St> 92 P^tnisa plačana t gsžitfteflfijrt cinatt trn U uda)
Izhaja, izvzetnšl pondeljek, vsak cjff^zjutraj. Ure*	* »v. ftinčilk*
Asiškega St 20, 1. nadstropje. Dopisi ma] se poSilj*	Neftnnkirtni
pisma se ne sprejemajo, rokopis! ie ie ;vra6jo. W J.	-	vredni-
Šte fan G od in a. - Lastnik tisfefa npst ^k tis - Edinost HmtXr*->. znaša za mesec L 7. 3 mesece ti930,pol	32. in cek	9 J
Za inozemstvo mesečno 4 lire več. - Telft^L^Cdniftvt in ur
Posamezna številka 20 stotlnk
Letnik XLVII
s v
DINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo y, flrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cen?, osmrtnice, in zahvale, poslanice In vabila po L I- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaH oglas! po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1 naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-51*'
Razsodišča
Jugosloveni Julijske Krajine bijemo te dni hrd boj. Temni naš sovražnik v Rima, Salata, je nagnal svoje hlapce, ki so srdito napadli eno naših najvažnejših narodnih postojank, naš jezik na sodnijah. Vsi čutimo in vemo, da tu ne gre za navaden, vsakdanji politični dogodek, ki se v gostilni med enim »kvartinčkom« in drugim ali na
no s svcrjim sodnikom v svojem jeziku, pae pravda svoje vrste. T« si naš narod lahko pi&tedfi mnogo truda, mnogo časa in mnogo
stroškov z razsodišči. Dve stranki imata spor. Mesto da se zatečeta k sodmji in začneta dolgoletno pravdanje, ki konca res z dolgo razsodbo v trcij: instanci in marsi-kedaj s sovraštvom, ki včasih leta m leta
med enim »k varunc ko m« m urugim	i	® ' .—:—T	.	i^n-
polju med eno brazdo in drugo nekoliko J izjeda dušo m krade ^i.a&^uvo predela in nato že jutri pozabi, ampak vsi lita vsaka svojega	» * I^f
čutimo in vemo, da gre tu za živ, potreben na strok; ^a pri
ud našega narodnega telesa. Če nam ta ud odvzamejo, nam bo večno manjkal, naš narod bo njegovo pomanjkanje plačal materi-jelno s svojimi žulji in moralno z zavestjo, da je zopet potisnjen za korak nazaj proti stopnji Evropejca druge ali tretje vrste. Ravno te dni so se zbrali v Genovi zastopnici vseh evropskih narodov, slišijo se sladke, lepodoneče besede, vsi povdarjajo, da jim je le to na srcu, da se vsa Evropa materijalno in moralno dvigne, povdarja v prvi vrsti to predsednik genovske konference in nas ministrski predsednik Facta. Toda isti Facta v istem hipu mirno gleda in trpi, kako nam njegovi uradniki pred očmi konference in v neposredni bližini Genove z grdimi spetkami in nezakonitimi sredstvi hočejo prizadjati občutno ponižanje le radi tega, ker smo Slovenci, in nam povzročiti veliko gmotno škodo le radi tega, ker smo Slovenci. Zares, trdo šolo nam je Bog naklonil.
Zgodovina nam pripoveduje o narodu, ki je bil majhen a izvoljen in ki je prestal hudo trdo šolo in ki ri iztfnil in ne bo izginil. Vsi poznamo zgodovino tega naroda, zgodovino izraelskega naroda. Egipčani in Babilonci, Filistri in Rimljani so mogočno navalili na ta narodič, toda niso ga štrli. In ko so Rimljani zapalili jeruzalemski tempelj, simbol in svetišče Izraela^ tedaj je mali, nesrečni narod pustil zlato in dragocenosti v templju, katerih je bilo toliko, da je po požigu templja zlato v MaH Aziji padlo občutno v ceni, Izrael je iz templja rešil le eno, svojo najdražjo svetinjo, svojo zgodovino, svoje zakone, svoj jezik: sveto pismo. Razkropili so se po svetu, toda nesli so s seboj sveto pismo, svoj jezik in — živijo še danes.
Tudi naša hiša gori. Tudi če se jezikovno vprašanje reši tako, kakor sami predlagamo, bcmo morali vsled pritiska razmer v jezikovnem vprašanju mnogo popustiti. In kje imamo gotovost, da se bo vprašanje tako rešilo, kakesr predlagamo mi z vedrim duhom in zavedajoč se novega položaja? Mari v dosedanjem izkustvu? Mari v zahrbtnih potezah Salate in njegovega orodja Perišiča? Zrel človek in zrel narod mora gledati resnici pogumno v oči. Naj se vprašanje reši kakorkoli hoče, mi bomo morali stopiti korak nazaj. Udati se bomo morali, da bo našemu človeku, ne povsod, toda v mnogih krajih in v mnogih slučajih deljena pravica v drugem jeziku in od sodnika, ki ne pozna naših razmer in našega jezika in ki za to ne bo naš sodnik.
Kakor povsod; je tudi pri nas sodnijsko postopanje vsled vojne močno trpelo. Nekateri navajajo kot vzrok, da je vojna psihoza izpremenila nazore o vstrajnem, vestnem delu; to je težko trditi Reenica pa je, da je število sodnikov in uradniškega oso-bja skrčeno, pravde se vlečejo leta m leta. In k temu prihaja za nas Slovane še neljuba točka, da se bodo v mnogih slučajih naše pravde še bolj zavlekle in še bolj podražile radii jezikovnih sporov, prevodov, tolr ačev in radi dejstva, da je pravda, v kateri stranka ne more govoriti nepo&red-
kmeta, pri ».. - —o-	. . ,
zaupnika si iz* a tretjega nepristranske-ga, ki je po mogočnosti izurjen v zakonih, vsaka stranka si lahko vzame tudi odvetnika, in ti možje poznavalci razmer, polni dobre volje se snidejo, proučijo zadevo, za-
slišijo potrebne priče, katerih ni treba v dolgih rokih klicati, in v eni, dveh sejah je spor končan za večno. Kako lahko bi se na
t a način odpravila ali vsaj omejila grda narodna strast pravdanja! Nar navedemo le primer: Pred vojsko sta, če se ne motimo v Sv. Križu pri Trstu, položila dva kmeta svoji suknji na zid, s katerim ie bikj za, grajeno polje soseda, stvar ki se dogaja vsak dan. Sosed je tožil radi motenja po-sesti. Z »deva je šla skozi vse instance m učeni gospodje na Dunajuso sodili, da je to bilo res motenje posesfa. Navdušeno se je ta pravda opisovala, v ju-ridičnih časopisih kot »zanimiv skrca^.a stroške te zanimivosti — okrog 1000 kron, pred vojno! - ®taplačala uboga km 3ta s svojimi vinogradi! tako je bila gotovo ze v vsaki vasi kaka velika pravda, o kateri se še danes govori in o kaieri so lfudje mnenja, da bi se bila bolje, prej in z manjšimi stroški končala, če bi se ne bile stranke zagtizle.
»Ml hočemo voditi našo politiko v popolnem skladu z Italijo, ker imamo skupne interese z nrjo.
