 11. ure. Sprejema vpis novih pacientov.
FIAT 126, leto 1982, 13.000 km, ugodno prodam. Tel. 040/522-77 zvečer.
PANDO 30, odlično ohranjeno kupim ta koj. Plačilo v gotovini. Tel. 040/522-77 zvečer.
ZIDARJE iščem za gradnjo enostano-vanjske hiše na zahodnem Krasu. Tel. 040/522-77 zvečer.
POMEMBNO slovensko podjetje razpi suje natečaj za mesto uradnika/ce na oddelku plač. Kandidati (potrebna je diploma višje srednje šole) naj predložijo prošnje do 5. januarja 1984 v uradih SDGŽ v Trstu, Ul. Cicerone 8, kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mav-hinj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Borštu odprl Ludvik Her-vat. Toči belo in črno vino.
V TOREK ZVEČER sem na liceju France Prešeren pozabila modro - rumeno -sivo trenirko (zgornji del). Najditelja toplo prosim, da telefonira na številko 567-876.
HI - Fl
BODOČNOSTI
Ul. Rossetti 80 ■ TRST Tel (040) 750725
II!
FILM FILM FILM
Ur c ju Kinoatcljti
Filmi na TV zaslonu
----  -      ~----- .....~ ..   J „ w 
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
ItAIIIO
PAPER MOON, 1973
Režija: Peter Bogdanovich. Igrajo: Tatum 0’Neal, Madelaine Kahn, John Hillerman. RAI 1, v ponedeljek, 2. januarja 1984, ob 20.30.
Bogdanovich, pisatelj in filmski kritik je napisal več monografij o Orso-nu Wellsu, Hovvardu Howksu, Alfredu Hitchcocku in Johnu Fordu. Kmalu je opustil kritiško delo in se odločil za filmanje najprej v ekipi Rogerja Cor-mana, nato samostojno z režijo «Di-rected by John Ford» (1971), «The last Picture show» (1971), «Chaplin mon-tage» (1972). Z razliko od drugih sodobnih ameriških režiserjev, ki obrav navajo pereče probleme sodobne družbe je Bogdanovich ostal navezan na 30. in 40. leta in predvsem na takratno kinematografijo. Zato so skoraj vsi njegovi filmi revivali, z neštetimi
Tatum 0’NeaI
citati, ki skušajo oživiti duhove starih, dobrih filmov. Kritika ga obsoja, da je njegovo delo le golo posnemanje a Bogdanovich se krepko upira takim trditvam: «želim snemati filme, ki mi ugajajo in ker ne ljubim, kar se dela danes, skušam filmati, kot se je nekoč. Toda to še ne pomeni, da so moji filmi posnemanja drugih. Želim le ustvariti takratno vzdušje (...) mislim da filmi, ki obravnavajo samo aktualne probleme, padejo hitro v pozabo (...).»
«Paper Moon» je zgodba deklice An-nie, ki mora po smrti matere k teti v Missouri. Spremlja jo Moses Pray, po poklicu goljuf, ki izkoristi situacijo v lastni profit. Moses se misli hitro iznebiti deklice, a ta kmalu postane njegova najboljša «učenka»...
VOLTATI EUGENIO, 1980
Režija: Luigi Comcneini. Igrajo: Saverio Marconi, Dali la Di Lazzaro, Meme Perlini in drugi. RAI 2, v petek, 6. januarja, ob 20.30.
Comeneini je bil, v svoji filmski karieri, prisoten pri vseh etapah italijanske kinematografije. Začel je kot kritik in dokumentalist, med pobudniki italijanske kinoteke. Njegov prvi film v neorealističnem duhu je «Proi-bito rubare» (1948), nato je s «Pane, amore e fantasia* (1953) postal znan italijanski publiki, «Tutti a casa» (1960) spada v tisti tok filmov, ki so v prvih 60. letih obujali vojne dogodke, fašizem in osvobodilno borbo. V letih 70 je realiziral več poprečnih filmov. Glavna tirnica njegovega film skega ustvarjanja pa ostaja zmes socialne in sentimentalne tematike in to velja tudi za film «Voltati Eugenio*. Mladi Eugenio je nezaželeni «sin revolucije*. Odveč je staršem (aktivista manifestacij leta 68, ki zavračata družinsko inštitucijo) in dedovi dru žini, ki ga ne more vzdrževati. V takem družinskem stanju Eugenio se čuti osamljenega in odide, ne da bi se obrnil nazaj.
HATARM, 1962
Režija:	Howard Hawks. Igrajo:
John Wayne, Hardy Kruger, Elsa MartinelU, Red Buttons. RETE 4, v petek, 6. januarja, ob 20.25.
Hatari! Pomeni v jeziku plemena
Svvahili «nevamost», naslov torej, ki nas značilno havvksovsko uvaja v ta sodoben in afriški western, v «kome-dijoavanturo», ki predstavlja pravi umetniški testament, povzetek temelj nih prvin, poetike in slogovne naravnanosti prisotnih v opusu tega avtorja «znotraj in izven* žanrov klasičnega ameriškega filma.
Dve uri in pol čudovite filmske pripovedi, kjer so zapopadena čustva, spopadi, pivski in pevski, kdaj pa kdaj tudi komični prizori, hrabrost in še druge človeške kakovosti; s strani nekakšnega dnevnika o safariju, na katerem se nenavadna večnarodna skupina lovcev spoprijema z živalmi a-friške savane. Trije Amerikanci: v ospredju korenit značaj šefa odprave, tipičen Hawksov westemer John Wayne, ki skuša pozabiti nesrečno ljubezen, čudaški bivši taksist in «In dijanec*; par Francozov in še Nemec, Španec in italijanska fotografinja, sijajno očarljiva Elsa Marti-nelli, kot so lahko le Havvksove junakinje (Louise Brooks, K. Hepburn, Ann Sheridan, Angie Dickinson, Ma-rylin idr.), ki bo le osvojila srce resnobnega Johna.
Smo v vrvežu splošnega in vročičnega božično novoletnega praznova nja. Razvite zahodne družbe, v nenehnem procesu in sli po gospodar ski rasti in odnosni laicizaciji vseh ravni družbenega življenja, ohranjajo le zunanje ogrodje tega rituala, ki ima še krščanske in poganske, vsekakor predkapitalistične korenine. Te so institucionalizirale le folkloro, površje, neonski blišč in druge videz ne znake te kulturne prakse, s katero je posameznik najbolj celostno komuniciral z ostalimi, z duhovnim in materialnim darovanjem drugemu, ob pragu novega leta, prek medsebojne izmenjave daril, skupnih praznikov in pojedin...
Vsa ta sredstva, s katerimi se u-resničuje družabni obred vsakoletnega prerojenja, so se prevesila, prerasla svojo funkcijo in postala cilj sa ma zase. Stare mite nadomeščajo novi, ki jih, na tekočem traku neštetih kanalov, predlaga, ponuja in vsiljuje sodobna masovna industrija Spektakla. To je nujno za kulturno razvijanje, vendar se nam zdi, da današnji miti, z razliko od tradicionalnih, ki so bili le nekakšni smerokazi in idealni zgledi človeškega obnašanja, le preveč nadomeščajo de javnost in življenjskost človeka. Včasih preveč otopeli filmski ali televizijski gledalec enostavno kar delegira določena opravila in dejanja svojega delokroga trenutnemu junaku in Spektakelski muhi enodnevnici.
Vlogo pravega, hladnega in uspešnega «akcijskega» moškega prevzema tajni agent 007, v revivalskem smokingu zrelega Seana Conneryja: Mai dire mai v tržaškem Edenu. Kdor bo šel gledat Adriana Celentana (in bohotno Federico Moro) v filmu Segni particolari:	bellissimo, v tržaškem
kinu Fe lice, bo za 2 urici prepričan, da je prav tako... kot Celentano. Isto velja za Sordijevo božično konfekcijo, v tržaškem Nazionale, dvor. 2, II tassinaro, kjer nastopajo kot izredni gosti tudi Giulio Andreotti, Federico Fellini in Silvana Pampanini: vsak povprečen Italijan se bo rad vživel v zgodbico, kjer se namesto njega igra vlogo protagonista te naše plitve italske vsakdanjosti. In na koncu se spomnimo še najlepšega o-beska na božičnem drevescu: Tinto Brassovega pornografskega ali le e-rotičnega Ključa? Dokončen odgovor prepuščamo zanamcem, vsekakor naslov sam zgovorno nakazuje nadomestilo funkcijo filma, kjer igra «si-jajna* Stefania Sandrelli ob Franku Finlayu. V goriškem Vittoria.
SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA
IZOLA
Restavracija Riviera - Izola
Obiščite novo restavracijo, v kateri vam bomo postregli z vrhunskimi specialitetami, kot so: ribje jedi, fondue, flambe.
Po naročilu prirejamo vse slavnostne obroke (poročna kosila - večerje).
Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: 066/62921 ali 62925
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella? - opoldanski spektakel
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? zadnji poziv
14.05	Po poteh Kalifornije - TV film
15.00	Primissima Kulturne aktual nosti dnevnika 1
15.30	Šola in vzgoja:
16.00	Ulisse 31 - risanka
16.25	Pantera rosa special -risanka
16.45	Avventure, disavventure e a mori di Nero, cane di leva -risanka
17.05	Forte fortissimo TV top -Oddajo vodijo Corinne Clery, Sammy Barbot in Barbara D'Urso
18.30	Tari - TV film
19.00	Italia sera
19.45	Almanah jutrišnjega dne Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Quiz - vodi Loretta Goggi
21.45	Anna dei miracoli 1. del filma
22.45	Dnevnik 1
22.50	Anna dei miracoli - 2. del filma
23.40	Dnevnik 1 Zadnje vesti in Vremenske razmere
23.45	šolska vzgoja
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - IV nadaljevanka
14.15	Tandem 1. del oddaje
14.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
14.35	Tandem - 2 . del oddaje
V teku oddaje nagradna tekmovanja in risanka
16.30	Šolska vzgoja
17.(X) Visite a domicilio TV film
17.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
17.35	Knjižne, gledališke in modne novosti - vodi Rita Dalla Chie-sa
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Una storia del West - TV nadaljevanka
19.45	Dnevnik 2 Vesti
20.30	Sussurri e grida - film, ki ga je režiral Ingmar Bergman Nastopajo: Liv Ullmann, Ingrid Thulin, Erland Josephson. . .
22.15	Psihoanaliza filma Sussurri e grida
22.30	Dnevnik 2 - Nocoj
Tretji kanal
16.10	Šolska vzgoja
16.40	Šolska vzgoja
17.10	Rock koncert
17.55	Sorrento: incontri internazip nali del cinema - XX. anni versario
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Dolce Roma zgodovinski dogodki iz let 50. in 60.
