St> 92 P^tnisa plačana t gsžitfteflfijrt cinatt trn U uda) Izhaja, izvzetnšl pondeljek, vsak cjff^zjutraj. Ure* * »v. ftinčilk* Asiškega St 20, 1. nadstropje. Dopisi ma] se poSilj* Neftnnkirtni pisma se ne sprejemajo, rokopis! ie ie ;vra6jo. W J. - vredni- Šte fan G od in a. - Lastnik tisfefa npst ^k tis - Edinost HmtXr*->. znaša za mesec L 7. 3 mesece ti930,pol 32. in cek 9 J Za inozemstvo mesečno 4 lire več. - Telft^L^Cdniftvt in ur Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLVII s v DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo y, flrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cen?, osmrtnice, in zahvale, poslanice In vabila po L I- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaH oglas! po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1 naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-51*' Razsodišča Jugosloveni Julijske Krajine bijemo te dni hrd boj. Temni naš sovražnik v Rima, Salata, je nagnal svoje hlapce, ki so srdito napadli eno naših najvažnejših narodnih postojank, naš jezik na sodnijah. Vsi čutimo in vemo, da tu ne gre za navaden, vsakdanji politični dogodek, ki se v gostilni med enim »kvartinčkom« in drugim ali na no s svcrjim sodnikom v svojem jeziku, pae pravda svoje vrste. T« si naš narod lahko pi&tedfi mnogo truda, mnogo časa in mnogo stroškov z razsodišči. Dve stranki imata spor. Mesto da se zatečeta k sodmji in začneta dolgoletno pravdanje, ki konca res z dolgo razsodbo v trcij: instanci in marsi-kedaj s sovraštvom, ki včasih leta m leta med enim »k varunc ko m« m urugim i ® ' .—:—T . i^n- polju med eno brazdo in drugo nekoliko J izjeda dušo m krade ^i.a&^uvo predela in nato že jutri pozabi, ampak vsi lita vsaka svojega » * I^f čutimo in vemo, da gre tu za živ, potreben na strok; ^a pri ud našega narodnega telesa. Če nam ta ud odvzamejo, nam bo večno manjkal, naš narod bo njegovo pomanjkanje plačal materi-jelno s svojimi žulji in moralno z zavestjo, da je zopet potisnjen za korak nazaj proti stopnji Evropejca druge ali tretje vrste. Ravno te dni so se zbrali v Genovi zastopnici vseh evropskih narodov, slišijo se sladke, lepodoneče besede, vsi povdarjajo, da jim je le to na srcu, da se vsa Evropa materijalno in moralno dvigne, povdarja v prvi vrsti to predsednik genovske konference in nas ministrski predsednik Facta. Toda isti Facta v istem hipu mirno gleda in trpi, kako nam njegovi uradniki pred očmi konference in v neposredni bližini Genove z grdimi spetkami in nezakonitimi sredstvi hočejo prizadjati občutno ponižanje le radi tega, ker smo Slovenci, in nam povzročiti veliko gmotno škodo le radi tega, ker smo Slovenci. Zares, trdo šolo nam je Bog naklonil. Zgodovina nam pripoveduje o narodu, ki je bil majhen a izvoljen in ki je prestal hudo trdo šolo in ki ri iztfnil in ne bo izginil. Vsi poznamo zgodovino tega naroda, zgodovino izraelskega naroda. Egipčani in Babilonci, Filistri in Rimljani so mogočno navalili na ta narodič, toda niso ga štrli. In ko so Rimljani zapalili jeruzalemski tempelj, simbol in svetišče Izraela^ tedaj je mali, nesrečni narod pustil zlato in dragocenosti v templju, katerih je bilo toliko, da je po požigu templja zlato v MaH Aziji padlo občutno v ceni, Izrael je iz templja rešil le eno, svojo najdražjo svetinjo, svojo zgodovino, svoje zakone, svoj jezik: sveto pismo. Razkropili so se po svetu, toda nesli so s seboj sveto pismo, svoj jezik in — živijo še danes. Tudi naša hiša gori. Tudi če se jezikovno vprašanje