Ministrski predsednik Facta v Rimu RIM, 16. Danes ob 9 se je vrnil v Rim ministrski predsednik Facta, ki bo poročal ministrskemu svetu o poteku konference v Genovi. Z njim je prišel tudi zakladni minister Peano, ki se bo jutri vrnil v Genovo.
komunisti.
Največ se danes poslužujejo blagodejne ustanove razsodiKa trgovci V vseh velikih trgovskih mestih imajo svoja borzna
razsodišča ter se brezpogojno podvržejo njihovim razsodbam. In marsikateri spor, pri katerem gre večkrat za milijonske vrednosti, ®e tu konča hitro in z malimi stroški. In na splošno gre glas, da so razsodbe borznih razsodišč dobre m upoštevanja vredne tudi z znanstvenega stalisca. Vidimo torej, da se eden najbolj izobraženih in nnajbolj praktičnih stanov, trgovci, ne adajajo slepemu pravdanju, ampak iščejo svojo korist v hitrih razsodbah strokovnjakov združenih z juristi.
In tu nastaja vprašanja: Ali je naš narod zrel za razsodišča? Le deloma. Toda vsi moramo delati nato, da se bodo razsodišča pri nas udomačila in razširila v vsako vas. Vsak razsodni Slovenec naj že zdai, čim bo imel kak spor, ponudi nasprotniku razsodbo potom razsodišča. Vsak naš izobraženec.' posebno pa duhovniki in učitelji naj ob vsaki priliki poučujejo ljudstvo o pomenu in koriafii razsodišč, čim se bo enkrat začelo, bo vsak uvidel neizmerno korist takega ukrepa. In pri razsodiščih se bo slovensko sodilo, ker si bomo sodmke sami izbrali Hiša gori, rešimo iz nje sveto pismo, naš jezik. Narod, ki je reštl svoj jezik, je rešil sebe. Iz političnega Velikega petka, ki nam. ga je namenil Salata v Rimu, naj našemu narodu vstane nedelja aleluje, da bode slovenski sodnik, od Slovenca prostovoljno Izbran, sodil Slovenca v slovenskem jeziku. Vseh nas sveta naloga jje, da napad zagrizenega in slepega pgiKtičnega nasprotnika-izpa-emenimo narodu v blagoslov. Delajmo nato, da bo naš narod zrel za razsodišča. Malo je takih narodov na svetu.
K®nfermma v Genovi
Delovanje konierence tekom Velike nočii
GENOVA, 16. Vsled velikonočnih praznikov so bila uradna in poluradna pogajanja prekinjena. Vkljub temu so se vršili pogovori med nekalerimi delegati, med posameznimi zvedenci in skupni obedi zastopnikov raznih r'ržav. Tekom teh sestankov se je razpravljalo o najbolj kočljivih vprašanjih dnevnega reda. Pogovore je pospeševal tudi deževni dan, ki je onemogoči! nameravane izlete.
Vkljub deževnemu vremenu so naredili tuji novinarji izlet v Rapallo, kamor so jih povabili italijanski novinarji Posebno se je zanimal za ta izlet glavni tajn'k konference. Francoski, belgijski in švicarski novinarji se bodo oddolžili italijanskim novinarjem s tem, da jih povabijo jutri zvečer v hotel Savoia.
Jutri se začne zopet delovanje komisij. Ob 11 zjutraj se bo sestala tretja komisija (za .alutna vprašanja), a popoldne ob 15.30 prva podkomisija finančne komisije.
Rusko vprašanje. — Zavezniške zahteve in odgovor Či&crina in Utviaovega
PARIZ, 16. Francosko časopisje se v svojih poročilih o genovski konferenci bavi ponajveč s potekom privatnih pogajanj
z Rusi.
Pogaganja se nadaljujejo počasi — pravijo listi — in mogoče je, da se prekinejo na zadnjem sestanku med zastopniki štirih držav in ruskimi zastopniki.
Kakor javlja diplomatski urednik a gen-cije * Havas», je Lloyd George odločno izjavil, da so ruske zahteve po odškodnini za škodo, ki jo je pretrpela Rusija vsled
Kolčakovih, Denjikinovih in Wrangelovih pohodov pretirane, nedopustne in v navzkrižju s pravičnostjo. Lloyd George je vprašal Ruse, ali so prišli v Genovo, da pripravijo konferenci to presenečenje. Izjavil je v imenu zaveznikov, da Rusi nimajo trikake pravice do takih zahtev, da je Rusija z brect - litovskim mirom omogočila velikemu delu nemške vojske napad proti zaveznikom, katere je s tem izpostavila veliki nevarnosti. Lloy<l George je poudarjal, da zavezniki niso dolžni ™kake odgovornosti za svoje vedenje. Pripomnil je, da bodo zavezniki, če je ruski odgovor kon-čnoveijaven, vztrajali na pogojih, določenih v Londonu, in da bodo dovolili odgoditev za piačanje ruskih dolgov. Zaključil je, poudarjajoč, da zavezniki niso pozabili, da se je Rusija borila ob njihovi strani
Čičerin je v svojem odgovoru poudarjal, r*a je bila vojna v letih 1914. - 18. bolj kot kaj drugega spopad med Anglio in Nemčijo. Pojasnil Je, da se je brestlltovski mir moral skleniti, ker ruska vojrica je bila izčrpana. Če bi bila Rusija imela kake koristi od vojne, bi jih bila plačala; če bi ji bil dan tudi sam Carigsad, bf tfa bila Rtsija vrnila Turčiji. EntenU je hotela uničiti novo Rusijo, toda to te ji ni posrečite. Bilanci sta torej izenačeni. Veno« — je pripomnil ttčerin — če sovjetska vlada tudi vztraja pri tem načelnem vprašanju, je vkljub temu pripravljena na koncesije, katerih ma£*j se mora sporazumu) določiti. Sovjetska vlada fprr jsiHa klavzule izgovora v čazmeett, zahteva, pa recipro-ctteto.
LitvfcMtv se je s svoje strani Izjavil pri-
pravljenega na koncesije gled* meska svot, zum z baltiški®* državami: popoln političen Ei cJ ™ JSU^J«*.«	sporazum od Baltiškega do Egejakega morja.
•	m . ___v-u - Tanačrt nima hegemonijah ciljev, temveč
Ruski delegati SO	odgoV^a skujmiminteresom nasproti Črnemu
ostali so sami zastopniki Starih zavezmškib S7galti£emuK^u.
držav, kateri so se sporazumeh v tem, da Na uredflikovo vprašaniCf kakšno je stališče je treba zahtevati od Rusov določen odgo- p<d- ^ nasproti	-}e odgovoril Skirmunt:
vor na podlagi načel, določenih v Cannesu,)	— ———-------
da pa je primerno, če se da Rusom čas za razmišljanje in za posvetovanje z Moskvo. Vsled tega ni bil določen dan novega sestanka, da morejo Rusi sporočiti svoj odgovor. Ni bil določen rok za sporočitev odgovora, toda sklenilo se je, da predsednik lahko skliče komisijo kadarkoli smatra za potrebno.
Ruski delegati so hoteii, naj bi se razpravljalo namesto s samo 4 delegati z vso komisijo ali pa vsaj s podkomisijo, ali do-bili so odgovor, da bi to bilo zastonj, ce Ku-si ne priznajo svojih obvez.