20.05	šolska vzgoja
21.30	Dnevnik 3
22.05	Giudicatelo voi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.05	Poročila
17.10	Domači ansambli:	Ansambel
Lojzeta Slaka
17.45	Modro poletje mladinska nanizanka
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Zdaj ko leto se obrača: Povodni mož, Škatlica z godbo
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik nocoj
20.00	Marco Polo TV nadaljevanka
21.20	Ne prezrite
21.35	TV kviz
22.40	Zrcalo tedna
23.00	TV dnevnik II.
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja oddaja v slovenščini
17.00	TVD Novice
17.05	TV v šoli . pravljica
17.30	Trije medvedki - risanke
18.00	Serijski film - Velika dolina
19.30	TVD Vse danes
19.50	Drevi novice in zanimivosti
20.00	Aktualna tema
20.30	Papirnati tiger celovečerni film
22.05	TVD Nocoj
22.15	Visoki pritisk glasbena od da ja
Zagreb
9.00	Zimski spored za dijake
10.00	Poročila
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Zgodbe iz nepričave
18.15	Svet računalnikov
18.45	TV koledar
18.55	Kronika občine Reka
19.30	TV dnevnik
20.00	Glasba iz ateljeja zabavna glasbena oddaja
22.10	TV dnevnik
22.25	V petek ob 22. uri
23.55	Poročila
ZASEBNE
CANALE 5
10.30	Aliče - TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help glasbeno - nagradno tekmovanje
12.30	Bis - nagradno tekmovanje
13.00	II pranzo e servito - nagradno tekmovanje
13.30	Sentieri - TV nadaljevanka
14.30	General Hospital TV film
15.30	Una vita da vivere - TV na-daljeavnka
16.50	Hazzard TV film
17.40	II mio amico Arnold - TV film
18.15	Popcorn - glasbena oddaja
18.50	Zig zag - nagradno tekmo vanje
19.30	Baretta - TV film
20.25	Speciale il pranzo e servito -nagradno tekmovanje
22.25	Amore ritorna - film
RETEOUATTRO
8.30	Ciao ciao oddaja za otroke
9.30	Mammy fa per tutti - TV film
10.00	Vicini troppo vicini - TV film
10.20	Che botte se incontri gli Orsi
11.50	Quella časa nella prateria - TV film
12.50	Časa dolce časa - TV film
13.20	Maria Maria TV film
14.00	Agua viva - TV film
14.50	Arrivano i dollari
16.20	Ciao ciao - oddaja za otroke
17.20	D magico mondo di Gigi - risanka
17.50	James - TV film
18.50	Marron Glace - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	Gli sposi delTanno secondo film
22.30	Concerto di George Ben
23.30	II lattaio bussa una volta -film
1.30	L’insegnante viene a časa -film
ITALIA 1
8.50	Čara čara - TV film
9.20	Febbre d’amore - TV nadaljevanka
10.15	Dagli Appennini allc Ande -film
12.00	Gli eroi di Hogan TV film
12.30	Strega per amore - TV film
POSTAJE
13.00	Bim, bum, bam,
14.00	Čara čara TV film
14.45	Febbre d’amore - TV nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani TV film
16.00	Bim, bum, bam
17.45	I teribili Honchos - TV film
18.45	La Fenice - TV film
19.45	Italia 1 - flash
20.00	I puffi - risanka
20.25	Polvere di stelle - film
22.30	Ric e Gian Folies - varietejski program
24.00	Signore e signori, buonanotte -film
TELEPADOVA
13.30	Lupin III. - risanka
14.00	I Sullivan - TV film
15.(X) Cuore selvaggio - TV film
16.00	Medical Center TV film
17.00	Super Robot - risanka
17.30	Pat, la ragazza baseball risanka
18.00	Andersen - risanka
18.30	Lupin HI. - risanka
19.00	Tigerman - risanka
19.30	L’uomo invisibile TV film
20.20	Sfida a White Buffalo film
23.00	Medical Center TV film
24.00	Film
TRIVENETA
12.40	The Bold Ones - TV film
13.30	Grandi personaggi - risanka
14.00	La lama d’Oriente - TV film
14.30	Pogovori o ribolovu
16.00	Napoved programov
16.30	Salut Champion - TV film
17.30	Riasnke
18.00	Tre Flinstones - risanka
18.30	Ispettore Bluey - TV film
19.30	Tuttomotori
20.10	Film
22.00	G.P. Coupon
1.10	TV 7 Play boy
TELEFRIULI
16.45	Spaziotto oddaja za otroke
18.55	Lassie - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	I falciatori di margherite -TV film
20.30	I pirati del fiume rosso - film
22.15	L’arbitro - film
00.05 H virginiano - TV nadaljevanka
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30	13.00 Opoldanski
zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Grazia Deledda: cGolobje in jastrebi*; 14.30 Od ekrana do ekrana; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kulturni d» godki; 18.25 Imena naših vasi; 18.30 Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav - Vremenska napoved - Cestne razmere -Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202;
13.00	Danes na valu radia Koper -Glasba, zanimivosti, reportaže; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Primorski in zamejski zbori; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila;
15.30	Jeklotehna; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Ra dijski dnevnik; 6.00 Jutranji program: glasba, koledar, pesem tedna; 7.00 Horoskop; 8.00 Estetistka, Vprašajmo zdravnika; 9.00 Par korakov; 9.15 E dig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.35	Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pika na i; 12.50 Danes govorimo o...;	14.00 Pomeridiana:
glasba, pesem tedna; 14.32 New dance; 15.00 Kultura in umetnost;
16.15	La vera Romagna; 18.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glas ba za dobro jutro; 9.00 Glasbeno govorni spored; 10.30 Popevke skozi čas;
11.10	Radijska nadaljevanka; 11.30 Varietejski program; 12.03 Ulica A siago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13.26 Glasba dan za dnem; 14.30 šala in vzgoja; 15.03 Homosapiens; 16.00 Ak tualnosti; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Sodobni dirigenti; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Nabožna oddaja;
19.30	Audiobox Lucus; 20.00 Radijska igra; 20.30 Ameriška glasba; 21.03 Herbert von Karajan; 22.30 Orkestri;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Ob prvem svitu; 8.00 I-grajmo skupaj; 8.05 Šola in vzgoja: Otrokovo zdravje; 8.10 Napoved programov; 8.48 Nabožna oddaja; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radio-tabloid; 16.35 Popoldne v dvoje; 18.32 Koncert; 19.50 Posebna oddaja o kulturi; 19.57 Incontro con il Melodram-ma; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 notte.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne in formacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov;
8.05	Radijska šola za nižjo stopnjo;
8.35	Glasbena pravljica; 8.45 Naši u metniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.(X) Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 O-smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Človek in zaravje; 14.05 Iz baleta «Sylvia* Lea Delibesa; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio ju tri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak vmes :Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19.25	Obvestila in zabavna glasba;
19.35	lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Zakaj imamo radi?; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov.
Z zadnje letošnje seje občinskega sveta v Gorici
Socialdemokrat Lodatti za sedaj ni izvoljen za predsednika goriškega mestnega podjetja
Bila je že skoraj polnoč, ko je goriški župan Scarano prekinil sejo ob činskega sveta in odložil nadaljevanje razprave na čas po novem letu. Bilo je takrat na dnevnem redu glasovanje o novem predsedniku mestnega podjetja za luč, vodo, metan in avtobuse. Doslej je bil na tem mestu Agostino Candussi, ki je pred mesecem in pol dni odstopil s tega mesta in istočasno izstopil iz socialdemokratske stranke. Socialdemokrati so na to mesto predlagali inž. Egona Lo-dattija. Takrat ko je bil sklep na dnevnem redu pa sta bila socialdemokratska svetovalca Bianconi in Tacchinardi odsotna iz sejne dvorane (ni znano ali sta se le odžejala ali je bila odstotnost namerna). Ta svetovalca bi bila morala namreč predlagati svojega kandidata, t.j. Lodat tija. Župan pa je izkoristil njuno trenutno odsotnost in po kritičnih besedah o odsotnosti svetovalcev iz sejne dvorane sejo prekinil. Najbrž je za tem tudi bojazen, da ne bi Lodatti prodrl, kajti med svetovalci je bilo čuti precej glasov o tem, da socialdemokrati «pomlajujejo» svoje kadre z že petnajst let upokojenimi ljudmi. Socialdemokratom pa ni šla ta Sca-ranova odločitev in so zato odšli po seji domov ter se niso ustavili pri kozarcu vina in voščilih ob koncu leta.
Zadnja seja v tem letu, na kateri so sprejeli precej sklepov finančnega značaja (do 31. decembra je treba namreč sprejeti nekatere prošnje za posojila in tudi nekatere nove tarife).
pa je tudi drugače pokazala na nekatera latentna trenja v koalicijski večini. Še zlasti takrat ko je odbornik za javna dela, socialist Del Ben, predlagal sprejetje sklepa o posojilu 72 milijonov del za dograditev jezu čez Sočo pri podgorski predilnici. Še zlasti mu je oporekal komunist Buso-lini, ki je podrobno analiziral načrte za gradnjo tega jezu (izdelal jih je inž. Pontello) in kritiziral občinsko upravo, da ni ravnala pravilno, niti politično niti strokovno. Prišlo je tudi do zelo polemičnih besednih spopadov med Busolinijem in Del Benom ter županom. Slednja sta povedala, da je bilo mogoče z razpoložljivim denarjem napraviti le to kar se je napravilo, načrt pa je predvideval kasnejše posege. V stvar so se vpletli tudi Brunello, Fornasir, Bianconi in čuti je bilo, da s strani nekaterih v večini streljajo na socialističnega odbornika. To se je pokazalo tudi pri kasnejšem sklepu o povečanju sklada, ki je na razpolago za odkup zem l.jišč za ljudske gradnje. Čeprav je šlo le_ za prilagoditev stroška, ki ga je občinski svet že sprejel pred leti, so nekateri demokristjani in socialdemokrati streljali na odbornika za javna dela. Spor je nastal tudi ko je podžupan dal predlog o načrtu za prenovo mestnega središča.
V občinskem svetu so sicer mirno sprejeli celo vrsto drugih sklepov. Omenimo med temi tistega, ki daje odboru možnost, da zahteva od rimske vlade, da se podržavi sedanji občinski vrtec na Livadi (slovenski). Lan-
ske prošnje za podržavljenje v Rimu namreč mso sprejeli in tako bo, proti vsem predvidevanjem, slovenski vrtec na Livadi ostal najmanj vse to šolsko leto v občinski režiji.
Župan pa je v uvodnem delu seje povedal tudi, da je deželni svet odobril nakazila za pomoč obrtnikom, trgovcem, industriji, to je tistim, ki jih je prizadela vodna ujma sredi letošnjega oktobra. Posojila bodo dobili tudi tisti, ki so imeli poškodovana poslopja. Zakon pa ne predvideva pomoči zasebnikom za pokvarjeno pohištvo ali premičnine. Zaradi tega bo občinska uprava v januarju, iz lastnega proračuna nakazala 50 milijonov lir za neposredno pomoč tistim, ki ne dobijo drugačne pomoči. Župan je tudi obžaloval premajhno solidarnost meščanov, saj so na prostovoljni pod lagi nabrali le okrog šest milijonov lir.
Med interpelacijami so se nekateri svetovalci protivili nameri pokrajinske uprave, da v neki njeni stavbi v Ulici Brigata Pavia odpre center za prevzgojo mamilašev. Svetovalec Bratuš je obsodil metanje petard ob praznikih in zahteval poseg mestne policije. Pirellova je obrazložila zakonski osnutek KPI v deželnem svetu o kulturi miru. Waltritschu so odgovorili, da bodo v začetku prihodnjega leta asfaltirali sedaj makadamsko pot ob novih zadružnih hišah v Ulici Brigata Pavia.
Župan je svetovalcem in vsemu prebivalstvu zaželel veliko uspehov v novem letu.
V organizaciji SMRcKK
Stefanovanje - tradicija ki še privabi mladina
Že nekaj let deluje v Gorici slovenski mladinski kulturni in rekreacijski klub SMReKK. Med najbolj znanimi in obiskanimi prireditvami kluba je štefanovanje, ki so ga letos priredili v ponedeljek v Pierisu. O petkovi družabnosti smo se pogovorili z enim od aktivnejših članov kluba, Markom Bukovcem.
Povedal nam je, da ima štefano vanje že dolgoletno tradicijo. V šestdesetih letih so ga člani SKAD prirejali predvsem za ožji krog članov in prijateljev društva. V zadnjih šestih letih, odkar je SMReKK spet obudil Štefanovo tradicijo, je prireditev presegla te okvire in postala masovna. Letos se je v dvorani Tif-fany’s v Pierisu zbralo okrog petsto mladih z Goriškega in Tržaškega. Enak, če ne celo večji uspeh so imeli v prejšnjih letih, ko so štefanovanje prirejali v primernejši dvorani v Ronkah.
Izbira plesnih dvoran na Laškem ni naključna, pravijo organizatorji. Mimo tega, da ni v Gorici primernejših dvoran, je ta kraj prikladen,
Od danes dalje je v upravi PD na razpolago knjižna zbirka Jadranskega koledarja. Dvignejo jo lahko tisti, ki so jo naročili v upravi. Drugi bodo zbirko prejeli preko raznašalcev oziroma poverjenikov.
STANOVALCI SE VRAČAJO V ASCOLIJEVO ULICO
Zavod za ljudske hiše (IACP) je te dni zaključil prvi večji prenovitveni poseg na območju Ascolijeve ulice v Gorici. V uporabo so izročili šest stanovanj, ki so jih pridobili s prenovitvijo stanovanjske hiše št. 18. Gre za tri stanovanja s po 50 kvadratnimi metri koristne površine in tri stanovanja s po 38 kvadratnimi metri površine.
Poleg tega je v pritličju prostor še za dve trgovini. Prenovitvena dela so veljala okrog 350 milijonov lir, ki jih je zagotovila dežela, na podlagi zakona št. 2/80, deloma pa iz posebnega sklada Evropskega sve ta.