reši tako, kakor sami predlagamo, bcmo morali vsled pritiska razmer v jezikovnem vprašanju mnogo popustiti. In kje imamo gotovost, da se bo vprašanje tako rešilo, kakesr predlagamo mi z vedrim duhom in zavedajoč se novega položaja? Mari v dosedanjem izkustvu? Mari v zahrbtnih potezah Salate in njegovega orodja Perišiča? Zrel človek in zrel narod mora gledati resnici pogumno v oči. Naj se vprašanje reši kakorkoli hoče, mi bomo morali stopiti korak nazaj. Udati se bomo morali, da bo našemu človeku, ne povsod, toda v mnogih krajih in v mnogih slučajih deljena pravica v drugem jeziku in od sodnika, ki ne pozna naših razmer in našega jezika in ki za to ne bo naš sodnik. Kakor povsod; je tudi pri nas sodnijsko postopanje vsled vojne močno trpelo. Nekateri navajajo kot vzrok, da je vojna psihoza izpremenila nazore o vstrajnem, vestnem delu; to je težko trditi Reenica pa je, da je število sodnikov in uradniškega oso-bja skrčeno, pravde se vlečejo leta m leta. In k temu prihaja za nas Slovane še neljuba točka, da se bodo v mnogih slučajih naše pravde še bolj zavlekle in še bolj podražile radii jezikovnih sporov, prevodov, tolr ačev in radi dejstva, da je pravda, v kateri stranka ne more govoriti nepo&red- kmeta, pri ».. - —o- . . , zaupnika si iz* a tretjega nepristranske-ga, ki je po mogočnosti izurjen v zakonih, vsaka stranka si lahko vzame tudi odvetnika, in ti možje poznavalci razmer, polni dobre volje se snidejo, proučijo zadevo, za- slišijo potrebne priče, katerih ni treba v dolgih rokih klicati, in v eni, dveh sejah je spor končan za večno. Kako lahko bi se na t a način odpravila ali vsaj omejila grda narodna strast pravdanja! Nar navedemo le primer: Pred vojsko sta, če se ne motimo v Sv. Križu pri Trstu, položila dva kmeta svoji suknji na zid, s katerim ie bikj za, grajeno polje soseda, stvar ki se dogaja vsak dan. Sosed je tožil radi motenja po-sesti. Z »deva je šla skozi vse instance m učeni gospodje na Dunajuso sodili, da je to bilo res motenje posesfa. Navdušeno se je ta pravda opisovala, v ju-ridičnih časopisih kot »zanimiv skrca^.a stroške te zanimivosti — okrog 1000 kron, pred vojno! - ®taplačala uboga km 3ta s svojimi vinogradi! tako je bila gotovo ze v vsaki vasi kaka velika pravda, o kateri se še danes govori in o kaieri so lfudje mnenja, da bi se bila bolje, prej in z manjšimi stroški končala, če bi se ne bile stranke zagtizle. »Ml hočemo voditi našo politiko v popolnem skladu z Italijo, ker imamo skupne interese z nrjo. Ministrski predsednik Facta v Rimu RIM, 16. Danes ob 9 se je vrnil v Rim ministrski predsednik Facta, ki bo poročal ministrskemu svetu o poteku konference v Genovi. Z njim je prišel tudi zakladni minister Peano, ki se bo jutri vrnil v Genovo. komunisti. Največ se danes poslužujejo blagodejne ustanove razsodiKa trgovci V vseh velikih trgovskih mestih imajo svoja borzna razsodišča ter se brezpogojno podvržejo njihovim razsodbam. In marsikateri spor, pri katerem gre večkrat za milijonske vrednosti, ®e tu konča hitro in z malimi stroški. In na splošno gre glas, da so razsodbe borznih razsodišč dobre m upoštevanja vredne tudi z znanstvenega stalisca. Vidimo torej, da se eden najbolj izobraženih in nnajbolj praktičnih stanov, trgovci, ne adajajo slepemu pravdanju, ampak iščejo svojo korist v hitrih razsodbah strokovnjakov združenih z juristi. In tu nastaja vprašanja: Ali je naš narod zrel za razsodišča? Le deloma. Toda vsi moramo delati nato, da se bodo razsodišča pri nas