LONDON, 17. Javlja se iz Genove, da so 4 zavezniške države v privatnih pogajanjih v soboto zbrale svoje zahteve v te tri točke: 1. Rusija naj prizna vojne dolgove, ki se zmanjšajo, upoštevajoč sedanji položaj na Ruskem; 2. priznanje zasebnih dolgov toda z dovoljenjem primernega moratorija; 3. sovjetska vlada naj vrne podržavljeno imetje tujih državljanov.
Čičerin in njegovi tovariši so izjavili, da bodo vprašali navodil iz Moskve.
Spomenica rwke delegacije o privatnem pravu t Rusiji
GENOVA, 1* Ruska delegacija je predložila konferenci spomenico o ruskem privatnem pravu. Spomenica skuša dokazati da Rusija postopno zepet vpe jaje polni pravni red. Vsled vojne in revolucije—pravi spomenica — je bila spodkopana vsaka avtoriteta in sleherni državni čut. Položaj je zahteval izredne mere: revolucija je zavrgla načelo demokracije ter vpeljala najstrožjo vojaško diktaturo. Podržavljanje trgovine in industrije ni bilo nikak soc ialističen eksperiment, temvoč za re&tev nujno potrebna politična in vojaška mera. Čim je bila odpravljena nevarnost proturevolucije se je začela nova gospodarstvena politika Nota, ki jo je poslala lani februarja francoska vlada angleški, trdi, da na Ruskem ni privatnega prava. To ni res, ni bilo res niti v prvih treh letih. Nasilne zaplembe so bUe samo izredna mera, proti katen se osrednja vlada že bojuje od leta 1920. dalje, da zabrani posege oblastev.
Nato našteva spomenica reforme, po katerih naj bi se pravne razmere v Rusiji približale onim zapadnih držav:
1/Lastnina tujih koncesijonarjev se postavi pod posebno varstvo zakona. 2. Podržavljenje ruskih industrijskih in trgovinskih podjetij se je nehalo že leta 1920. Zadnji odlok o podržavljenju takih podjetij ima datum 29. novembra 1920. Podržavitev se je vzdržala edinole pri takih podjetjih, ki jih država nujno potrebuje. Drugim podjetjem se je ali podelila gospodarstvena samouprava ali pa so se predala zepet v privatno gospodarstvo ter oddala v zakup prejšnjim oziroma novim posestnikom. Trajnost teh pogodb je zajamčena, ker se lahko razveljavijo edinole s sodnijsko razsodbo, 3. Vpeljala se je ^vobodaa pravica dela v obrti ki trgovini. 4. Za trgovino in prekupčevanje veljajo enaka načela. 5. Ker je skupna moč papirnatega rublja čezdalje belj padla, se je dovolila poaest in kroženje zlata Ur sklepanje pogodb v zlati valuti. 6. Da se varujejo pravice novih lastnikov industrijskih ki trgovinskih poletij, se je odvzela krajevnim ofclaotvom sleherna pravica rekvizicije in konfiskacije kakršnekoli vrste. 7. Prvi del privatnega zakonika o pogodbenem pravu so zakonodajna ofela-stva že ratificirala. Novo civilno pravo sloni na splošno priznanih načelih zapadne zakonodaje. Pogodbeno zvestobo zahtevajo ravnotako organi države kakor zasebniki Trgovinski zakon se pripravlja. 8. Z odlokom velikoruskega izvršilnega odbora od 4. oktobra 1921. ®e je ustanovila državna banka ter so se dovolili kreditni zavodi na korporacijski podlagi, to se pravi na podlagi vzajemnosti; s tem odlokom so se dovolile tudi hranilnice. 9. Dedno pravo je si cer odpravljeno (izvzeta so samo mala pre moženja 10.000 rabljev pe vrednosti v letu 1918.), toda z nastopnimi izjemami: Terjatve tretjih oseb se krijejo v prvi vrsti Ža tujce velja presonalni statut, zapuščinsko razpravo vodi konsularni ali diplomatski zastopnik. 10. Carsko prava se je moralo odpraviti, toda kjer manjka nova kodifikacija, sodijo imenovana ljudska sodišča po pravnem čutu in običajnem pravu, ki se je že stvorilo. Reafat i1mt|" državo b Mala eateata GENOVA, 16. Delegati ruskih obmejnih držav so pričeli z zastopniki Male enten te raagovere z namenom, da dosežejo spo razum gled skupnega nastopa na konleren ci v zaščito interesov, ki so vsem več aH manj skupni Delegat je ruskih obmejnih držav so pripravljeni podpirati Malo en-tento v vseh komisijah. S pomočjo tsh delegatov je Ml tudi izvoljen v nafvužnejio politično koaiiljD poljski zunanji minister Skirarant	-- -> "
ta o
Izbere
^ mm črniti
tfovi spopadi med fašisti in Grožnje s splošno stavko na dan proslave obletnice zidanja Rma
RIM, 17. Iz raznih mest prihajajo vesti o novih spopadih med fašisti in komunisti, Bolonji je bil tekom spopada en fašist ubit, v Ternih pa eden ranjen.
Ker se javlja, da pride v Rim v petek ob jw:iKki proslave obletnice zidanje Rima veliko število fašistov, med temi tudi ne-coliko oboroženih oddelkov, je izdal od->or za prodetarsko obrambo proglas, v ka-erem grozi v slučaju prihoda oboroženih ašistovskih oddelkov v Rim s splošno stavko.	_
Jugoslavija
Italijansko - jugoslovanska pogajanja LJfUfcLJANA, 16. «Slov. Narod« poroča iz Belgrada: «Kakor je izvedel vaš dopisnik, je ministrski predsednik g. Nikola Pa-šič na seji ministrskega sveta prečital vsa došla poročila jugcslovenske delegacije oz. zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ministrski svet je vzel pe<ročilo o rapallski pogodbi in o razgovorih glede njene izvršitve na znanje, stoji pa vstrajno na stališču, da se določbe rapallske pogedbe popolnoma in brez popuščanja izvrše oz. izpolnijo.
Minisirski svet je sklenil, da se takoj odpošljejo zunanjemu ministru dr. Ninčiću nova navodila, da čimpreje zaključi razgovore glede izvršitve rapallske pogodbe in to v prvi vrsti, ker je stališče jugosloven-ske vlade v reškem vprašanju diametralno nasprotno od onega italijanske vlade. Zunanji minister dr. Ninčič prejme dalje pooblastilo podati v imenu jugoslovenskc vlade striktno izjavo, da jugoslovenska država vstraja pri tem, da se ima izvršiti pogodba, sklenjena in podpisana v Rapallu. dalje ima objaviti italijanski vladi to načelno izjavo s pripombo, da stavi jugoslovenska vlada pri Zvezi narodov predlog v svr-ho registracije rapallske mirovne pogodbe. Tak predlog za registracijo je toliko bolj utemeljen in umesten, ker je rok za registracijo dospel dtie 11. t. m.