Na območju Ascolijeve ulice izvaja zavod IACP prenovitvena dela še na nekaterih stavbah. S preureditvijo hiš št. 3, 10 in 16 bodo pridobili 25 stanovanj. Investicija znaša okrog 2,2 milijarde lir in so sredstva zagotovljena na podlagi deželnega zakona št. 75/82.
Ko bodo dela zaključena, bo Asco lijeva ulica zadobila novo podobo. Upoštevati je namreč treba, da so
na omenjenem območju, poleg zgoraj omenjenih obnovitvenih del za kate ra skrbi zavod IACP, v teku tudi posegi nekaterih zasebnikov, goriške občine in drugih ustanov.
Urnik avtobusov ob novem letu
Tako kakor že prejšnjo nedeljo, na božič, tudi L januarja ne bodo vozili avtobusi na medkrajevnih progah. Tako javljajo iz ravnateljstva pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Nekoliko spremenjen umik bodo u poštevali tudi pri občinskem podjetju v Gorici. Avtobusi bodo prvi dan novega leta vozili po prazničnem voznem redu z opoldansko, približno dveumo prekinitvijo, od 12.30 do 14.30. Poseben vozni red bo veljal na progi št. 6, med glavno pošto in pokopališčem. Avtobusi bodo iz začetnih postaj odpeljali ob 10., 11., 12., 15. in 16.05, oziroma ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25.
Posojilo 150 milijonov lir iz Rima za doberdobsko šolo
Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič nam je sporočil, da je včeraj prišlo iz Rima na občino obvestilo, da je osrednja blagajna krajevnih uprav Cassa depositi e prestiti dala doberdobski občinski upravi dolgoročno posojilo v višini 150 milijonov lir za dograditev stavbe v kateri bo nižja srednja šola. že pred nekaj dne vi smo objavili vest, da je Kraška gorska skupnost dala 150 milijonov v ta namen. Po sedanjih izračunih bi dograditev stavbe v kateri so sedaj knjižnica in drugi uradi stala 350 milijonov lir. Občina sedaj razpolaga s 300 milijoni, še potrebnih petdeset pa jih bo dobila iz lastnih sredstev. Žu pan Lavrenčič nam je dejal, da bodo
Ne pozabite na
SILVESTROVANJE
z večerjo v Kulturnem domu v priredbi Mladinskega krožka. Rezervacije na sedežu v Ul. Croce 3, tel. 84-495 (v popoldanskem času).
z deli lahko pričeli v maju prihodnjega leta, tako da bi se lahko pouk v prenovljeni stavbi pričel v šolskem letu 1985-86. To je seveda zelo razveseljiva vest za vse Dober-dobce in dober uvod v novo leto.
Bencin proste cone po stari ceni
Cena bencina goriške proste cone ostane zaenkrat nespremenjena. Včerajšnji povišek namreč ne zadeva kon tingenta, oziroma olajšav v okviru go riške proste cone. Sicer pa se s tako ugotovitvijo tolažijo le bolj redki avto mobilisti. Smo pred iztekom leta in velika večina je že davno porabila vse razporožljive nakaznice, morebitne preostale količine pa lahko dvignejo še danes in jutri.
Nove nakaznice bodo pričeli deliti 16. januarja in tudi takrat naj bi cena bencina proste cone ostala nespremenjena, če seveda medtem ne bo prišlo iz Rima soglasje o povišku prelevmana.
Največ škode je. v Bovcu
Silovit veter pustošil v zgornji Soški dolini
Včeraj v Gorici
Zasedanje mešane komisije za gospodarska vprašanja
ker je nekako na pod poti med Gorico in Trstom. Ob tem pa poudarjajo tudi, da želijo tako biti prisotni tudi v krajih, kjer tako številna slovenska prisotnost gotovo ni vsakodnevna. če je namen ta, bi morali biti nanj bolj pozorni, saj je bilo skozi mikrofone letos bolj redko slišati slovensko besedo. Pri SMReKK to obžalujejo in pravijo, da v prihodnje ne bodo ponovili te napake.
V ostalem je ples uspel, v blagajno kluba pa je priteklo nekaj svežega denarja. To je zanje še posebno pomembno, saj so zaradi nerazumevanja morali zapustiti dosedanji sedež v Katoliškem domu. Dobiček jim bo omogočil, da uresničijo program delovanja za naslednje mesece, v katerih želijo sodelovati tudi z drugimi mladinskimi krožki v Gorici.
Konec polemik v zvezi
z regulacijskim načrtom
Tržiški župan Gino Saccavini je imel včeraj dopoldne ob izteku leta srečanje z novinarji, na katerem je prikazal delovanje in prizadevanje občinske uprave, zlasti še v zadnjih mesecih in posebej opozoril na dramatično zaostrovanje gospodarskega položaja. Saccavini je prikazal dosedanje nastope občinske uprave na deželni in državni ravni za zajezitev poglabljanja gospodarske krize.
Tržiški župan je med včerajšnjo tiskovno konferenco dal tudi izjavo, ki bo najbrž povsem spodrezala možnosti nadaljevanja polemike glede o-dobritve medobčinskega regulacijskega načrta. V pogovoru z deželnim odbornikom Bombenom — pogovarjala sta se namreč včeraj zjutraj, malo pred tiskovno konferenco — mu je slednji namreč zagotovil, da bo urbanistični načrt z manjšimi in nebistvenimi popravki odobren. Pred dnevi so se prav glede tega razširile bistveno drugačne vesti.
Novoletno srečanje na mejnem prehodu
Na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu je bila v sredo tradi cionalna svečanost, na kateri so si italijanski in jugoslovanski' obmejni policijski in carinski organi izmenjali novoletna voščila in darove. Po srečanju na jugoslovanski strani je bila v nalašč za to priložnost okrašeni dvoranici na italijanski strani prehoda zakuska. Prisotna sta bila, poleg funkcionarjev in častnikov raz nih obmejnih služb, novogoriški župan Debeljak in goriški podžupan Del Ben, ki sta vsem izrekla voščila v imenu obeh mest. Predstavnike obmejnih organov obeh držav je pozdravil tudi goriški kvestor dr. Capasso, ki odhaja na drugo službeno mesto.
Podobna novoletna svečanost bo jutri dopoldne na mejnem prehodu na Pleši vem.
S podobnim pojavom kakor v Kar-niji, kjer je močan veter v ponedeljek ponoči ruval drevesa, odkrival strehe in trgal žice na električnih vodih, so imeli opravka tudi v zgornji Soški dolini, zlasti na Bovškem. Pihati je pričelo že v noči od ponedeljka na torek, vendar je vihar dosegel največjo jakost nekaj po 9. uri v torek zjutraj. Veter je pihal s sunki preko 140 kilometrov na uro, kar je za ta kraj izjemen primer. Največ škode je veter, ki se je proti poldnevu precej umiril, povzročil na strehah hiš in drugih objektov.
Tako so v tovarni Meblo v Bovcu morali prekiniti proizvodnjo, saj jim je orkan odnesel dobršen del salonitne streh, precejšnjo škodo je veter povzročil tudi na turističnih objektih. V hotelu Alp jim je neurje odkrilo okrog 300 kvadratnih metrov pločevinaste strehe, ki so jo siBer že za silo popravili, vendar se boje dodatne škode v primeru snežnih padavin oziroma dežja.
Največ škode je seveda v tovarni Meblo, kjer so morali začasno preki niti proizvodnjo pohištva, namenjenega za izvoz. Vse kaže, da je neurje od ponedeljka na torek zajelo širše območje. Silovit veter je namreč pustošil tudi na Gorenjskem.
Strojno čiščenje ulic
V prihodnjih dneh namerava občinska uprava v Gorici uvesti redno či ščenje ulic in to s pomočjo posebnih
strojev. Ulice bodo čistili v nočnih in jutranjih urah in ob vnaprej določenih dneh, na kar bodo sicer pravoča sno opozorili z namestitvijo opozorilnih znakov za prepoved parkiranja. Za enkrat bodo v nočnih urah čistili le 12 ulic in trgov, kasneje pa bodo storitev razširili še na nekaj drugih ulic. V prvem seznamu so zajeti Ulica Pellico, Trg De Arnicis, Ulica Car-ducci, Arcivescovado, Trg Travnik, ulice Roma, De Gasperi, Sauro, Duca D’Aosta, Di Manzano, Korzo Italia in Korzo Verdi. Prepoved parkiranja o sebnih in drugih vozil bo ob dnevih čiščenja veljala od polnoči do devete ure zjutraj.
Več Jugoslovanov v Gorici
Mnogi sosedje iz Nove Gorice in drugih krajev v obmejnem pasu so prišli včeraj v Gorico. Pretežno gre za ljudi, ki želijo zadnje dni v letu izkoristiti preostale proste prehode s prepustnico. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši se je tako včeraj popoldne ustvarila kolona avtomobilov (pretežno z novogoriško registracijo), kakr šne že precej časa ni bilo videti. Nič posebnega, pravijo zaenkrat policijski organi, toda kljub temu je te dni v mestnem središču opaziti povečano prisotnost jugoslovanskih kupcev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
V	Gorici se je včeraj sestala medobčinska mešana komisija za gospodarska vprašanja Gorice in Nove Gorice, ki jo vodita Gianni Ciuffa rin in Lucijan Vuga. Poleg nekaterih vprašanj splošnega značaja je komisija obširneje razpravljala o mož nosti in koristnosti kooperacije na industrijskem in trgovinskem področju, zlasti še ob upoštevanju vsebine osnutkov zakonov, ki jih v sosednji Jugoslaviji sprejemajo glede delovanja tako imenovanih brezcarinskih con. Člani komisije so nato razprav Ijali o vlogi in pomenu prisotnosti manjših in srednjih industrijskih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo strojev in opreme, o sejemskih prire ditvah ter o možnosti za ustanovitev in delovanje agencije za raziskavo tržišča. Tudi v taki agenciji naj bi bili paritetno zastopani obe strani.
V	uvodnem posegu na včerajšnjem zasedanju je odbornik Ciuffarin po udaril zgledno dosedanje sodelovanje med Gorico in Novo Gorico, vendar ob tem izrazil tudi zaskrbljenost nad odločitvijo jugoslovanske zvezne vlade, ki je potrdila veljavnost orne jitvenih predpisov v zvezi s potova njem v tujino. Ciuffarin je članu ko misije nadalje objasnil dosedanje u krope goriških predstavnikov pri vladi in pri diplomatskih predstav ništvih, za dosledno spoštovanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu.
Vodja novogoriške delegacije, Lucijan Vuga, pa je v svojem posegu potrdil voljo po nadaljevanju sodelo-
vanja, zlasti v tem težavnem gospo darskem trenutku.
Trije ranjeni pri Koprivnem
V sredo pozno zvečer so v krminski bolnišnici sprejeli na zdravljenje tri osebe, ki so se ranile v trčenju blizu Koprivnega. Stanje ene od teh, 49-letne Luciane Di Lene iz Buttria, je bilo zelo hudo, zato so si zdravniki pridržali prognozo. Ugotovili so ji namreč hude poškodbe zaradi močnega udarca v prsni koš. V krajšem času bosta okrevala 25-letni Fulvio Zamaro in 20 letni Antonio Male. Prvi se bo zaradi ran na čelu moral zdra viti 7 dni, drugi pa dva tedna zaradi pretresa možganov.
Nesreča se je pripetila, ker je osebno vozilo, verjetno zaradi spolzkega cestišča, zavozilo na levo stran ceste in čelno trčilo v nasproti vozeč avto.
Razna obvestila
Kulturno društvo Briški grič priredi v nedeljo, 8. januarja, enodnevni avtobusni izlet v Škofjo Loko z udeležbo na znanem pohodu v Dražgošah. Prijave pri odbornikih društva. Priporočajo udeležbo mladine.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. bratov Rosselli 23, tel. 72340.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «11 ritorno dello Yedi».
VITTORIA 17.30-22.00 «La chiave*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00-22.00 «Segni particola-ri: bellissimo». Adriano Celentano in Federiea Moro.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «1 ragazzi del-la 56. strada*.
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Staying a-live*.
COMUNALE 20.30 Gledališka predsta va «11 pianeta indecenite*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Obračun v marketu*. Francoska komedija.
SVOBODA 18.00 «Izjcmna žena». A-meriški c n »lični film, ob 20.30 «Car-stvo čutil*. Japonski erotični film. DESKLE 19.30 «železni šampion*. An gleški film.
POGREB.
Ob 13.30 Libero Orzan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopa lišče v Morar.
Prispevki
Goriškemu Zelenemu križu so v počastitev spomina Jete Sofije darovali Jerica, Adrijan, Albin in Marija 40 tisoč lir.
