Eočtnina plačan« ▼ ^rnfl,
KRALJEVINA
JUGO S LAVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
62.
kos
V LJUBLJANI, dne 2. avgusta 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
398. Zakon o načrtu konvencije o prisilnem ali obveznem delu.
399. Uredba o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev ob stroških zasebne stranke.
400. Odločba o nadaljnji skupnosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
401. Naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo v 1. 1933.
402. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
403. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
398.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 23. decembra 1931. na izredno zasedanje za dan 7. decembra 1931., v svoji LV. redni seji, ki jo je imela dne 18. oktobra 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 28. novembra 1931. na izredno zasedanje za dan 11. januarja 1932., v svoji XL. redni seji, ki jo je imel dne 19. oktobra 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o načrtu konvencije o prisilnem ali obveznem delu, usvojenem od občne konference mednarodne organizacije dela pri Društvu narodov v Ženevi dne 28. junija 1930.,*
ki se glasi:
§ 1-
Odobruje se in dobiva zakonsko moč načrt konvencije o prisilnem ali obveznem delu, usvojen od občne konference mednarodne organizacije dela pri Društvu
narodov v Ženevi dne 28. junija 1930., čigar besedilo se v francoskem jeziku in -v prevodu glasi:
Načrt konvencije o prisilnem ali obveznem
delu.
Občna konferenca mednarodne organizacije dela pri Društvu narodov,
sklicana po upravnem svetu mednarodnega biroja dela v Ženevi, kjer se je sestala dne 10. junija 1930., je v svojem 14. zasedanju,
ko je sklenila, da usvoji razne predloge, ki se nanašajo na prisilno ali obvezno delo, katero vprašanje je obseženo v prvi točki, postavljeni na dnevni red v tem zasedanju, in
ko je sklenila, da dobe ti predlogi obliko načrta mednarodne konvencije,
usvaja danes, dne osem in dvajsetega junija tisoč devet sto in tridesetega leta dolnji načrt konvencije, ki naj jo ratificirajo člani mednarodne organizacije dela po odredbah XIII. dela versailleske pogodbe in delov ostalih mirovnih pogodb, ki temu delu ustrezajo, tako-le:
Člen 1.
Vsak član mednarodne organizacije dela, ki ratificira to konvencijo, se zavezuje, ukiniti uporabo prisilnega ali obveznega dela v vseh njegovih oblikah v čim krajšem času.
Glede na to popolno ukinitev se sme uporabljati prisilno ali obvezno delo v prehodni dobi samo za javne namene in kot izredni ukrep ob pogojih in jamstvu, ki so ustanovljeni s členi, ki slede.
Po izteku roka petih let od dne uveljavitve te konvencije in ob poročilu, označenem niže v členu 31., bo preizkusil upravni svet mednarodnega biroja dela možnost, da se ukini prisilno ali obvezno delo brez novega roka v vseh svojih oblikah, in bo odločil, ali je treba postaviti to vprašanje na dnevni red konference.
Člen 2.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	Izraz	»prisilno	ali	obvezno	delo«	po	tej	konvenciji
22.	decembra 1982., št. 297/CXI/772,	označa	vsako	delo	ali	službo,	ki	se	zahteva	od	koga	s
pretnjo kakršnekoli kazni in za katero se ta ni prostovoljno ponudil.
Vendar izraz »prisilno ali obvezno delo« po tej konvenciji ne obseza:
a) dela ali službe, ki se zahteva na osnovi zakona o obvezni vojaški službi za dela čisto vojaškega značaja;
b) dela ali službe, ki je del normalnih grajanskih obveznosti grajanov države, ki se sama popolnoma ne-zavisno upravlja;
c) dela ali službe, ki se zahteva od koga kot posledica obsodbe, izrečene s sodno odločbo, če se vrši to delo ali služba ob nadzorstvu in kontroli javnih oblastev in če ta oseba ni prepuščena ali dana na razpolago poedincem, družbam ali zasebnim pravnim osebam;
č) dela ali službe, ki se zahteva v primerih višje sile, t. j. za vojne, ob nezgodah ali če prete nezgode, kakor n. pr. požari, poph. ve, lakota, potresi, hude epidemije in živinske kužne bolezni, naval škodljivcev, mrčesa ali rastlinskih zaje lavcev in vobče vse okolnosti, ki izpostavljajo nevarnosti ali ji' grozijo izpostaviti življenje ali normalne pogoje obstanka celotnega ali nekega dela prebivalstva;
d) malih selskih del, t. j. del, ki se opravljajo v neposredno korist zajednice po njenih članih, del, ki se potemtakem lahko smatrajo za normalne grajanske obveznosti, ki obremenjajo člane zajednice, če ima prebivalstvo samo ali imajo njegovi predstavniki pravico, izjaviti se o umestnosti teh del.