V Genovo oz. v St. Margherito je odpotoval poseben vladni kurir, da izroči zunanjemu ministru dr. M. Ninčiću nova navodila vlade. Obseg vprašanj, ki so predmet razgovorom med jugoslovensko in italijansko vlado, je tako važen in obširen, da je treba računati na dolgotrajna pogajanja. Splošno Italija ne kaže pesebne naglice, da bi došlo do čim prejšnjih oficielnih zaključnih razgovorov.?*
feh&sS&^aSka
Ra&a o Nemčiji in Rusiji PLZENJ, 16. Bivši čehoslov&ški f'nančni minister dr. Raš*n imel na pradvečer genovske konferenca velik političen govor, ki gotevo ni v skladu s pelitiko čehoslo-vaškega ministrskega predsednika Beneša. Govor priča za velike Rašinove simpatije nasproti Franciji in kaj čudno zveni v sedanjih časih. V Genovo pride — je dejal — med drugimi državami tudi Rusija. Pridejo tja oni, ki so minula leta pošiljali brzojavke z ukazi «Vsem!» kaj imajo delali. Pridejo iz Rusije, kjer umirajo gladu miljo-ni, kjer so uničene vse železnice, kjer se po tovarnah ne dela, kjer polja niso posejana, kjer iz povodnji krvi ni vzraslo nič dobrega, iz krvi, ki so jo prelili več nego Ivan Grozni Ta bcljSeviška Rus^a, ki je izdala svoje zaveznike v miru v Brestu Litovskem, ki je hotela izročiti ves svet premoči in presili Nemčije, ta prihaja zdaj v Genovo, pogajat se za gospodarsko ureditev sveta! A ne ve5 na komunističnih načelih, nego na načelih sovražnega kapitala! Prej so uničili ves ruskt kapital, zdaj pa prosijo za pomoč tuji kapital! A v Genovi se udeležuje konference tudi Nemčija, ki je prelila cele reke krvi hi je divjala proti vsem principom morale, človeškega čuta in vsakršne humantete. Zares, hitro pozablja sveti Pozablja vse nečuvene zločine Nemčije in njene najbolj gnusne načine morienja po Evropi na kopnem in na morju. Ta dva brezbožnega, krvolok iz Rusije m krvolok h Nemčije, sta se sešla kot brata v Genovi Ali se mammo čuditi, da gleda Francija z ve&im nezaupanjem na to konferenco/ Tu naj se odpuste vsi zločini, zngrešeni no teh državah? Ljudstva so med vojno izguoOa vero v Človekoljublje. Zdaj pa naj se zvervtva 8e sankcionirajo? Moralna reparacija Evrope se ne sme prodati za neke gospodarske dobičke!
General Brusilo v piše med drugim: »Dočfm so nam zavezniki mak> ali nič pomagali, so zahtevali od nas po vsakem porazu na zapadni fronti, naj začnemo z novimi ofenzivami, odločna nemška ofenziva 1. 1914. je povzročU Ia prenagljeno ofenziva cele naše vojske; sa* radi tega je bila Sazonova armada neslavno poražena. Naša ofenziva I. 1916. je rešila Ita-Djane od poraza. Tudi pozneje so zavezniki zahtevali nove ofenzive od naše vojske, vkljub temu, da je bila nepripravljena. Po februarski revoluciji so zavezniški zastopniki, posebno pa Italijani, odločno zahtevali, naj začnemo z ofenzivo, ne da bi se pri tem brigali za položaj, nastal vsled revolucije. Ruska kri, prelita tekem naših ofenziv vsled zavezniških zahtev — zaključuje Brusilov — velja stokrat več od neznatne pomoči, ki so nam jo dali zavez* niki.
Bivši ravnatelj vojaške akademije general Apuškin piše med drugim:
»Evropa se je odločila iti na konferenco skupno z Rusijo, potem ko so se ponesrečili vsi vojaški napadi proti sovjetski Rusiji. Toda naj bo gospodarski položaj Rusije kakršenkoli, Rusija se ne bo prodala tujcem za kos kruha in bo složno odbila vsak vojaški napad. Naša zapadna meja je bila začrtana tako, da smo postavljeni v podrejen gospodarski in strate* ški položaj. Železniška vozlišča so ostala izven naših meja. Rusiji preti nevarnost, da postane evropska kolonija. Toda sto in več mi-ljonov Rusov ne bo tega dovolilo, Rusija ni Kitajska. Vsi, začenši od Poljske in Finske pa do Anglije, naj si to zapomnijo.«
Anglija
Anglija in njeni dolgovi v Ameriki NEW YORK, 16. «Nev/-York Herald* javlja iz Washingtona, da je Anglija sporočila ameriški vladi, da je pripravljena razpravljati o plačanu svojih dolgov na-sproti Zedmjenim državam. List trdi, da namerava ameriška vlada vzeti v p>retres vprašanje zavezniških dolgov z vsako državo posebej.
Turiija
Odgovor zaveznikov na noto angorske vlade
CARIGRAD, 17. Dragomani in drugi komisarji zaveznikom so predložili včeraj predstavnikom angorske vlade v Carigradu odgovor zavezniških vlad na zadnjo noto angorske vlade glede sklenitve premirja na bližnjem vzhodu. Odgovor se bo dostavil vnanjemu ministru angorske vlade. Nota pravi, da zavezniki ne morejo sprejeti neposredne izpraznitve Anatolije, ki hoče angerska vlada da napravi cd nje odvisno sklenitev premirja, ker bi se Grčija protivila podpisati slično obvezo, preden se začnejo razgovori; na drugi strani bi bilo, tudi če Grčija ta predlog sprejme, težavno preprečiti transport čet v Tracijo kar Grčija lahko naredi. Sicer pa so zavezniki pripravljeni podvizati izpraznitev Anatolije, ki bi se pričela, takoj ko sprejmejo Turki pogoje premirja na splošno s pridržkom naknadne izpremenitve nekaterih točk. Na koncu poziva nota angorsko vlado, naj imenuje in naznani svoje zastopnike za premima pogajanja. Prepis note se je predložil carigrajski vladi.
Nota Armencev zaveznikom PARIZ, 17. Armenska delegacija je po slala zaveznikom noto, v kateri se izraža bojazen, da se bo sistemizacija armenskega vprašanja zopet odložila na poznejši čas. Sicer pa je dobro, da je usoda Armenske poverjena Zvezi narodov. Nota zaključuje rekoč: ako naj bo posredovanje Zveze narodov uspešno, mora biti cdločilno in urno.