udomačila in razširila v vsako vas. Vsak razsodni Slovenec naj že zdai, čim bo imel kak spor, ponudi nasprotniku razsodbo potom razsodišča. Vsak naš izobraženec.' posebno pa duhovniki in učitelji naj ob vsaki priliki poučujejo ljudstvo o pomenu in koriafii razsodišč, čim se bo enkrat začelo, bo vsak uvidel neizmerno korist takega ukrepa. In pri razsodiščih se bo slovensko sodilo, ker si bomo sodmke sami izbrali Hiša gori, rešimo iz nje sveto pismo, naš jezik. Narod, ki je reštl svoj jezik, je rešil sebe. Iz političnega Velikega petka, ki nam. ga je namenil Salata v Rimu, naj našemu narodu vstane nedelja aleluje, da bode slovenski sodnik, od Slovenca prostovoljno Izbran, sodil Slovenca v slovenskem jeziku. Vseh nas sveta naloga jje, da napad zagrizenega in slepega pgiKtičnega nasprotnika-izpa-emenimo narodu v blagoslov. Delajmo nato, da bo naš narod zrel za razsodišča. Malo je takih narodov na svetu. K®nfermma v Genovi Delovanje konierence tekom Velike nočii GENOVA, 16. Vsled velikonočnih praznikov so bila uradna in poluradna pogajanja prekinjena. Vkljub temu so se vršili pogovori med nekalerimi delegati, med posameznimi zvedenci in skupni obedi zastopnikov raznih r'ržav. Tekom teh sestankov se je razpravljalo o najbolj kočljivih vprašanjih dnevnega reda. Pogovore je pospeševal tudi deževni dan, ki je onemogoči! nameravane izlete. Vkljub deževnemu vremenu so naredili tuji novinarji izlet v Rapallo, kamor so jih povabili italijanski novinarji Posebno se je zanimal za ta izlet glavni tajn'k konference. Francoski, belgijski in švicarski novinarji se bodo oddolžili italijanskim novinarjem s tem, da jih povabijo jutri zvečer v hotel Savoia. Jutri se začne zopet delovanje komisij. Ob 11 zjutraj se bo sestala tretja komisija (za .alutna vprašanja), a popoldne ob 15.30 prva podkomisija finančne komisije. Rusko vprašanje. — Zavezniške zahteve in odgovor Či&crina in Utviaovega PARIZ, 16. Francosko časopisje se v svojih poročilih o genovski konferenci bavi ponajveč s potekom privatnih pogajanj z Rusi. Pogaganja se nadaljujejo počasi — pravijo listi — in mogoče je, da se prekinejo na zadnjem sestanku med zastopniki štirih držav in ruskimi zastopniki. Kakor javlja diplomatski urednik a gen-cije * Havas», je Lloyd George odločno izjavil, da so ruske zahteve po odškodnini za škodo, ki jo je pretrpela Rusija vsled Kolčakovih, Denjikinovih in Wrangelovih pohodov pretirane, nedopustne in v navzkrižju s pravičnostjo. Lloyd George je vprašal Ruse, ali so prišli v Genovo, da pripravijo konferenci to presenečenje. Izjavil je v imenu zaveznikov, da Rusi nimajo trikake pravice do takih zahtev, da je Rusija z brect - litovskim mirom omogočila velikemu delu nemške vojske napad proti zaveznikom, katere je s tem izpostavila veliki nevarnosti. Lloy " ta o Izbere ^ mm črniti tfovi spopadi med fašisti in Grožnje s splošno stavko na dan proslave obletnice zidanja Rma RIM, 17. Iz raznih mest prihajajo vesti o novih spopadih med fašisti in komunisti, Bolonji je bil tekom spopada en fašist ubit, v Ternih pa eden ranjen. Ker se javlja, da pride v Rim v petek ob jw:iKki proslave obletnice zidanje Rima veliko število fašistov, med temi tudi ne-coliko oboroženih oddelkov, je izdal od->or za prodetarsko obrambo proglas, v ka-erem grozi v slučaju prihoda oboroženih ašistovskih oddelkov v Rim s splošno stavko. _ Jugoslavija Italijansko - jugoslovanska pogajanja LJfUfcLJANA, 16. «Slov. Narod« poroča iz Belgrada: «Kakor je izvedel vaš dopisnik, je ministrski predsednik g. Nikola Pa-šič na seji ministrskega sveta prečital vsa došla poročila jugcslovenske delegacije oz. zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ministrski svet je vzel pe ali nič pomagali, so zahtevali od nas po vsakem porazu na zapadni fronti, naj začnemo z novimi ofenzivami, odločna nemška ofenziva 1. 