GS Nadiških dolin v zvezi z zaščito slovenske manjšine
«V zvezi z napovedano predstavitvijo vladnega zakonskega o-snutka o zaščiti slovenske manjšine, v upoštevanju volje prebivalstva, skupščina gorske skupnosti Nadiških dolin prosi, da se upoštevajo etnična, jezikovna in gospodarska vprašanja Nadiških dolin v videmski pokrajini*. Tako se glasi telegram, ki ga je soglasno sprejela skupščina gorske skupnosti v sredo, 28. decembra, in ki ga bo naslovila predsedniku vlade. Do izglasovanja tega pomembnega dokumenta, ki ga je v začetku seje predlagal komunistični svetovalec Giovanni Battocletti, je prišlo po dolgi in poglobljeni razpravi pri kateri so med drugimi sodelovali Blasetig (KPI), Bonini (neodvisen), Romeo Namor, Salvagno, Sima in sam predsednik Ciueh (KD) ter župan špetrske občine Marinig (PSI), ki je predlagal tudi določena dopolnila prvotnemu tekstu kar je na koncu skupščina tudi sprejela.
Velja ob tem omeniti, da je bila prva reakcija predsednika Chiueha se izogniti vprašanju z izgovorom, da se morajo o tem izreči neposredno občinske uprave, ki bolje predstavljajo interese prebivalstva. Vendar je na koncu seje, kjer so razpravljali o pomembnih vprašanjih, kot so na primer, turistična valorizacija Matajurja in troletni načrt, le prišlo do glasovanja.
Klima in politični odnosi v okviru gorske skupnosti Nadiških dolin so se torej odločno spremenili, pri čemer je treba poudariti, da je vstop PSI in PSDI v vodstvo gorske skupnosti Nadiških dolin že dogovorjen. Tik pred zaključkom seje je namreč predsednik Ciueh napovedal odstop vodstva, ki so ga doslej sestavljali le predstavniki Kraščanske demokracije, na svojem mestu ostaja le predsednik. Odslej bodo torej v opoziciji le predstavniki KPI in neodvisni, ki pa so pred nekaj dnevi imeli sestanek s socialisti in socialdemokrati
Izid referenduma v Furlaniji
Ljudje nočejo jedrskih raket
«Referendum utopije*, tako je Mario Banolli opredelil samoupravno ljudsko konzultacijo o namestitvi jedrskih raket v Comisu, ki jo je pred meseci sprožil Furlanski odbor za mir. Le ta je opravil veliko in pomembno delo in sedaj imamo pred sabo izid glasovanja. Preko 15 tisoč ljudi (15.523) se je v Furlaniji udeležilo referenduma in je odgovorilo z da ali ne na naslednji dve vprašanji.
1.	Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na vsem državnem teritoriju?
2.	Meniš, da bi morali glede tega vprašanja imeti zadnjo besedo ljudje preko referenduma, ki bi ga sklical parlament?
Kakor je. razvidno iz spodnje razpredelnice, je preko 93 odst. volivcev proti namestitvi raket in 89 odst. meni, da o tem bi se morali preko referenduma neposredno izreči ljudje.
Veliko zanimivih podatkov s tem v zvezi prinaša zadnja številka furlanske cerkvene in kulturne revije Let-tere friulane. V Čedadu se je na primer udeležilo referenduma 366 o-seb, med njimi se je 357 opredelilo proti jedrskim raketam, le 9 je bilo za. Za referendum je glasovalo 347 oseb, proti 18 in le ena glasovnica je bila bela.
Kot je znano so volili tudi dijaki višjih srednjih šol, kar je tudi pravilno glede na dejstvo, da bodo morali prav oni nositi najhujše posledice jedrske oborožitve. Protijedrski rekord so zabeležili na Zavodu za umetnostno vzgojo v Vidmu (Istituto d’arie), kjer je preko 97 odst. volilcev glasovalo proti raketam, medtem ko je 98 odst. dijakov mnenja, da mora o tem odločati ljudstvo. Najbolj negativen, seveda le relativno, je bil izid glasovanja na znanstvenem liceju Ma
rinelli v Vidmu, vendar je tudi tu preko 77 odst. dijakov volilo proti jedrski oborožitvi.
Toda mimo teh skopih in suhoparnih podatkov, velja poudariti politično težko pobude Furlanskega odbora za mir, ki je pomenila soočanje in soglasje glede tega vprašanja različnih političnih taborov, soudeležbo ljudi in predvsem mladine, nudila je tudi navadnim ljudem možnost, da so se o tem izrekli in tako prisilila k razmišljanju stranke, parlamente in vlade o globokem nemiru, ki vlada pri preprostih, navadnih ljudeh in pri mladih, saj odklanjajo tako bodoč nost, ki bi jo označeval strah pred vojno in jedrsko katastrofo.
PAVEL PETRIČIČ
BERITE
JVovi Uti in jur
Da	Ne	Bele
1.	vprašanje	787	( 5,07%)	14.575	(93,89%)	161	(1,04%)
2.	vprašanje	13.932	(89,75%)	1.391	( 8,96%)	200	(1,29%)
v-
Razgovor s prof. Sribarjem
Simpozij o furlanskem srednjem veku
V začetku decembra je bilo v Vid mu zanimivo zasedanje zgodovinarjev, arheologov in drugih strokovnjakov, ki so štiri dni razpravljali o furlanskem srednjem veku z zgodovinskega in političnega vidika in z zornega kota umetnostnega ustvarja nja. Naslov posveta, ki sla ga, v ok viru proslav tisočletnice Vidma, pri ♦ redila videmska občinska uprava in znanstvena ustanova Deputazione di storia patria per il Friuli, je bil Furlanija od Otonov do Hohenstaufnov. Na zasedanju, kjer je v ospredju bilo vprašanje furlanskih, koroških in slovenskih skupnih kulturnih korenin, so sodelovali tudi trije slovenski strokovnjaki. I. Sivec je govorila o pra farni organizaciji v zahodnem delu Furlanije, V. Stare je obravnavala kulturne vplive Slovencev, ki so se v 10. stoletju naselili v furlansko nižino in na grebene hribov, ki vodijo od Gorice proti Huminu, na Furlane, medtem ko je profesor V. Šribar po dal referat o furlanskih zlatarskih delavnicah v času od 8. do 9. stoletja.
O pomenu srečanja, o prisotnosti slovenskih strokovnjakov in o sodelovanju s furlanskimi raziskovalci in znanstveniki, smo se pogovorili s profesorjem Šribarjem.
«Pri Narodnem muzeju v Ljubljani, je dejal, obstaja Center za arheologijo srednjega veka, ki proučuje tisto obdobje, ko se je slovenski narod formiral in sicer od poznega 8. stoletja do 10. stoletja. Naša skrb je v glav nem proučevati srednjeveški slovenski prostor, kar pomeni poleg državnega slovenskega prostora tudi Avstrijo, Furlanijo in deloma Madžarsko. So-
delujemo z avstrijsko Akademijo znanosti in Historičnim inštitutom dunajske univerze, najpomebnejše pa se nam je zdelo sodelovanje s furlanskimi znanstveniki in to iz več razlogov. S Furlanijo nas povezuje skupna kulturna dediščina, posvetna in cerkvena oblast. Poleg tega pa je Furlanija edini prostor, kjer imamo primer u-spešne ekspanzije slovenstva v 10. sto let ju. Vsekakor pa je najpomembnejše dejstvo, da pri migracijskem toku v Furlanijo, od poznega 8. stoletja do konca 10. stoletja, zgodovinske in arheološke raziskave jasno izločajo slovenski kulturni element od domačega furlanskega, medtem ko niti v Avstriji niti v Sloveniji ni mogoče, seveda pri proučevanju slovenske kulture te ga časa, vedno ločiti dosledno neslovenske elemente».
V zadnjih petih letih, je nadaljeval profesor šribar, je sodelovanje s Furlani doseglo višjo raven. Ekipa Narodnega muzeja iz Ljubljane je nam reč skupaj z ekipo Centra za katalo-giziranje kulturnih dobrin pri Vili Ma nin v Passarianu, izkopavala prafarno cerkev sv. Lovrenca v Bui, kjer so ob langobardskih odkrili tudi staroslovanske pokope in predmete iz 10. sto let ja.
Strokovnjaki iz centra za arheologijo srednjega veka iz Ljubljane so tudi vodili enomesečni tečaj za raziskovalce in formirali dobro podkovano raziskovalno ekipo, ki ja sestavljajo mladi furlanski raziskovalci. Pred dvema letoma so tudi strokovno pripravili znanstveno ekipo za proučevanje srednjeveške keramike, ki pri pravijo sedaj študijo in raziskavo ta-
ko imenovane slovanske in srednjeevropske keramike. Koordinator med slovenskimi in furlanskimi znanstveniki je sam profesor Šribar. «Na za sedanju smo poglobili torej skupne kulturne elemente, velik domet tega srečanja pa je tudi v tem, da sloven ski strokovnjaki pripovedujemo Furlanom, preko našega gradiva, o njihovi zgodovinh. Po treh letih skupnih raziskav v Bui jz bila ustanovljena mešana slovensko furlanska ekipa, ki bo v prvi fazi delala topografijo zgodnje srednjeveških paleofurlanskih in staroslovanskih najdbišč v severno-vzhodni Furlaniji.
((Študijski m raziskovalni odnosi se torej poglabljajo, je zaključil profesor Šribar. Kar pa odločno pogrešam, je prisotnost slovenskih zamejskih strokovnjakov. V teh raziskavah bi morali sodelovati tudi vi, v to delo bi se moral vključiti tudi Slovenski raziskovalni inštitut. Prepričan sem, da je upoštevanje pravic Slovencev najbolj zasnovano na naši prisotnosti na tem prostoru, na tem, da smo kot narod tu bivali že tedaj, ko je v srednjem evropskem prostoru bivalo zelo malo formiranih narodov. V kolikor bomo to bolj raziskovali, se bo tudi bolj razvila in zakoreninila naša narodna zavesU.
JOLE NAMOR
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Slovenske in italijanske nabožne pesmi, ljudski običaji, kot so na primer koledovanje in devetica in druge značilnosti ljudskega in verskega izročila, to je bila vsebina božičnega praznovanja, ki so ga pred kratkim imeli v telovadnici na Lesah malčki iz vrtca, osnovnošolci in dijaki grmi-ške občine.
Lepo uspelo prireditev, ki je privabila veliko število ljudi, je pohvalil sam šolski ravnatelj, ki se je srečanja udeležil. Poudaril je težo takih
prireditev, ki pomenijo stvarno povezavo z okoljem in izrazil upanje, da bodo po tej poti nadaljevali, saj so imeli otroci priložnost odkriti in spoznati pomembne aspekte lastne kulture, ki po navadi ostajajo na pragu šole.
Pomemben korak naprej v tej smeri predstavlja tudi sodelovanje, to je med prvimi primeri, z domačimi kulturnimi ustanovami in sicer Pevskega zbora Rečan, Beneškega gledališča in kulturnega društva Rečan.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
____________ 27. ____________
To je bilo njeno prvo službeno mesto. Svoje poslanstvo si je predstavljala drugače. Poklic učiteljice si je izbrala zato, ker je imela rada otroke. Rada bi jim bila dala nekaj tistega, kar manjka človeku, da ljubi življenje. Bila je otrok številne družine piemontskega delavca in tekstilne delavke. Šolali so jo s pomočjo vse družine, da bi se vsaj ona izognila usodi garaštva in pomanjkanja. Čeprav je napravila diplomo z odliko, je stežka dobila to službo. Oče je bil socialist in sindikalni delavec v tovarni že pred nastopom fašizma ter ni nikoli tajil svojega prepričanja. Zato so ga preganjali in zapirali. So jo pognali v te hribe zato, da bi kaznovali njega?
Z odločbo šolskih oblasti se je morala javiti v uradu Ovre v Trstu. Sprejel jo je čeden moški srednjih let, z lokavim obrazom, odločen v nastopu. Ta ve, kaj hoče, si je mislila, ko mu je položila pismo na mizo.
Prijazno ji je ponudil stol. Nekaj časa je pasel oči po njej. Pogled mu je zdrsnil najprej k slokim nogam, ki jih je prekrižala na kolenih, se povzpel k trebuhu in se ustavil na izzivajočih konicah prsi, ki so napenjale rahlo oblačilo. Premaknil je pogled više. Šele zdaj se je ob njenih mirnih očeh zdrznil in se zavedel, da ima pred seboj učiteljico, ki jo
mora pridobiti za posebne naloge.