RIM, 16. IVedsedtfh pofrfce đekgacife minister Skftnnunt h imel pogavor z tredrikom Hrta »Giotnal* dTtaiia«, Ufatam je «4»<rii: »Mi smo aaveanJk* Francfr: lo * podUga naie politik« Kazen tega fcnamo nknpiw koristi in ffombao pcflljžno pogpdbo z Malo en-tenio, s katero delujemo ta v Genovi složno. V načrtu naSe splošne poUftk'e je tudi spora-
Rušila
oe»b opomoči kum tenom vojne.
v e konferenci
»Izveš tija«
ruskih
ivezni-
vesti
Rusi ošabn;! Kakor so razvideli naši či tatelji iz poročil o genovski konferenci, je vzbujalo prisovstvo ruskega odposlanstva posebno v prvih dnevih genovske konference splošno pozornost. Časnikarji iz vseh dežel so se naravnost gnetli po predsobah hotela, v katerem je nastanjeno odposlanstvo nove Rusije. Vsak je hotel imeti vsaj nekoliko besed iz ust Čičerina, Rakovske-ga, Litvinova itd. O ruskem odposlanstvu se je v enem tednu nakopičila po raznih evropskih in drugih listih ogromna časopisna književnost. Vsak posamezni korak, vsaka kretnja, obedi, navade — sploh vse gibanje moških in žensk v ruskem odposlanstvu se je z največjo natančnostjo opazovalo in opisovalo. Znani sotrudnik pariškega lista «Le Temps» podpolkovnik Relevul pa je posebno pazil, kako Rusi pozdravljajo in odzdravljajo. Sestavil je opis Rusov s tega vidika in ga poslal v posebni brzojavki svojemu listu, ki ga je priobčil 14. t. m. Rusi so se s svojimi «mani-rami» g. Relevulu hudo zamerili. «Po seji od zadnjega pondeljka se obnašajo načelniki boljševiškega odposlanstva čezdalje bolj ošabno. Na poedrave ministrov malih sosednih držav jedva odgovarjajo.* Te «ma-Ie sosedne države» Rusije so bile do najnovejšega časa orodje v rokah Anglije in predvsem Francije za blokado poroti Rusiji. Te državice so tvorile tisto znamenito •zdravstveno pregrajo», ki je imela za večne čase odrezati Rusijo od ostalega sveta in ki so jo izmislili ravno francoski državniki. Nadaljnja naloga te pregraje je bila ta, da s pomočjo blokade Rusijo ptrisili, da bo morala prositi Francijo In druge zapa4ne države za odpuščenje, ker ji je padlo v glavo zrušiti carizem in napraviti revolucijo. Stvar pa se je sedaj zasuknila drugače: ♦zdravstvena pregraja» se je začela podirati sama od sebe, Rusi se ne zvijajo na kolenih pred zapadnjaki, temveč so se napihnili in niti ne marajo odzdravljati)
strašno! In kar je še bolj strašno, j*e to, da imajo ti napihnjeni Rusi 1,500.000 mož pod orožjem. To so take stvari, da mora človeka grabiti sveta jeza, posebno pa še, Če si Francoz!
Deželna posvetovalna komisija. Deželna posvetovalna komisija za Julijsko Krajino je sklicana k seji za dan 22. t. m. ob 9. Seja se bo vrnila v sobi št. 26 tukajšnjega glavnega civilnega komisariata. Na dnevnem redu bodo sledeče točke: 1. Morebitna sporočila predsednika; 2. Načrt za raztegnitev odloka-zakona od 2. X. 1919, št. 1995 o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanja električne 3ile, 3. Uredba vprašanja pokojnin zasebnih uradnikov. 4. Načrt odloka, s katerim bodo naloge, ki ph je imel pod prejšnjo vlado poseben sosvet, izročile višjemu svetu za socialno skrbstvo, ki je bil ustanovljen z odlokora-zakonom od 19. j (VI. 1919, št. 1114. — 5. Deželna, pokrajinska in občinska avtonomija.	. !
Nezaslišana nesramnost. Prejeli smo iz Ljubljane dve leposlovni knjigi -7 r Srbske na-J redne pripovedke« in razpravo Čeha dr.a Do-; minika Stribrnega o Simonu Gregorčiču v j dveh ovojih. Zgodilo pa se je nekaj nezasli-; Šanega, neverjetnega. Na raznih straneh je i neka roka napisala v velikih črkah vzklike kakor n. pr.: W. D'Annunzio! W. II Fascio! (pod tem vzklikom je narisan fašistovski! znak.) W. La Dalmazia Italianal A m orle i j Porcari Jugoslavi! Porchi de S'ciari! Kje se je mogla dogoditi ta nesramnost? Ovoja smo dobili odprta. Ne bomo se nadalje spuščali v označanje tega nekulturnega čina, ki tudi kričeče nasprotuje službenim dolžnostim dotičnih organov in pa načeln nedotakljivosti tule lastnine. Pač pa zahtevamo strogo preiskavo in zahtevamo, da višje oblasti — kar jim pač ne bo težko — ugotove drzne krivce in jih pokličejo na odgovor! S takimi nesramnostmi se spravlja v nevarno igro ugled državne uprave in države same kot take!
Opozorilo. V zadnjih časih so se dogodili v Trstu slučaji, da so 10—14-letni dečki izginili iz domače hiše. Opozarjamo dotične stariše, da smo prejeli sporočil % da se neki deček nahaja v Gornjah pri Divači h. št. 36.
Nazadovanje trgovskega prometa v Trstu. Trgovska zbornica je objavila v zadnjem zvezku svojega vestnika statistične pedatke o trgovskem prometu v našem mestu za I. 1921. Iz tozadevnih številk je razvidno, da je trgovina v tržaškem pristanišču v primeri v teku lanskega leta občutno nazadovala. Evo kako je to nazadovanje izraženo v številkah: t. Uvoz 1. 1921.: a) po morju: 11,386.527 kvintalov; b) po železnici 6,650.697 kvintalov. Skupni uvoz: 18,037.224 kvintalov. 2. Izvoz leta 1921.: a) po morju: 3,523,286 kvintalov; b) po železnici: 7,370.344 kvintalov. Skupni promet (izvoz in uvoz po morju in po železnici) je torej znašal v 1. 1921. 28,930.854 kvintalov. Za leto 1920. so veljale sledeče številke: 1. Uvoz: a) po morju 11,836.658 kvintalov, b) po železnici: 7,325.957 kvintalov. 2} Izvozi a) po morju: 2,908.459 kvintalov; b) po železnici 8,997.183 kvintalov. Skupni uvoz v L 1920. je torej znašal 19,162.625 kvintalov, skupni izvoz 11,905.642 kvintalov. Skupni promet (uvoz in izvoz pc morju in železnici) v 1. 1920. — 31,068.267 kvintalov. V primeri z I. 1920. je torej nazadoval trgovski promet za 2,137.413 kvintalov. L. 1913 je znašal skupni promet 61,472.746 kvintalov. Lanski trgovski promet (28,930.854 kvintalov) ni dosegel potemtakem niti polovice premeta iz 1. 1913, temveč le 47^. Žalostna slika!
Velikonočni prazniki niso potekli — saj tudi ni bilo pričakovati! — v našem mestu brez sporekanj in pretepov. V arhivu na rešilni postaji, v mestni bolnišnici in na policijskih komisarjatih ležijo namreč zapisniki, ki pričajo o celi vrsti krvavih pretepov, ki so se odigravali bodisi na obljudeni ulici, ali pa v zakajenih gostilnah. Činitelji teh pretepov so seveda možakarji, katere so premagali vinski duhovi. Posebna soba v bolnišnici je natlačena	gostov, ki gledajo ob praznikih pregloboko v kozarec. £.ni gostje so samo vinjeni, drugi so pa *rhu tega še poiolčeni. Oni, ki ga imajo samo pod kapo, zbijajo raznovrstne šale, kar tako za kratek čas, drugi pa, ki so jih dobili v pretepu ali pa ki jih je doletela kaka majhna nezgoda vsled premaknjenega ravnovesja, stokajo za žive in mrtve ter preklinjajo rujno vince ...