1914. je povzročU Ia prenagljeno ofenziva cele naše vojske; sa* radi tega je bila Sazonova armada neslavno poražena. Naša ofenziva I. 1916. je rešila Ita-Djane od poraza. Tudi pozneje so zavezniki zahtevali nove ofenzive od naše vojske, vkljub temu, da je bila nepripravljena. Po februarski revoluciji so zavezniški zastopniki, posebno pa Italijani, odločno zahtevali, naj začnemo z ofenzivo, ne da bi se pri tem brigali za položaj, nastal vsled revolucije. Ruska kri, prelita tekem naših ofenziv vsled zavezniških zahtev — zaključuje Brusilov — velja stokrat več od neznatne pomoči, ki so nam jo dali zavez* niki. Bivši ravnatelj vojaške akademije general Apuškin piše med drugim: »Evropa se je odločila iti na konferenco skupno z Rusijo, potem ko so se ponesrečili vsi vojaški napadi proti sovjetski Rusiji. Toda naj bo gospodarski položaj Rusije kakršenkoli, Rusija se ne bo prodala tujcem za kos kruha in bo složno odbila vsak vojaški napad. Naša zapadna meja je bila začrtana tako, da smo postavljeni v podrejen gospodarski in strate* ški položaj. Železniška vozlišča so ostala izven naših meja. Rusiji preti nevarnost, da postane evropska kolonija. Toda sto in več mi-ljonov Rusov ne bo tega dovolilo, Rusija ni Kitajska. Vsi, začenši od Poljske in Finske pa do Anglije, naj si to zapomnijo.« Anglija Anglija in njeni dolgovi v Ameriki NEW YORK, 16. «Nev/-York Herald* javlja iz Washingtona, da je Anglija sporočila ameriški vladi, da je pripravljena razpravljati o plačanu svojih dolgov na-sproti Zedmjenim državam. List trdi, da namerava ameriška vlada vzeti v p>retres vprašanje zavezniških dolgov z vsako državo posebej. Turiija Odgovor zaveznikov na noto angorske vlade CARIGRAD, 17. Dragomani in drugi komisarji zaveznikom so predložili včeraj predstavnikom angorske vlade v Carigradu odgovor zavezniških vlad na zadnjo noto angorske vlade glede sklenitve premirja na bližnjem vzhodu. Odgovor se bo dostavil vnanjemu ministru angorske vlade. Nota pravi, da zavezniki ne morejo sprejeti neposredne izpraznitve Anatolije, ki hoče angerska vlada da napravi cd nje odvisno sklenitev premirja, ker bi se Grčija protivila podpisati slično obvezo, preden se začnejo razgovori; na drugi strani bi bilo, tudi če Grčija ta predlog sprejme, težavno preprečiti transport čet v Tracijo kar Grčija lahko naredi. Sicer pa so zavezniki pripravljeni podvizati izpraznitev Anatolije, ki bi se pričela, takoj ko sprejmejo Turki pogoje premirja na splošno s pridržkom naknadne izpremenitve nekaterih točk. Na koncu poziva nota angorsko vlado, naj imenuje in naznani svoje zastopnike za premima pogajanja. Prepis note se je predložil carigrajski vladi. Nota Armencev zaveznikom PARIZ, 17. Armenska delegacija je po slala zaveznikom noto, v kateri se izraža bojazen, da se bo sistemizacija armenskega vprašanja zopet odložila na poznejši čas. Sicer pa je dobro, da je usoda Armenske poverjena Zvezi narodov. Nota zaključuje rekoč: ako naj bo posredovanje Zveze narodov uspešno, mora biti cdločilno in urno. RIM, 16. IVedsedtfh pofrfce đekgacife minister Skftnnunt h imel pogavor z tredrikom Hrta »Giotnal* dTtaiia«, Ufatam je «4»