Ni spregledal, kako ji je rdečica oblila lice. To mu je bilo všeč. Dejal je:
«Kako in kaj boste učili, ne bom ponavljal. Na to so vas gotovo že pripravili. Moram pa vas podučiti, da odhajate v vas, ki jo imenujemo Trdnjava nad reko. Od tod so bili naši vojaki dvakrat pognani v dolino. Odhajate med divjake, ostanke barbarskega ljudstva, ki ga bomo ali udomačili ali uničili. Greste v prvo bojno črto, kjer naš duh bije boj za rimsko kulturo na pragu novih osvajanj. Pravzaprav je to boj za vrnitev naših starih ozemelj. Greste na mejo, kjer bo prej ali slej prišlo do vojne; trenja in sovražnosti pa so v vseh priključenih predelih vsakdanja stvar, na katero morate biti pripravljeni. Zato je potrebno, da smo sproti obveščeni, kaj se dogaja v obmejnih predelih. Tam so zdaj v teku velika dela na utrdbeni liniji.«
Dekle ga je gledalo začudeno, kot da ga ne razume. On je to njeno nepripravljenost naglo dojel in se skušal potruditi, da bi ji stvar bolje raztolmačil.
«Ne razumete, mlada gospodična?! Država pričakuje, da boste delali tudi za nas. Dali smo vam priložnost, da operete čast družine, iz katere izha jate. Očetova pripadnost socialistom in nelojalnost do novega reda vam nista v prid. Izrabili bomo dejstvo, da niste članica fašistične stranke. Tako vam bodo bolj zaupali, laže se boste prilagodili novim, nepredvidljivim okoliščinam. Povsod ob meji so potencialna uporniška jedra. Vaša naloga je častna in dolgoročna. Mi si bomo našli pomagače tudi med domačini. Ne boste sami. Toda le vi boste naš človek.«
«Nimam pravih predstav, kako naj bi vam koristila. Nobenih izkušenj v tem delu nimam. Imam samo voljo služiti domovini, da bi bila z menoj zadovoljna.«
«To je za zdaj dovolj! Vse drugo bo prišlo z delom. Sodelovali boste z menoj ali s poveljnikom karabinjerjev v mestu ob meji.«
Zmedena je zapustila poslopje in še dolgo razmišljala o pomenu te vsiljene zveze, ki se ji ni upala odreči. Saj ne more biti brez službe, ne more ostati na ramenih staršev, ki morajo spraviti h kruhu še nekaj otrok. Naj ogrozi očeta zdaj, ko po vsej državi rjovejo marši, ko se po vseh mestih vrstijo shodi in je med ljudmi vsak dan večja napetost?
V vasi jo je povezal z ljudmi župnik. Poklical je nekaj vaških mož in žena in jim jo predstavil. S prijaznim smehljajem je skušala omečiti kamnitne obraze. Videti je bila precej nebogljena, šibka predstavnica vsemogočne oblasti.
Župnik, ki je edini skušal biti prijazen in milostljiv, je prevedel njeno pojasnilo. Oblasti jo pošiljajo sem, da bi otroke naučila jezika, ki bo odslej v tej državi potreben vsakomur. Skušala je prebiti nezaupanje, pa je povedala nekaj o sebi, in ko so vsi molčali, je dodala, da so otroci lepi in pridni ter da so ji tudi ti hribi všeč in si želi prijateljstva s prebivalci.
S svojo neposrednostjo jih je nekoliko omečila. Možje so bili v življenju toliko preizkušeni, da so čutili njeno stisko in ji verjeli, da se ne pretvarja. V šoli se je z otroki kmalu ujela. Tako se vsaj niso več na glas smejali, pomirili so se in se naučili nekaj besed in stavkov, na katerih je gradila naprej medsebojno razumevanje. Za začetek pa si je pomagala z risanjem. Narisala je najbolj navadne predmete na tablo in napisala, kako se jim pravi po italijansko. To je otroke zabavalo, prerisovali so in prepisovali, in tako je počasi sezidala most do tja, ko je bilo učenje mogoče.
V sinočnji prijateljski tekmi
Bic boljši od San Benedetta
Danes pričetek novoletne skakalne turneje
Na 32. tradicionalni novoletni skakalni turneji, ki se danes prične v Oberstdorfu, se bo pomerilo tudi sedem Jugoslovanov, in sicer Ulaga, Tepeš, Bajc, Dolar, Globočnik, Žagar in Lotrič. Kot vidimo, sta bila v re prezentanco zadnji trenutek vključe na tudi Lotrič in Žagar, ki sta se dobro obnesla na nedavnem tekmovanju za evropski pokal v St. Moritzu.
Včeraj so opravili tudi tri serije poskusnih skokov, na katerih je največjo daljavo zabeležil Vzhodni Nemec Ostvvald (115 m), med Jugoslovani pa sta bila najuspešnejša Tepeš (95,5; 97,5; 99 m) in Ulaga (91,5; 94,5; 99). Naslednja tekma bo na Novo leto v Garmischpartenchirknu, 4. 1. se bodo srečali v Innsbrucku ter 6. 1. v Bischofshofnu.
Bic — San Benedetto 73:59 (40:31)
BIC: Jones 12 (6:7), Mc Nealy 10 (4:5), Tonut 19 (5:6), Lanza 14, Pa-lumbo 2, Goti 12 (2:3), Fabbricatore 4, Bobicchio, Zarotti, Cenderelli, Flo-ridan, Colmani.
SAN BENEDETTO: Biaggi 2, Va-lentinsig 4 (2:2), Turel, Lagarde 24 (8:15), Sfiligoi 5 (1:1), Bon, Ardessi 8, Mayfield 14 (2:3), Nobile 2, Bul lara, Garofoli, Pieric.
SODNIKA: Cozzolino in Gilleri iz Trsta.
PON: Mc Nealy (31), Valentinsig (33) in Jones (38).
V prijateljski tekmi je Bic brez večjih težav odpravil San Benedetto. Igra obeh ekip je bila resnici na ljubo dokaj revna in le nekatere dobre poteze Tonuta in Lanze na eni strani
ter Lagardeja na drugi so izzvale aplavz maloštevilnega občinstva.
Obe ekipi sta spet prikazali že dobro znane hibe. Pri Biču je Jones večkrat povsem odsoten, medtem ko je Mc Nealy dober pod košema, pri metu od daleč pa povsem nenevaren. Pri San Benedettu izgleda ~Mayfield nekoliko izven forme, strelcev izven rakete pa, razen Ardessija (ki je včeraj zaradi gripe igral bolj malo), ni. Pozitivne plati pa so dober nastop Lagardeja pod košema pri Goričanih in samozavestna igra Tonuta in Lanze pri Tržačanih.
Marko
•	FRANCESCO MOSER je včeraj odpotoval v Ciudad Mexico, kjer bo poskušal izboljšati svetovni rekord Belgijca Eddyja Merckxa, ki je pred leti v eni uri prekolesaril 49,432 km.
•	NA LOŠINJU BO DANES tekmo vanje za 19. zimski pokal narodov, ki je obenem finalno srečanje 6. evropskega pokala v podvodnem ribolovu.
! | § j f	|	g ^ 5	1:'. "■ :
1. — prvi	X 2
drugi	2 X
2. — prvi	1 X 2
drugi	X 1	2
3. — prvi	1 2
drugi	2 1
4. — prvi	1 X 2
drugi	2	1 X
5. — prvi	X 1
drugi	1 X
6. — prvi	2 1
drugi	1 2
Deset najboljših športnikov 1983
MILAN — Ugledna mednarodna žirija novinarjev je za deset najboljših športnikov leta 1983 izbrala naslednje: Carl Lewis (atletika), Nelson Piquet (avtomobilizem), Marvin Hagler (boks), Falcao (nogomet), Greg Lemond (kolesarstvo), Freddie Spencer (motociklizem), Michale Gross (plavanje), Dorina Vacearoni (sabljanje), Phil Mahre (smučanje) in Jimmy Connors (tenis). Za najboljše športnike vseh časov je žirija izbrala Chvensa, Pele ja, Coppija, Claya, Spitza, Borga, Merckxa, Fangia, Raya Sugarja Robinsona, Stenmarka.
Mila kazen za Interjevega pretepača
MILAN — Franca Caravita, 28 let, ki je osumljen, da je sodeloval pri napadu na mladega avstrijskega navijača med pokalno tekmo Interja v Milanu, je sodišče včeraj obsodilo pogojno na poldrugo leto zapora zaradi posesti neprijavljenega samokresa, noža in protioklopniške bombe. Mlade niča so izpustili na začasno svobodo, ob nedeljah pa bo moral namesto na tekmo romati na komisariat, kjer ga bodo legitimirali. Kazen je vsekakor mila, o čemer še najbolj priča zadovoljstvo zagovornikov. Po hudih izgredih ob robu nogometnih igrišč se ni očitno nič spremenilo.
i
Danes igra za vas
RADIO
Z nedeljo, 1. januarjem, bo na sporedu radia Trst A od 14.40 do 19.00 stekla nova široko zasnovana oddaja z naslovom »Nedeljsko popoldne*. Vsebovala bo že tradicionalno oddajo Šport in glasba, ki jo pripravlja časnikarski odsek, serijo prenosov z nogometnih igrišč A in B lige ter naših amaterskih igrišč z vrSto magnetofonskih posnetkov o naši košarki, odbojki in drugih športih.
Na sporedu bodo tudi nagradni kvizi s športno vsebino in torej z neposrednimi telefonskimi pozivi poslušalcev. V studiu bo gost, osebnost športnega sveta. Dalje bomo lahko prisluhnili neposrednim flash prenosom z naših nedeljskih kulturnih prireditev v režiji programskega odseka ter seveda vrsti stalnih aktualnih rubrik. Oddajo bo povezoval in vodil prof. Ivan Peterlin.
• JUTRI ZJUTRAJ BO V RIMU
tradicionalni, že 19. maratonski tek sv. Silvestra.
Ivan Peterlin
Aseoli - Lazio	X
Avellino - Juventus	X
Genoa -	Fiorentina	2	X
Inter - Verona	1X2
Piša - Milan	1
Roma - Catania	1
Torino -	Sampdoria	X	1
Udinese - Napoli	1
Atalanta - Triestina	X
Como - Lecee	X 1	2
Empoli -	Campobasso	X	1
Padova -	Varese	1	X
Pistoiese - Cremonese	X
Ivana Peterlina ni potrebno posebej predstavljati, saj ga prav gotovo večina naših bralcev dobro pozna. Čeprav je njegova najbolj priljubljena športna panoga odbojka, je tudi v nogometu precej «doma» in nam je vseh trinajst napovedi dal brez vsakršnega obotavljanja.
Sonja Doljak, ki je zagotavljala, da se na nogomet sploh ne spozna, je pred dvema tednoma pravilno predvidela deset rezultatov.
Novosel o jugoslovanski košarki
Polomi in svetle točke
Končal se je prvi del v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Zagrebška Cibona, ki jo trenira Mirko Novosel, je po tem prvem delu sama na vrhu lestvice, čeprav zagrebško moštvo gotovo ni sodilo med favorite tega prvenstva, saj je Novoselova ekipa izgubila ključnega košarkarja, kot je Andro Knego (v JNA). Nedvomno pa je Cibona doslej igrala daleč najbolj konstantno in je zato njeno prvo mesto na razpredelnici tudi povsem zasluženo.
Mirko Novosel je tudi eden najbolj poznanih _ evropskih trenerjev sploh. In Novosela smo zato vprašali za oceno o jugoslovanski košarki (in še kaj) ... v tem letu.
«Najprej, kratka ocena o jugoslovanski košarki v tem letu.»
«To leto je bilo skoraj dramatično za jugoslovansko košarko. Odločilno srečanje za naslov državnega prvaka med šibenko in Bosno je sprožilo vrsto polemik in hude krvi. Ta dogodek je sicer sedaj šel že v pozabo, bil pa je izredno značilen za to leto.*
«Sicer pa kaže, da ni pustil posledic pri šibenki, ki v tem prven stvu igra zelo uspešno . . .»