Maščevanje. V soboto zvečer okoli 11. ure se je odigrala na vogalu uMce Piccardi in ulice Leo ljubezenska drama: zapuščena je hotela zliti iz maščevanja bivšemu zaročencu vitrijo! v obraz.
Ivan Lorenzi, stanujoč v ulici Massimo d'Azeglio št. 24, se je zaročil pred par meseci z Frančiško Jazbecovo, stonujočo v ulici Parini št. 5. Kmalu po zaroki je zapustil Lorenzi Jazbecovo. Zapuščena si je vzela stvar k srcu in je sklenila, da se bo prej ali slej maščevala.
V soboto zvečer okoli 11. ure je čakala Jaz-beceva zaročenca na vogalu ulice Piccardi in ulice Leo. Ko je ta prišel — napovedala mu je namreč sestanek, — mu je hotela zliti v obraz vitrijol Lorenzi se je pa pravočasno umaknil z obrazom in je ostal na ta način nepoškodovan. Le par kapljic mu je skočilo na obraz. Prvo pomoč je dobil v bolnišnici. Žensko so aretirali.
Velika tatvina v skladišču nogavic. V noči od nedelje na pondeljek, ko je bilo po mestu
še živahno vrvenje, je bila iivriena ▼ skladišču nogavic tvrdke Belhnciom ▼ ulici aei Lazzaretto vecchio H. 4 velika tatvina;
Tatovi so odprti s ponarejenimi ključi glavna vrata hiše št. 5 v uiici della Sanita in tako udrli na dvorišče. Od tu so šli skozi neko okno v gostilna Karla Pinta. V gostilni so izpraznili par steklenic refoSka. Ko so se »okrepčali«, so začeli vrtati zid, ki loči goriomenjeno gostilno od skladišča nogavic tvrdke Belliin-ciani. Tatovi so se dolgo mučili z vrtanjem. Vendar so pa premagali vse zapreke in so se spravili v skladišče. Takoj so začeli »delati«. Posebno so se jim dopadale svilene nogavice, katere so pobrali in jih natlačili v vreče, ki so jih prinesli s seboj. Tatovi pa niso odnesli ukradene nogavice h kratu, marveč so jih odnašali po malem. Tvrdka trpi okoli 25 tisoč lir škode.
Poskusen samomor gluhonem ca. Včeraj zjutraj okoli 8. ure sta šli dve okoličanki po poti, ki vodi navkreber mimo katoliškega pokopališča. Tedaj sta zagledali slabo oblečenega moškega, ki je ležal pod zddora, ki obdaja katoliško pokopališče. Ženski sta mislili, da gre za pijanca, ki so ga premagali vinski duhovi. Zato pa se nista tudi mnogo zmenili zanj. Ko pa sta prišli v njegovo bližino, sta se ustavili za hip, ga zaničljivo pogledali, nakar sta nadaljevali pot. Ko sta bili ženski ie precej daleč cd »spečega« moža, sta srečali dva orožnika, katerima sta dejala:
— Tu spodaj, pod zidom katoliškega pokopališča leži pijanec. 0<ivedite ga na njegov dom. Ubogi revež... Pogledal je pregloboko v kozarec, pa je obležal med potjo proti domu.
Orožnika sta se odpravila na lice mesta. Najprej sta skušala moža vzdramiti, toda njun trud je bil brezuspešen: mož, ki je diša! po žganju, se nt niti zganil; le tu p* tam je globoko vzdihnil. Pri tem so mu silile pene iz ust. Kljub temu sia orožnika mislila, da je neznanec močno vinjen. Šele ko sta naila pod njegovim hrbtom stekleničko, v kateri se je nahajalo še nekoliko kapljic sumljive tekočine, sla izprevicfela, da gre za poskusen samomor.
Mcža so odpeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Tam so ga identificirali za gluhoner a Leonarda Ciscuttija, sta-nuječega v neki podrtiji v ulici Molin a vento. Izvedelo se je, da je trpel nesrečnež v zadnjem času črno bedo.
Nesreča med dirko na motornem kolesu. Dirkač na motornem kolesu Alojzij Del Re iz Milana je dirkal v nedeljo s svojimi tovariši iz Milana proti Trstu. Toda med potjo, in sicer v naši okolici, se mu je pripetila nesreča: padel je z motornim kolesom vred in si je zlomil piščal na nogji. Z nadzorovalnim avtomobilom športnega kluba, v katerem je vpisan geriomenjeni dirkač, so ga pripeljali v oskrbo k neki njemu poznani družini v Barkovljah — nabrežje št. 5. Dirkač ni mislil, da ima zlomljeno piščal. Včeraj okoli poldne je občutil hude bolečine. Tedaj so pozvali znanci zdravnika rešilne postaje. Dirkača so odpeljali v mestno bolnišnico.
tu pritteptt, M « tem vabijo, <ta ve zborovanju | A udeleie fo se vpitejo w društvu*.
Osek. Bralno društvo v Otaku priredi dne 30. t, m. veliko pomladno veselico z bogatim sporedom. Na sporedu je petje, 2 ifji, samo-m d v ospe vi s »premlevanjem klavirja, deklamacije itd Sosedna bratska društva se naprošajo, da ta dan ne priredijo veselic. K obilai udeležbi vabi že danes odbor.
Vesti z ۤriikesia
Podgora. Dne 8. t. m. se je vršila seja občinskega starešinstva. Navzoči so bili vsi svetovalci. Na dnevnem redu je bilo precej točk, med njimi najvažnejše: 1. Račun za 1. 1921. Izvoli se odsek, ki bode vse postavke natančno pregledal ter pri priliodnji seji o tem poročal. 2. Glede pciprave, oz. preureditve šolskih poslopij v Pevmi, Št. Mavru in Podsabotinom naj se stavijo tozadevni predlogi na okrajni šolski svet. 3. Enoglasno se sprejme protest proii vmešavanju nepoklicanih oseb in činiteijev v strogo šolske zadeve v Pcdgori 4. Protestira se proti imenovanju ne&pcsobnih učnih moči na slovenski ljudski šoli v Pcdgo-ri, ter sklene se pozvati meredajna šolska oblaki, da razpiše sistemizirani mesti učitelja in učiteljice, o katerih imenovanju naj odloča tudi starešinstvo in krajni šolski svet. 5. Sklene se prositi šolski' svet, da popravi napis na šoli v Pevmi tako, da bode odgovarjal slovenskemu pravopisu. 6. Sklene se prositi dovoljenja, da se smejo vporabiti prostori pritličja ljudske šole v Podgori za otroški vrtec. 7. Došle vloge se piimemo rešijo. 8. Raspišeta se službi gozdnih čuvajev za Podgoro in Pev-mo. 9. Pokopališče Podsabotinom se uredi po predloženem načrtu.
Pri nas se je plesalo dvakrat v postu. Radi bi plesali tudi na Veliko noč. Prav bi bilo, da se taki prazniki ne skrunijo z javnimi plesi. — So pri nas strastni plesalci, ki se ne znajo mato brzdati. Mladina, združi se v kulturnih društvih, kjer bodeš imela priliko kazati svoje zmožnosti z lepim petjem, dramatičnimi predstavami itd.