,	Clen	3.
Po tej konvenciji označa izraz "pristojna oblast varali osrednja državna oblastva ali pa osrednja višja oblastva prizadetega ozemlja.
Člen 4.
Pristojna oblastva ne smejo odredili ali dovoliti, da se naloži prisilno ali obvezno delo v korist poedincev, družb ali zasebnih pravnih oseb.
Če obstoji takšna oblika prisilnega ali obveznega dela v korist poedincev, družb ali zasebnih pravnih oseb tistega dne, ko registrira generalno tajništvo Društva narodov ratifikacijo te konvencije po kakšnem članu, mora ta član omenjeno prisilno ali obvezno delo popolnoma ukiniti od dne, ko stopi ta konvencija zanj v veljavo.
Člen 5.
Nobena koncesija, dana poedincem, družbam ali zasebnim pravnim osebam, ne sme imeti za posledico, da se naloži katerakoli oblika prisilnega ali obveznega dela zaradi proizvajanja ali zbiranja proizvodov, ki jih uporabljajo ti poedinci, družbe ali zasebne pravne osebe v svojo korist ali s katerimi trgujejo.
Če obsezajo koncesije, ki obstoje, določbe, ki imajo takšno prisilno ali obvezno delo za posledico, se morajo te določbe čimprej ukiniti, da se zadosti predpisom člena 1. te konvencije.
Člen 6.
Administrativni uradniki, tudi če bodo morali pozivati prebivalstvo, katero upravljajo, naj se loti kakršnekoli oblike dela. ne smejo vršiti na to prebivalstvo kolektivnega ali individualnega pritiska, da bi delalo prebivalstvo za poedince, družbe ali zasebne pravne osebe.
Člen 7.
Starešine, ki ne vrše administrativnih funkcij, ne smejo posezati po prisilnem ali obveznem delu.
Starešine, ki vrše administrativne funkcije, smejo z izrečno odobritvijo pristojnih oblastev posezati po prisilnem ali obveznem delu ob pogojih, navedenih v členu JO. te konvencije.
Zakonito priznani starešine, ki ne prejemajo primerne nagrade v drugih oblikah, se smejo koristiti s tem, da uživajo predpisno urejene osebne usluge in morajo biti ukrenjene vse primerne odredbe, da se prepreči zloraba.
Člen 8.
Odgovornost za vsako odločbo, da je poseči po prisilnem ali obveznem delu, pada na višja civilna oblastva prizadetega ozemlja.
Vendar smejo prenesti ta oblastva na višja krajevna oblastva pravico, naložiti prisilno ali obvezno delo v primerih, ko to delo nima učinka, da se delavci od svojega rednega prebivališča oddalijo. Ta oblastva smejo prenesti na krajevna vrhovna oblastva za dobe in po pogojih, ki se določijo z uredbami, označenimi v členu
23.	te konvencije, tudi pravico, naložiti prisilno ali obvezno delo, za čigar izvrševanje se morajo delavci od svojega rednega prebivališča oddaliti, če gre za to, da se olajša premestitev upravnih uradnikov v izvrševanju njih dolžnosti in prenos upravnega materiala.
Člen 9.
Razen nasprotnih odredb, ustanovljenih v členu 10. te konvencije, ne sme nobeno oblastvo, ki ima pravico, nalagati prisilno ali obvezno delo, dovoliti, da se poseže po tej obliki dela, če se ni predhodno uverilo:
a) da ima služba ali delo, ki ju je treba opraviti, neposredno in važno korist za zajednico, ki je pozvana, da ju opravi;
b) da sta ta služba ali to delo aktualna ali nujno potrebna;
c) da je bilo nemogoče, nabaviti prostovoljno delovno moč za opravo te službe ali tega dela, in razen tega tudi še, da so se ponudile mezde in delovni pogoji najmanj enaki tistim, ki so običajni v prizadetem ozemlju za podobne službe in dela;
č) da ne nastane iz dela ali službe pretežko breme za sedanje prebivalstvo glede na razpoložljivo delovno moč in na njegovo sposobnost, to delo opraviti.