«Novo prvenstvo se je sploh začelo v znaku velikih presenečenj. Predvsem velja omeniti, da sta doslej krepko razočarala Crvena zvezda
in Zadar. Ti moštvi sta bila nesporna favorita za državni naslov. Po drugi strani pa so nekatere druge ekipe prijetno presenetile. Med le-temj sodijo gotovo IMT, Borac, Cibp-na in Šibenka. Torej Šibenčani so zelo dobro reagirali ne samo na polemike glede odločilne tekme za državni naslov, predvsem so uspešno zapolnili vrzel po odhodu njihovega najboljšega košarkarja Dražena Petroviča v JNA.»
«Pri samem vrhu pa je več moštev in v nadaljevanju je torej pričakovati izenačen boj . . .»
«Ne samo izenačen, temveč dramatičen. Do konca prvenstva so namreč možna še nova presenečenja.*
«Kaj pa kakovost prvenstva?»
«V glavnem je na ravni prejšnjih let. še vedno je udarna moč naših ekip napad, obrambi pa se posveča premalo pozornosti. V ospredje so prišli nekateri mladi košarkarji, tako da stanja v naši košarki ne gre jemati povsem negativno.*
«Najboljša dosedanja peterka pr venstva?»
«Skroče (Zadar), Nakič (Cibona), Mladan (IMT), Arsič (Borac) in Ži-žič (Crvena zvezda)*.
«Kaj pa reprezentanca?»
»Reprezentanca je letos igrala s spremenljivo srečo. Nastop na evropskem prvenstvu je bil vsekakor velik neuspeh. Sicer pa ne gre pozabiti tudi na srebrno kolajno na uni-verziadi, tu pa so bili Američani le «bronasti». Velik uspeh pomeni tudi zlata kolajna na sredozemskih igrah v Casablanci, kjer je naša reprezentanca premagala kar evropskega prvaka, Italijo. Zelo pa smo zadovoljni z zlato kolajno naše kadetske vrste na evropskem prvenstvu.*
«Kaj pa na olimpijskih igrah v Los Angelesu?»
«Upamo, da bomo na olimpijskih igrah dosegli to, kar si zaradi naše bogate košarkarske tradicije tudi zaslužimo in da povsem popravimo slab vtis z letošnjega evropskega prvenstva.*
«Letošnje leto pa je bilo gotovo zelo uspešno za italijansko košarko. Kaj meniš o tem?»
«Italijani so prvič osvojili zlato kolajno na evropskem prvenstvu. To pa tudi ni tako veliko presenečenje, saj je Italija že več let pri samem vrhu evropske košarke. Italijani so dosegli že tako kakovost, da bodo tudi na olimpijskih igrah v Los Angelesu igrali pomembno vlogo.*
B. Lakovič
La Rocca zmagal že v prvem krogu
CAPO D’ORLANDO — V včerajšnjem boksarskem srečanju v Capo d’Orlandu se je Nino La Rocca (to je bil njegov prvi dvoboj, odkar ima italijansko državljanstvo) znebil svojega nasprotnika že v prvi rundi: Američan Jack Torrance, o katerem so prejšnje dni pisali, (te je soliden boksar (za sabo naj bi imel dvanajst zmag v 18 srečanjih, tri neodločene dvoboje in tri poraze, vendar na začetku kariere), ni zdržal niti enega kroga proti Ninu La Rocoi, ki je bil sinoči izredno odločen. Američan v bistvu ni enkrat samkrat udaril La Rocoe, ki pa kljub zmagi ni mogel skriti zagrenjenosti, ker naj bi kot uradnega izzivalca Miltona McCroryja, svetovnega • prvaka v velter kategoriji, določili Leonarda.
F orni di Sopra 60 . 130 cm; Rava-scletto 30 - 140; Nevejsko sedlo 65 -190; Trbiž 40 - 60; Piancavallo 90 -200; Prato Camico 15-25; Suaris 60 - 80; Sedlo Chianzutan 20 - 50; Valdaier 40 - 80; Ampezzo 30 - 60; Kanin 140 - 200; Pokljuka 35; Soriška planina 55; Kranjska gora 20;
OBVESTILA

SPDT
obvešča, da predsmučarska telovadba SPDT, ki jo vodi prof. Giani Fur-lanič, danes odpade. Lc-ta bo spet na sporedu v petek, 13. januarja 1984, ob 20.30 na stadionu «1. maj».
SK Devin
obvešča, da se bodo udeleženci zi-movanja v Žabnieah vrnili na železniško postajo v Tržiču jutri, 31. t.m., ob 16.18.
tečejo po načrtu. Z zadovoljstvom lahko tudi ugotovimo, da je bilo delo pravilno zastavljeno in da se bo prav gotovo obrestovalo: posamezna društva bi se namreč morala pošteno potruditi, če bi hotela svojim članom nuditi tako kakovostne pogoje za delo in tekmovanje, saj jih bodo zatem s skupnimi sredstvi tudi vozili na tekme, kjer pa bodo še vedno nastopali le v imenu lastnega društva.
In kako potekajo treningi na Trbižu? Fantje in dekleta so že zgodaj na progi, ob 9. uri, opoldne imajo krajši premor in kosilo, trening pa se zatem nadaljuje do približno 15.30, nakar se vrnejo v Žabnice. Vzdušje v ekipi je prijetno, smučarji marljivo vadijo, saj se zavedajo, da imajo edinstveno priložnost, da se izpopolnijo in naberejo izkušenj. O njihovi resnosti in zavzetosti priča tudi to, da je ob 10. uri v domu popolna tišina.
Poleg teh tečajev je v Žabnieah in na Trbižu tudi tečaj za smučarske vaditelje, ki se ga udeležuje 7 kandidatov. V okviru tega tečaja bodo sledili tudi predavanjem dr. Rafka Dolharja o prvi pomoči.
Tečaji se bodo končali danes, nekateri smučarji se bodo vrnili že danes, ostali pa jutri.
Poleg meddruštvene ekipe je v domu Mangart precej drugih smučarjev, ki pa vadijo posebej, ter nekaj spremljevalcev, tako da je dom zaseden do zadnjega kotička. Po po-
Po pripravah na plastični stezi v Nabrežini
Meddruštvena tekmovalna smučarska ekipa že na snegu
Priprave meddruštvene tekmovalne smučarske skupine, ki je letos za živela na pobudo ŠD Mladine, SPDT, SK Devina in ŠD Brega, so v polnem teku. Po novembrskem treningu na plastični stezi v Nabrežini, kjer jih je vodil Carlo Meschnik, učitelj smučarske šole iz Trbiža ter pripravah v telovadnici, in suhem treningu v Saležu, je skupina 23. oz. 26. t.m. odšla, na zimovanje v Žabnice.
Nastanjeni so v domu Mangart, ki ga je istoimenska zadruga velikodušno dala na razpolago. Smučarjev je iskupno 26, s sodelovanjem ZSŠDI ter Smučarske zveze Slovenije pa imajo na voljo priznane strokovnjake iz Ljubljane, Kranja in Škofje Loke: med učitelji so namreč Polona Zajc, Roman Štum, Samo Šter in Sašo Šorli.
'| Priprave meddruštvene ekipe torej
vratku bo ekipa nadaljevala s treningi v telovadnici, vsako nedeljo pa bo hodila na sneg, nakar bodo sledili tudi nastopi na raznih tekmovanjih v naši deželi in na tekmovanjih, ki jih bodo prirejala naša društva. O tem pa kasneje.
Spored odbojkarskega turnirja za 01
RIM — Na odbojkarskem predolimpijskem turnirju v Barceloni, ki bo od 4. dio 8. januarja, se bo Italija s svojimi nasprotniki srečala v naslednjem vrstnem redu: Koreja, Bolgarija, Tunizija, Tajvan in Kitajska. V Los Angeles potuje le prvo-uvrščena ekipa turnirja.
Posnetek s priprav naših smučarjev na plastični stezi v Nabrežini
ženske krznene jope in moški loden 20% POPUSTA
tommaOini trst
^9port ULICA MAZZINI 37/39
Obv. občini dne 22. 12. 83
SNEŽNE RAZMERE
Pogovor s trenerjem na področju našega mladinskega nogometa
Švara (Breg): «Vse bolj zaskrbljujoče je vprašanje pomanjkanja trenerjev*
Nogometna ekipa mladih Bregovih cicibanov
Miran Švara je gotovo eden najbolj poznanih in priljubljenih delavcev na našem nogometnem mladinskem področju. Že nekaj let trenira Bregov naraščaj in to zelo uspešno.
Mladinski šport in zato tudi mladinski nogomet je vsakemu našemu športnemu delavcu še kako pri srcu. Brez mladih športnikov ni bodočnosti za naš šport. S tem se seveda strinja tudi Švara, ki vsak dan z izredno nesebičnostjo in veliko požrtvovalnostjo skrbi za mlade nogometaše pri Bregu. Švara pa obenem tudi zelo dobro pozna ves naš mladinski nogomet.
Miran, kratek obračun našega mladinskega nogometa v tem letu?»
«Z doseženimi rezultati smo na splošno lahko še kar zadovoljni, čeprav nismo dosegli nič kaj posebnega. Sicer pa je povsem pozitivno že to, da smo zastopani v vseh kategorijah. Za naprej pa ne vem, kako bo šlo. Vsa ’ naša društva, ki gojijo nogomet, se soočajo s težkim vprašanjem pomanjkanja zadostnega števila mladih no-gometašev.»
«Kako to?»
«Občuten padec rojstva se še kako pozna. Precej pa je odvisno tudi od tega, da na mladinskem področju ni načrtnega dela. Da pa je stanje za skrbljujoče, lahko ugotovimo že po tem, da v dveh najmlajših kategorijah, to je pri cicibanih in mlajših cicibanih imamo skupno le tri ekipe. Pri cicibanih nastopata Primorje in Breg, pri mlajših cicibanih pa samo Breg.*
Marsikdo tudi meni, da ni ravno najbolj priporočljivo, da se z nogo metom ukvarjajo prav najmlajši?»
«To le delno drži. Seveda ni koristno in tudi vzgojno ne, da se sestavljajo moštva najmlajših zgolj s ciljem, da se nujno zmaga. Za najmlajše mora biti nogomet predvsem igra, z nogometom se morajo ti "mulci” zabavati. Če tako pojmujemo mladinski nogomet, potem je le ta nedvomno koristen in tudi vzgojen.*
«Kako pa bi ocenil nastope naših
mladih v raznih kategorijah?»
«V prvenstvu naraščajnikov nastopata Breg in Zarja, ki sta trenutno na sredini lestvice, kar je vsekakor zadovoljivo. V konkurenci najmlajših igrajo Breg, Primorec in Kras. Vsa tri moštva nastopajo z neizkušenimi igralci in zato bo potrebno še precej dela. Pri začetnikih se pozna, da Primorje nastopa z novinci. Od Bregovih začetnikov pa je bilo pričakovati nekoliko več. Tudi s cicibani Brega in Primorja bo potrebno še mnogo dela. Bregovi najmlajši cicibani pa so verjetno najugodnejše presenečenje.*
«Rekli bi kar, da so daleč najboljše naše mladinsko moštvo na sploh.v «Rezultati in položaj na lestvici kažejo, da je tako. To moštvo je zares zelo ugodno presenetilo.*
«Kje pa so vzroki tega uspeha?» «Predvsem gre tu za srečno generacijo. Zares presenetljivo je, kako ti mladi nogometaši igrajo.*
«Kakšna pa je splošna kakovost
mladinskih prvenstev?»
«Izboljšuje se. Pozna se, da vodilna italijanska društva delajo načrtno. Ekipe so uigrane in sestavljene v glavnem z igralci enakih letnikov.* «Kofco pa italijanski ”mladinski nogometni krogi" sprejemajo naša moštva?»
«V začetku nas niso najbolje sprejeli. Med samo tekmo je padla marsikatera žalitev na naš račun. Poudariti pa moram, da se je, vsaj glede moštev, ki jih jaz treniram, stanje zelo popravilo. Z disciplino in športnim vedenjem smo dokazali svojo resnost, začeli so nas spoštovati. Priljubljeni smo med sodniki in tudi pri italijanskih ekipah.*
«In še perspektive našega mladinskega nogometa v novem letu?»
«Za boljše uspehe bo nujno načrtno delati in predvsem skrbeti za trenerske kadre, kajti ena največjih pomanjkljivosti pri našem mladinskem nogometu je prav pomanjkanje trenerjev.* (B. Lakovič)
Lep uspeh slovenske goriške odbojkarske ekipe
Mladinci 01ympie pokrajinski prvaki
Na Goriškem sta se končali mladinski prvenstvi v moški in ženski konkurenci.