Gorica. Društvo obč. uradnikov in nameS-Čencev Goriško - Gradiščanske dežele bo imelo izredni občni zbor v nedeljo dne 23. t. m. ob 9'30 uri predp. v Gorici v hotelu »Pri Jelenu«. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Ponovno pretresovanje službenega pravilnika in organizacija društva za uspešni nastop za pravice, ki nam že po naravnem zakonu pritičejo. 3. Morebitni predlogi. Gg. obč. tafniki, uradniki, uradnice in nameščenci, kateri še niso k temu društ-
Knjižeonost In umetnost
Ljubljanski Zvon, št. 3 in 4. Poročamo o obeh številkah hkratu, ki sta dokaj bogati po svoji vsebini. Na uvodnem mestu piše jvseuč. profesor J. Kelemina: Pogledi na ! sodobno pesništvo, ki razvija zelo pametne misli, prečitati bi jih moral vsak naš inte-Hgent. Juš Kozak nadaljuje v obeh številkah svojo* novelo «Tehtnica». Ivan Lah fe pričel prinašati svoj koroški roman «Ange-lin Hidar*. V tretji številki j« cikel sonetov Alojzija Gradnika «Tolminski punt», ki ni sličen «Tlačanom« samo po zgodovinski vsebini, ampak tudi po Pregljevih domislicah. V tretji številki piše F. S. Copeland: O Župančičevih prevodih Shackespearja. Fran Lipak prinaša enodejanko «Cvetje bajam». Dva mala prispevka imata tudi Marija Kmetova in Mirko Pretnar. Zadaj je med drugim tudi Funtkorva kritika o Finžgarjevi »Razvalini življenja«. Zanimiv paberek v obeh številkah je Debeljakov: «0 dadaizmu». V četrti številki so zastopani še Igo Gruden, Vida Jerajeva in dr. Ivo Šorli. Prvi s pesmijo, druga dva s prozo. Dr. Joža Glonar pme o Nestorju Mcmnonoviču Petrovfiki)emu. Poleg Ivana Albrehta je še v listu Tone Gaspari {prvi proza, drugi pesem) in Milan Fabjančič z enodejanko *Pod kamr*om». Med kritikami je Mirana Jorca kritika o Bevkovih pesmih. J. Kalemina pa je spregovoril trezno besdo o treh labuđih. «Lj. Zvon* stane na leto 60 dinarjev.
Rdeči pilot izide maja meseca. List bo tiskan na navadnem papirju velikega formata, da bo lahko po ceni. Prinašal bo leposlovje in članke. Slik ne bo prinašal.
Dve aovi knjigi ▼ Primorju, 1. Ivan Pregelj: «Prebanus Joannes*. Trst 1921. Izdala in založila «Naša Založba«. (Tiskarna Miroslava J as perja na Dunaju.) Strani: 200. — Dr. Al. Res pravi, da U Pregelj «s svojim ,Joane-sem Plebanusom' ustvari* najlepši slovenski roman zadnjega desetletja«. Cena L 5'50 izvod.
2. France Bevk: «Faraoa». Trst 1922. Izdala in založila <*Naša Založba*. (Tiskarna Miroslava Jasperja na Dunaju.) Strani: 128. — Dr. J. Lavrenčič pravi o tej knjigi, da «jo po njani teži postavimo lahko ob — Cankarjeve, Podobe iz sanj.»
Obe knjigi toplo priporočamo; to je gotovo najlepše darilo za VeKko noč! Dobe se povsod I
Gospodarstvo
»Gospodarski Ust«. Izšla je 4. številka tega zanimivega in velekoristnega lista z raznovrstno vsebino. Uredništvo je posvetilo to številko v prvi vrsti enketi o važnih gospodarskih vprašanjih, ki se tioej« našega ljudstva. V tem oziru naj omenimo razprave: »Živinoreja«, »Naše zadružništvo«, »Poljski pridelki« in »Vojna odškodnina«. Te razprave so napisali sani priznani naši strokovnjaki na polju narodnega gospodarstva {inž. Rusija, inž. Podgornik, Gorkič, Ušaj itd.) Med ostalim gradivom naj omenimo poglavje »Kmetijski vesinik z rajnimi koristnimi drobtinami iz poljedelstva, dalje nadaljevanje knjigovodskega tečaja g. Alojzija Bajca, ravnatelja Zadružne zveze v Gorici, in razne druge vesti in nevice iz raznih gospodarskih strok. Cebelo-reji je posvečena stalna rubrika pod naslovom »Kotiček za čebelarje«. Zadnja številka ima prilogo z »Izvršilno naredbo za ukrepe v korist denarnim zavodom novih pokrajin«. — Kdor se hoče poglobiti v gospodarska vprašanja, kdor hoče zasledovati gospodarski razvoj naših pokrajin, kdor hote tzpoinati gospodarske potrebe našega ljudstva, za tega je »Gospodarski list« izvrsten in tudi neobhodno potreben pripomoček. In ta vprašanja »o Ukine narave, da mora biti o a^h obveščen vsak naš človek, posebno pa vsak aeft razumnik, tudi če ni ravno strokovnjak ma tem polju. Lwt je pamn v lepem in obenem poljudnem jeziku, tako da je čtive dostopno vsem krogom našega ljudstva. »Gospodarski List« izhaja v Gorici enkrat na OMtfec tft stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 Hr, posamezna številka 1 liro. Upmvntštvo te uredništva se nahajata v Gorici, Corso Ginseppe Verdi 5L 32. Uredi»k g. Poide Kemperi«.
DAROVI
_Darovali so za rusko draiino Kurganovo
v Hruševici: gosp. Jakob Ko#efc notar v Postojni, L 20 in družina Cehovin v Branici L 10. Nesrečna družina se najprisrčnejše zahvaljuj.
Narofoite in širite
»»
EDINOST"
PODLISTEK
KAPITAN MARRVAT
LiSelEi Holandec
Roman	(m)
♦Bodite . prepričam, ona je lu,» je rekel Filip in stisnil roke.
♦Tudi jaz sem tega mnenja,* je rekel Kranc, «na vsak način sva lahko mirna glede nje; ena še živi.»
Razgovor se je nadaljeval do mesečevega vzhoda. Filip in Kranc sta se molče naslonila aa okope in zrla na morje. Ko sta se nekaj iasa udajala, sanjarenju, sta bila prekinjena po korakih in pozdravu «dober večer, gospoda.*
Kranc je v doilem naenkrat spoznal onega portugalskega vojaka, s katerim so se razgovarali v ječi.
•Dober večer, prijatelj moj! No, zdaj naju, hvala Boga ne rabite več zaklepati.*
•Da, čudim se,» je rekel vojak pritajeno, i naš poveljnik rad izkaže svojo veljavnost; tu vlada neomejeno.*
•Kako lep je ta kraj,» je začel Kranc, »koliko časa že bivate tu?» .....
<Zdaj bo trinajst let, gospod, in sit sem Že vsega. Ženo in otrolce imam v Oportu — to se pravi imel sem jih, kajti kdo ve, če Se žive.*
•Zakaj pa se ne vrnete k nijm, da bi jih zopet videli?*
•Vrniti se, gospod? Noben portugalski vojak moje vrste se ne vrne več. Za pet let so nas najeli in moramo tu ostati do smrti.»