MLADINCI
Val — Torriana	1:3
(8, -9, 8, 14)
VAL: Vogrič, Bensa, Mučič, Brajnik, Lutman, Cej, Bastiani, Zavadlal, Krpan, Grinover.
Goriška 01ympia je tudi letos osvojila naslov pokrajinskega prvaka. Na končni lestvici, ki pa je še neuradna, je zaradi boljše razlike v setih prehitela Libeitas iz Turjaka. Po porazu v neposrednem obračunu je moral štandreški Val prepustiti tretje mesto Tomani.
IZIDI ZADNJEGA KOLA 01ympia - Volley Krmin 3:0, Liber-tas Gorica - Turriaco 0:3, Val-- Torriana 1:3.
KONČNA LESTVICA 01ympia in Libertas Turjak 16, Torriana Gradišče 14, Val 10, Libertas Gorica 4, Valley Krmin 0.
MLADINKE
Odločitev o končnem zmagovalcu je Padla ravno v zadnjem kolu, ko je v tržiš kem derbiju Italcantieri tesno premagal Volley club Canon. Prvenstvo je bilo tudi sicer zelo izenačeno.
Goriška 01ympia je obtičala na zadnjem mestu brez zmage, dosti več pa od prvenstva tudi ni pričakovala.
IZIDI ZADNJEGA KOLA -01ympia - Mariano 1:3, Italcantieri -Volley Canon 3:2, Torriana - Libertas Gorica 3:2.
KONČNA LESTVICA Italcantieri Tržič 16, Volley Canon Tržič 14, Intrepida Mariano 12, Torriana 10, Libertas Gorica 6, 01ym-pia 0.
DEČKI
Lucinico — Val	0:3
(9:15, 13:15, 8:15)
VAL: Mučič, Zavadlav, Bensa, A. in D. Paulin, Lutman, Tabaj in Bo-škin.
Naš prapor — Olympia	0:3
(3:15, 8:15, 1:15)
NAŠ PRAPOR: Sošol, Cipič, Prinčič, Markovič, I. in M. Primožič, Kocjančič, Peleson, Figel.
OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Maraž, Podveršič, Devetak, Humar, Bel-lo in Makarovič.
Izkušnejša 01ympia je zanesljivo odpravila Naš prapor v prvem letošnjem slovenskem derbiju dečkov. Tudi igralci z vznožja Brd pa so pokazali določen napredek, slasti v drugem setu.
Start 1. ženske divizije
Kot smo že pisali se bodo prvenstva L ženske divizije na Goriškem letos udeležile kar tri slovenske šesterke, kur je glede na bližnjo preteklost vsekakor spodbudno. Vpisale so se namreč ekipe Doma Agorest, Sovodenj in Soče.
Ekipe, teh je skupno deset, je pokrajinska zveza razdelila na dve skupini, V A skupini so ekipe z goriško-krminskega področja in sicer Dom Agorest, Sovodnje, Soča, Intrepida Mariano in Libertas Krmin. V B skupini pa so ekipe s Tržiškega in sicer Italcantieri Tržič, VoUey Canon Tržič, Corridoni Foljan, Torriana Gradišče m Farra.
Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v «play-off»’
za napredovanje v D lige. Prvi del prvenstva se bo začel januarja in končal že marca, odločilni boji pa bodo stekli takoj zatem.
Dom Agorest bo svoje domače tekme odigral v štandreški občinski telovadnici ob petkih ob 17. uri. V isti telovadnici bo igrala tudi Soča, vendar v nedeljo zjutraj ob 9. uri, Sovodnje pa bodo domače tekme odigrale v goriškem Kulturnem domu ob ponedeljkih ob 20.15.
Težko je napovedati, kako se bodo uvrstile naše ekipe, saj je kakovost nasprotnikov vsako leto različna, vendar lahko upamo, da se bo najmanj ena naša šesterka uvrstila v sklepni del za napredovanje. Novinec v ligi je vsekakor le Dom Agorest.
IZIDI 3. KOLA
Lucinico Val 0:3, Libertas Torriana 3:0, Naš prapor - 01ympia 0:3.
LESTVICA
01ympia 6, Italcantieri Tržič 4, Val. Torriana in Libertas Gorica 2, Naš prapor 0.
PRIHODNJE KOLO
Italcantieri - 01ympia (4. 1. ob 20.30 v Tržiču); Val - 01ympia (10. 1. ob
19.30	v Gorici); Naš.prapor - Torriana (12. 1. ob 18. uri v Gorici.)
DEKLICE
Zaradi odložitve nekaterih tekem je lestvica nepopolna.
IZIDI 9. KOLA
Italcantieri - Grado 3:0; Sovodnje -Volley Tržič 0:3; Corridoni - Libertas Gorica 3:2.
LESTVICA
Corridoni, Volley Canon Tržič in Libertas Krmin 10, Italcantieri Tržič 8, Sovodnje in Libertas Gorica 4, Pieris 2, Grado 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas Krmin - Sovodnje (11. 1. ob 17.30 v Krminu).
ŽENSKA
ODBOJKARSKA INTERLIGA
Sloga — Sokol	1:2
(5:15, 15:9, 16:18)
SLOGA: Susič, Maver, Lupine, Ci-pollino, Cergol, Sosič, Mijot, S. Guštin in K. Guštin, Filipovič, Drnov-šček, Milkovič.
SOKOL: Rudeš, Legiša, Brajkovič, E. in V. Visentin, Radetič, Perdec, Jazbec in Škerk.
V zadnjem srečanju prvega dela prvenstva interlige je pri Banih v tržaškem derbiju slavila postava Sokola. Priča smo bili zagrizenemu boju za točke in višek razpleta je bil v zadnjem napetem odločilnem nizu, ko je Sokol z večjo prisebnostjo osvojil determinantni točki in s tem tudi zmagal. Tekma je bila torej nadvse živahna, glede na starost igralk na kar zadovoljivem tehničnem nivoju, kar je za našo odbojko dokaj spodbudno dejstvo. (Inka)
Semedela — Olympia 0:2 (14:16, 0:15)
| Naš šport v letu 1983 I
L-.:,,,,,,,_.............. 1
Junij
Gorazd Pučnik je v Aosti osvojil naslov državnega mladinskega prvaka v deseteroboju. Dosegel je zanj rekordnih 6942 točk. Borova kadetinja Jadranka Čulav je postavila nov deželni rekord v metu kopja (25,16 m). Na tradicionalnem Borovem mitingu se je zbralo preko 300 atletov.
Na evropskem prvenstvu v kotalkanju v Bordeauiu (Francija) je po-letovec Samo Kokorovec osvojil absolutno tretje mesto med kadeti.
Na deželnem prvenstvu v namiznem tenisu je Kras osvojil kar 14 kolajn.
Po dveh dodatnih tekmah so si odbojkarji štandreške Juventine Belca zagotovili obstanek v C-2 ligi, odboj karji Krasa pa so napredovali v D ligo. Na državnem prvenstvu v mini-vollegu je tržaško pokrajino zastopala v ženski konkurenci Sloga.
Primorcu ni v dodatni tekmi z Auri-sino (poraz z 1:2) uspelo napredovati v drugo amatersko ligo. Ob koncu regularnega dela prvenstva sta imeli obe ekipi po 38 točk. Breg je v isti ligi zasedel končno osmo mesto.
Pavel Križmančič je na državnem prvenstvu v streljanju za invalide o-svojil prvo mesto z malokalibrsko puško.
V	Sovodnjah, kjer so v tem mesecu odprli novo telovadnico, je bil občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Alpinist Igor Škamperle je preplezal nekaj smeri slovite granitne stene El Capitana v ameriškem narodnem parku Yosemity v Kaliforniji.
Julij
Samo Kokorovec je nz državnem kotalkarskem prvenstvu v Bologni, katerega se je skupno udeležilo pet članov Poleta, osvojil prvo mesto v svoji kategoriji.
Egon Pertot je osvojil naslov za mejskega šahovskega brzopoteznega prvaka. Po štirih turnirjih je na končni lestvici prehitel veterana Filipoviča.
Irena Tavčer je na deželnem prven stvu osvojila prvo mesto tako v metu diska, kot v metu krogle. Na držav nem prvenstvu v Rimu pa ji ni šlo najboljše od rok, saj je bila v disku sedma, v krogli pa «le» deveta.
Pri TPK Sirena so dogradili nov sedež.
Avgust
Poletovi balinarji so premočno osvojili naslov zamejskih prvakov.
Deseterobojec Gorazd Pučnik se zaradi poškodbe ni mogel kot član državne reprezentance udeležiti mladinskega evropskega prvenstva v Avstriji.
Pod vodstvom novega trenerja Andreja Žagarja so jadranovci začeli priprave na novo sezono.
V	Škofjo Loko je na priprave odšla skupina mladih odbojkaric Bora, Kon-tovela in Sokola, šlo je za prvi konkreten korak na poti k združevanju v ženski odbojki.
September
V	prvem kolu namiznoteniškega pokala sejemskih mest so krasovke odpravile avstrijsko ekipo Togote in postale prva italijanska ženska ekipa, ki se ji je kdajkoli posrečilo napredovati v drugo kolo enega izmed pokalnih tekmovanj.
Kot članice reprezentance F-JK sta borovki Tanja Kalc in Veronika Ger-dol osvojili bronasti kolajni (v 80 m z ovirami in v disku) na državnem prvenstvu kadetinj v Riccioneju. Na deželnem prvenstvu mladinskih kate-gqrij pa so prva mesta osvojili Poljanka Pavletič, Veronika Gerdol in Alan Oberdan (vsi Bor) ter Katja Komar in Mirjam Gregori (obe A-dria).
V	Nabrežini so uradno predstavili javnosti združeno žensko odbojkarsko ekipo Meblo. Ta je na tradicionalnem turnirju prijateljstva v Ljubljani o-svojila tretje mesto, ostali naši zastopniki pa niso dosegli vidnejših uvrstitev. Igralec Sloge Ipavec je bil povabljen na priprave širšega izbora kandidatov za državno reprezentanco mnder 15*.
Pred startom amaterskih prvenstev so odigrali vrsto turnirjev. Primorje je bilo na memorialu «Ž. Race* drugo, Zarja je osvojila trofejo «0. Vatovec», Mladost pa memorial «S. Devetak».
Državnega prvenstva v razredu «op-timist» se je udeležilo tudi deset jadralcev TPK Sirena.
Na državnem prvenstvu kategorije C v balinanju je openski Polet zasedel odlično 10. mesto.
Kolesar Klavdij Čadež je postal deželni prvak v kategoriji začetnikov.
Po nekajletni prekinitvi je pri ŠD Breg ponovno zaživela košarkarska dejavnost.
Oktober
V	oktobru je nova sezona zaživela. Košarkarji Jadrana so že v uvodnem nastopu okusili grenkobo poraza na domačih tleh, v nadaljevanju pa so doma klonili še dvakrat in se z zmagama v gosteh pomaknili proti sredini lestvice.
Uspešno je startala v prvenstvu B lige ženska združena odbojkarska ekipa Meblo, zmagovito pa. sta začela tudi Breg in Sloga v C-l ligi.
Izreden uspeh je na finalnem delu mladinskih iger v Rimu dosegla Tanja Kalc, ki je osvojila zlato kolajno v teku na 80 m z ovirami. Poleg nje so na tem pomembnem tekmovanju nastopili še I. Sedmak, M. Gregori, V. Pečar in T. Natural v atletiki ter jadralec A. Pan jek.
Namiznoteniške igralke Krasa so v prvem kolu prvoligaškega prvenstva klonile v Bocnu domačemu Recoaru, M. Cergol pa je na prvem vsedržavnem turnirju v Cagliariju premočno zmagala.
Član SK Devin Mitja Pernarčič je postal državni prvak v skirolkah v kategoriji pionirjev. Od šestih preizkušenj je dobil kar štiri.
Po ustanovitvi odbojkarske mladinske združene ekipe Friulexport in sodelovanju naših košarkarskih društev z izmenjavo igralcev, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu, so svoje moči združili tudi smučarji.
Italijanska jadralna zveza je člana Sirene L. Bogatca vključila v mladinsko državno ekipo razreda F1NN.
V	Štandrežu je bil ustanovni občni zbor odbojkarskega kluba Val (prej Juventina).
Slovenska alpinistična odprava na Anapurno I, ki sta se je udeležila tudi člana SPDT I. Škamperle in L. Cergol, zaradi slabega vremena ni dosegla vrha.
November
v Jadranu se je šele v zadnjem srečanju meseca proti Faraboliju posrečilo prvič zmagati na domačih tleh. Obračun porazov in zmag je bil 2:2.