«To je res hudo.*
«Hudo, gospod?* je zašepetal vojak, «ne, ampak celo kruto in divjaško je. 2e večkrat sem si mislil pognati krogljo v glavo; toda dokler človek živi na obupa.*
•Smilile se mi, dobri moj prijatelj,* je odvrnil Kranc. «GIejte: tu imam še dva zlatnika; vzemite enega. Pošljite ga lahko svo^i ženi.»
«In tudi jaz vam dam enega, dobri priafteljl* je pristavi! Filip m stisnil vojaku zlat v roko.
«Naj vaju obvarujejo vsi svetniki!* je odvrnil vojak, «kajti to je prva dobrota, ki mi je bila izkazana tekom dolge vrste let Seveda ne vem, če bo moja družina kedaj dobila ta
denar.*
«Ko sva bila v ječi, ste pripovedovali o neki mladi Evropejki,» je pripomnil Kranc po malem odmoru.
•Da, gospod; nai povelimk le bil vanjo strastno zaliubljen.*
•Kje je ona zdaj?*
«Odpotovala je v Geo — spremljal jo je neki duhovnik po imenu Matthias; on me je tudi izpovedal grehov.*
•Peter Matthia»?» je ozkliknil Filipi toda Kranc ga je opomnil, naj molči.
•Pravite, da je bi) poveljnik vanjo zaljubljen?*
•Da, čisto znorel je zanjo in povem vam, če bi ne bilo dobrega patra, U je ne odpustil od sebe, čeprav je že poroč«i.»
«Torej na Goo je odpotovala, pravite?* •Da, na ladji, ki se je tu ustavila. Najbrž« je zelo rada odšla odtod, kajti naš poveljnik jo je zasledoval ves božji dan in njej je balo oči vi dno hudo po svojem možu. Ali mogoče veste, če njen mo£ Se Živi?* «Ne, ničesar nisva čula o njem.* •No, če je tako, potem $a oe bo sem, kajti, če ga dobi povelik v svoje roke, bo trdo obračunal z njim. On ne ostane le pri besedah in se pokaže junaftkfcga. Toda 6c mu je na tem, dobi to (osno, bo brez ozira na vse ne. varnosti odstranil vsako zapreko — in soprog je v tem oziru resna zapreka. No, gospoda,* je nadaljeval vojak po premoru, «bolje je, če se zdaj odstranim. Ce kaj potrebujeta, računajta name; zapomnita ar, moje ime ft Pedro — lahko noč in tisočkrat hval«.* k Po teh besedah se ie vojak odstranil
Zorica Pegan prof. Viktor Šonc
danes poročena Ljubi jana-Trst.
(256)
Hali
pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink se računajo po 20 stotink btaeda. — Najmanjša seda« — Najmanjša pristojbina L 4'—. Xeor !££<; službo, plača polov !čno ceno.
SLUŽKINJA z lepim vedenjem se sprejme. Hrana dobra. Via Aleardi 494 II. levo (v bližini Piazza Scorcola).	(742)
ZASTOPNIK za Italijo se i$če proti dobri proviziji Ponudbe pod »št, 32« na upravništvo.
(743)
KINA-ViNO z železom po izkušenem receptu in druga enaka ima lekarna v II. Bistrici. 28
NOVE POSTELJE za L 65.—, vzmeti L 55.—, zimnice iz morske trave L 45.—, popolne sobe od L 950.— naprej. Prodajajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3.	46
Obrtno (n Mmm Uuo
Sv, Ivan pri Trst?i
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 23. aprila 1922, ob 9. url, v lastu.ii prostorih pri cerkvi.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzoiništva.
3.	Odobritev računov za leto 1921.
4.	Revizijska poročila in ukrepi glede istih
5.	Pretnemba pravil.
6.	Volitev načelništva.
7.	Volitev nadzorništva.
8.	Slučajnosti.
252	ODBOR.
HEŠE m posestva od L 8—100 tisoč, vse y bli- j zini Trsta in okolice, imam vedno na pro-1 daj. Ferdinand Štolfa, Scorcola S. Pietro št. 1 (Rojan).	732,
BLAGAJN1CARKA, z znanjem slovenskega, nemikega m italijanskega jezika in vešča knjigovodstva, se sprejme v restavracijo. Prednost imajo Slovenke. Ponudbe pod «Blagajničarka» na upravništvo.	727
ZeMMfgl ateljž
R. t€®W&£3Ž
OKzra teh. vod. wwn Sprelema od 9-12 in od 15-19
Via VMm 33 (Bweti Imm „losa")
s
DELAVCA veščega vsakega dela v kmetijstvu in vinogradništvu sprejme takoj v stalno službo Ivan Stepančič, Renče 292. Pismene ponudbe naj se pošljejo istotam.
736
MIZARSKE klopi, obliči, žage, pik, ključavnice, ključi, vijaki, žeblji, žica, kositer itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17. 740
POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-si»t Belleli Vita, via Madcmnina 10, I. 16
NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffonters. spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12. I. desno.	25
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, L
Vo
vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22
19 SSHIB	■ I MM I■
VIČKA
Trst - VI5 Geno-js 13, 5.
ordinira za kožne in veserlčfie bolezni
od 10-12, 3-7.
Ob nedeljah In praznikih od 10-12 ure.	C2
e v
v Mariboru
t nftjprometoejSi ulici, dvonadstropna z 2 trgovskima lokaloma, pripravna za vsako trgovino se proda, za 3,000.000'- jgsl. K, Ponudbe pod »Trgovski lokali« na Anonč-ni zavod Drago Beseljak 2c drug, LJubljana, Sodna ulica štev. 5.	45/8
Dr. i. D'Osval
Specialist za očesne &o!ezn?
periekcioniran na dunajski kliniki
GORICA, Piazza He la Vlttoria (Travnik) il B se je preselil «c
DO Corso t Verdi tov. 24 „TRGOVSKI BOH".
Sprejema od 9—11 in nd 3—5.
Dne 24. aprila se oddajo v zakup potom javne dražbe pri podpisanem komisarijatu za osemlotno dobo sledeči
LSVls
Lipa vzklicna cena L 800.— Misliče „ „ „ 170.— Podgrad „ „ „ 400.— Ako bi se ne dosegla vzkiicna cena, se odda lov onemu, k! je stavil naj boljšo ponudbo.
Varščina (20% vzklicne cene) njy se položi na podpisanem koinisarijaui do 9. ure.
Sežana, dne 14. aprila 1922. 253 Za civilnega komisarja: Rebek.
za peči in štedilnike po L 32 q prosto na doia, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
MarsilJskS strešniki, opeka
Za velike množine cene po dogovoru.
DflMIELE PiLLIti, Trst, Coronso 25
q7	Telefon 1306.
Delnifta $1 ranica L 15,009.000 Rezerve L 5,130.800
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar.
Afillrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Seagrad In njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku fn Zagrebu.
Alilinuii zavod v New-Yorku; Frank Saks ar Stade Bank*
Izvriuje vse banžne posla.
IT PREJEMA V LOSE
do hranilne knjižice In na teksti račun ter lih obresti do 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
.	Daje v najem varnostne predale (saffes) „
Zavodovi uradi v Trstu: Via Casma di Rlsparmio itev. 5 — V!a S. Nico!6 štev. 9«
Telefon it. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.