Obratno usodo je doživel Meblo, ki je po treh zmagah izgubil doma z Nerveso. Zelo dobro se je v C-l ligi odrezal Breg, ki je klonil le v derbiju s Slogo. Startale so tudi ekipe v deželnih ligah.
Po katastrofalnem startu so se nekatera nogometna moštva izboljšala. Juventina je nanizala tri zaporedne zmage, Zarja dve. Po osmih letih je bil nz Padričah spet goriško-tržaški derbi med Gajo in Mladostjo. Bogdan Čuk je odstopil s položaja trenerja Primorca. Mlajši cicibani Brega so na lestvici prehiteli Ponziano. Miloš Tul (Breg) je bil uvrščen v pokrajinsko reprezentanco naraščajnikov.
Namiznoteniške igralke Krasa so v drugem kolu pokala sejemskih mest po pričakovanju izgubile v Kleveju (ZRN) proti eni najmočnejših evropskih ekip.
Naši košarkarji v promocijskem prvenstvu v uvodnih nastopih niso zadovoljili.
December
Košarkarji Jadrana so se od starega leta poslovili z dvema zaporednima zmagama, na lestvici pa jih od četrtega mesta, ki še vodi v play off, ločijo štiri točke.
Meblo je dvakrat izgubil, potem pa so naše odbojkarice osvojile mestni derbi z OMA in ji za uvrstitev v skupino boljših zadostuje ena zmaga iz prihodnjih dveh nastopov. Trenersko mesto je pri naši združeni ekipi prevzel Logar. Friuleiport je postal pokrajinski prvak v konkurenci deklic, nepremagan pa jz tudi v prvenstvu D lige. Uspešno igra tudi Val v moški C-2 ligi.
V	Bazovici so svečano proslavili 60-letnico ustanovitve Zarje.
Nogometaši so predčasno zaključili z nastopi v tem letu, saj jim je račune prekrižalo sneženje.
Pripravila:
ALEKSANDER KOREN in
IGOR MOŽE
Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10 00 din, naročnina za za sebmke mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st, viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731 190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ZTT	^lan i,aliianske
in tiskaj Trst	!M|3l] zveze časopisnih
založnikov FIEG
30. decembra 1983
Cruisi v Angliji so slabo zastraženi
LONDON — Tri pripadnice gibanja za jedrsko razorožitev so se prikradle v nadzorni stolp an-glo-ameriške vojaške baze v Greenhamu Commonu, kjer so shranjeni izstrelki cruise (križarke). Več kot tri ure so se nemoteno kretale v nadzornem stolpu in si ogledale tajne vojaške dokumente, šifre in programe letalskih poletov. Z razpršilcem so po stenah izpisale nekaj gesel.
Stražniki so prišli v stolp šele potem, ko so jih ženske na svojo prisotnost v njem opozorile z baterijami. Aretirali so jih šele na njihovo zahtevo, vendar bodo proces zaradi «državi povzročene škoden pričakale na začasni prostosti.
Obračun enoletnega boja proti mafiji
RIM — V letu, od katerega se poslavljamo, je mafija doživela nekaj hudih udarcev. Pod udarom ni bila samo na Siciliji, ampak tudi v ZDA, Taj-landiji in Braziliji. Ob velikih uspehih, ki jih je država zabeležila proti mafiji (sklenitev številnih sodnih obravnav z visokimi zapornimi kaznimi, zaplembo imovine in aretacijo številnih vplivnih kolovodij) pa je potrebno omeniti tudi nekaj porazov. Med slednje prištevajo umor svetnika preiskovalnega sodišča v Palermu Rocca Chinnicija in namestnika preiskovalnega sodišča v Tra-paniju Giangiacoma Ciaccia Montalta.
Montaltovih morilcev doslej niso še izsledili, Chinnicijevi morilci, skupno šest oseb, pa so že v zaporu. Med njimi so tudi kriminalni mogočneži iz Palerma.
Nekateri znani mafijci so šli v ilegalo, druge pa je dosegla roka pravice, ne le v Italiji, ampak tudi v Braziliji. O tretjih pa se govori, da so se pobili in so njihova trupla izginila brez sledu.
Sodni postopki so v teku proti mafijcem na področju gradbeništva in bank. Premoženje mafijcem niso zaplenili samo na Siciliji, ampak tudi drugje po Italiji. Policija in karabinjerji so pod vodstvom komisariata za boj proti mafiji, denimo, v Port Saidu, zaplenili 208 kg heroina. Bitka pa še zdaleč ni dobljena, tudi zato ne, ker so mafijci vpletli v trgovino z mamili neoporečne osebe, ki jih je težko odkriti.
Po najnovejših podatkih milanskih trgovcev
Za božič je bilo manj igrač
MILAN — Padec v prodaji za približno 10 odstotkov: to je podatek, ki so ga milanski prodajalci igrač soglasno « potrdili* za letošnji božič. Ta zastoj v sektorju, ki je vedno dobro «vlekel», pa ima tudi zanimive plati, saj so ugotovili velik porast v prodaji videogamesov in vseh ultra-modemih igrač, dobro so se držale tudi tradicionalne igrače, začenši z medvedki in podobnim, znaten upad pa so zabeležile «igre v škatli*. To je tiste igre, ki zahtevajo soudeležbo tudi ostalih članov družine in ne samo otroka, ki mu je igrača namenjena.
In tako so monopoli, tombolo, človek ne jezi se ter slične igre zamenjale veliko bolj zapletene igrače, take, ki jih poganjajo elektronski mehanizmi in katerih niti
trgovci nimajo najbolj v čislih. Skratka, manj fantazije in počitka, več tekmovalnosti in vzburjenosti.
Na skorajšnji veliki razstavi igrač (odprli jo bodo 24. januarja v Milanu) pa se ne bodo ozirali na božične podatke trgovcev. Obrniti bo treba stran, ne oziraje se na tisto, kar je bilo v letu 1983, saj se je leto zaključilo za sektor zelo pozitivno in v aktivi: tisoč milijard prometa, 28 tisoč delavcev na tem področju, 350 majhnih ali srednjih obratov. Pa tudi z izvozom italijanskih igrač so lahko zadovoljni, saj je bilo prometa za 381 milijard: na prvem mestu so tu plastične punčke, glede uvoza pa so prednjačili filmski projektorji in električni avtomobilčki.
Prisrčne čestitke
Miss sveta 1983 Sarah Jane Utt iz Anglije prisrčno čestita 19-letni časnikarki Martine Robine, ki je že letos postala miss Francije za leto 1984 (Telefoto AP)
Avtomobil na prodaj
December je mesec obračunov
	
	j/
	
To je fordov model «gladys» iz leta 1928, ki ga njen lastnik, 63-letni Kanadčan Stan Guignard s ponosom razkazuje oziroma prodaja. A ne zato, ker se je bencin podražil, pač pa zaradi plemenitejših vzgibov: iztržek bo namenil svetovnemu skladu za boj proti raku	(Telefoto AP)
December je pač mesec obračunov, ker je zadnji v vrsti in se z njim izteče leto. Statistični pregledi, bolj ali manj poglobljene analize so značilnost našega časa, ki ljubi primer jave. Zatorej se zakonitosti, da bi leto, ki je skoraj za nami, ocenilo z lastnega zornega kota, ni moglo izogniti niti italijansko žensko gibanje; sicer pa je ravno zadnje čase delalo precej obračunov o dosedanjih prizadevanjih o trenutnih hotenjih v ženskih vrstah in naravno tudi o nadaljnjih smernicah delovanja.
S tem v zvezi )e treba še omeniti, da so se v začetku decembra v Rimu sestale članice Zveze žensk Italije, organizacije, ki je v zadnjih letih odigrala vlogo nekakšnega koordinatorja raznih skupin, ki so bile aktivne v ženskem gibanju. Na dnevnem redu je bila predvsem ocena trenutnega položaja organizacije in
Miki Muster:
Gusarji
(48.)
t> organizaciji, kajti po zadnjem kongresu, ki je korenito posegel v temelje ZŽI, se organizacija še ni na tančneje izoblikovala. Vsekakor pa se bo decembrska razprava, ki je osnovno vprašanje identitete orga nizacije šele načela, nadaljevala na generalni skupščini, ki bo prav tako v Rimu konec januarja.
To seveda sega že v leto 1984, toda vrnimo se k letu 1983, ki nas zapušča. Že skoraj leto od tega, se pravi v januarju 1983, se je v Por denonu osnoval Odbor za zaščito pra vic prostitutk. Odbor, ki so ga sestavljale prostitutke in ne, je februarja organiziral posvet o tem vprašanju, ki je sprožil široko razpravo o prostituciji in tudi o spolnosti nasploh ter imel precejšen odjek.
Februar «ženskega» leta 1983 pa je označeval množičen povratek žensk na ceste in trge: seveda gre za pro testne manifestacije, tokrat pa jih je izzval tako imenovani Casinijev (poslanec KD) popravek, ki je - popolnoma spremenil vsebino zakona proti spolnemu nasilju, ki je bil v obravnavi v italijanskem parlamentu. Februarja pa je tudi ZŽI izdelala svoj novi statut, oziroma listino, o ka teri pa so se nato morale izreči vse članice in tudi ostale ženske.
Kot vsako leto marca je tudi letos neizprosno prišel osmi marec, med narodni dan vseh žensk. Vendar pa je v Italiji praznovanja in polemike ob njih nekako zatemnil dokument, ki ga je izdala skupina milanskih feministk. Gre za analizo sedanjega stanja, ki ga je pod naslovom «Več žensk kot moških» objavila revija «Sottosopra». Zaradi precejšnjih no vosti, ki jih analiza prinaša, je po vzročila zelo široko in poglobljeno razpravo. Med drugim je tudi spodbudila ponovno skupno in množično nastopanje žensk.
V Turinu so razne skupine žensk,
ki so aktivne v sindikatih in v ženskih organizacijah, aprila priredile tridnevno srečanje o odnosu med žensko in delom, oziroma med pro izvodnjo in proizvajanjem (tudi v zvezi z rojevanjem). Tudi ta pobuda je doživela velik uspeh, tako da so \ se organizatorke obvezale, da bodo naknadno objavile vse gradivo. (Obljubo so držale, kajti material je trenutno na razpolago vsakomur, ki bi ga želel dobiti).
Revija «Noi donne» je objavila v majski številki obširen dosje, ki dokazuje, da je žensko gibanje še aktivno in kakšne so nove oblike dejavnosti.
Junij je prinesel drugo literarno nagrado revije «Noi donnes>: tokratna dobitnica je Laila Baiardo s knjigo «Sogno d’amore» (Ljubezenske sanje). Vendar pa je to' tudi mesec volitev in prvič si v Italiji skupina žensk zastavi vprašanje o ustanovitvi ženske stranke.
Zato pa sta julij in avgust, kljub problemom, v glavnem posvečena dopustom, pa čeprav «altemativnim».
Septembra so razprave spet oživele: v centru pozornosti sta bila spolnost in delovanje družinskih posvetovalnic. Naslednji mesec; torej oktobra, pa se tudi ženske predvsem angažirajo v pobudah za mir in razorožitev.
Novembra pa se je žensko gibanje spet vrnilo k «svojim» temam: še posebej je bila vroča razprava o separatizmu. Razprava še zdaleka ni bila zaključena, toda nastala je Ženska stranka, v katero lahko sicer pristopijo tudi moški (ne smejo pa preseči 5 odst. celotnega članstva).
Kot rečeno je december mesec obračunov, hkrati proračunov pod geslom «spoznavajmo se» (to leti na medsebojne stike v okviru ženskega gibanja) in pa seveda upov v svetlejšo bodočnost, (bip)
GUBBIO — Pred 15 leti odposlana razglednica je prejšnji dan prišla v roke naslovljencu. Poštna pošiljka je za pot med pokrajino Latina in Gub biom v Umbriji potrebovala točno 15 let, 4 mesece in 20 dni. Ker je med tema dvema krajema 240 kilometrov, je razglednica «prehodila» po 16 kilometrov na leto. če bi jo polž nosil, bi prej prišla.
Srečni dobitnik pošiljke je kmalu zaslovel. Časnikarji so ga pričeli oblegati in mož je <končal» v listih, pozneje pa so o njem poročale tudi agencije. Ni se hudoval na počasnost poštne službe, le s fantazijo, ki je doma pri Italijanih, dejal: Kdor gre počasi, daleč pride.