Člen 10.
Prisilno ali obvezno delo, ki se zahteva kot davek, in prisilno ali obvezno delo, naloženo za dela javne koristi, od starešin, ki vrše administrativne funkcije, se mora postopno ukiniti.
Če se, ko se ta ukinitev še pričakuje, zahteva prisilno ail obvezno delo kot davek in če se naloži prisilno ali obvezno delo od starešin, ki vrše administrativne funkcije, da se izvedejo dela v javno korist, se morajo prizadeta oblastva predhodno uveriti:
a) da je služba ali delo, ki ju je treba izvršiti, neposredne in važne koristi za zajednico, ki je pozvana, da ju izvrši;
b) da sta ta služba ali to delo aktualna ali nujno
potrebna;
c) da iz tega dela ali te službe ne nastane pretežko breme za sedanje prebivalstvo glede na razpoložljivo delovno moč in na njegovo sposobnost, to delo opraviti;
č) da se delavcem zaradi oprave tega dela ali te službe ni treba oddaliti od njih navadnega kraja stanovanja ;
62. to*.
775
d)	da se uravna opravljanje tega dela ali službe Po zahtevah vere, družabnega življenja in kmetijstva.
Clen 11.
Samo sposobni odrasli moški, glede katerih se lahko domneva, da niso mlajši od 18 let, ne starejši od 45 let, se smejo pritegniti k prisilnemu in obveznemu delu. Razen za kategorije dela, označene v členu 10. te konvencije, se morajo uporabljati naslednje omejitve in Pogoji:
a) predhodno potrdilo v vseh primerih, ko je to Mogoče, od zdravnika, odrejenega od uprave, da prizadete osebe niso bolne za nikakšno nalezljivo boleznijo in da so telesno sposobne, prenesti naloženo delo in Pogoje, s katerimi se naj delo izvede;
b) oprostitev šolskega osebja, učencev in profesorjev, kakor tudi administrativnega osebja vobče;
c) obdržba v vsaki zajednici števila odraslih in zdravih ljudi, neobhodno potrebnih za rodbinsko in družabno življenje;
č) upoštevanje zakonskih in rodbinskih zvez.
Za namene, označene v prednjem odstavku c), ugo-tove uredbe, označene v členu 23. te konvencije, kolikšen del oseb stalnega moškega in zdravega prebivalstva se sme vzeti za določen čas na prisilno ali obvezno delo; vendar ta del nikakor ne sme presezati 25% tega prebivalstva. Ko ugotavljajo ta del, morajo upoštevati pristojna oblastva gostoto prebivalstva, družabni ali telesni razvoj tega prebivalstva, letni čas in stanje del, ki jih naj izvedejo prizadeti na mestu samem in na svoj račun; vobče morajo upoštevati gospodarske in socialne potrebe normalnega življenja dotične zajednice.
Člen 12.
Maksimalno razdobje za čas, ko sme kdo biti primoran na prisilno ali obvezno delo v raznih njegovih oblikah, ne sme presezati šestdeset dni za vsako razdobje dvanajstih mesecev; pri tem se morajo dnevi potovanja, potrebni za prihod na kraj dela in za povratek z dela, vračunati v teh šestdeset dni.
Vsak delavec, primoran na prisilno ali obvezno delo, mora biti opremljen s potrdilom, v katerem so označena razdobja prisilnega ali obveznega dela, ki ga naj opravi.
Člen 13.
Normalne delovne ure vsake osebe, primorane na prisilno ali obvezno delo, morajo biti iste, kakor ure, ki so običajne za svobodno delo, in delovne ure nad normalno trajanje morajo biti nagrajene prav tako, kakor se običajno nagrajajo prekočasne delovne ure svobodnih delavcev.
Vsem osebam, ki so zavezane kakršnikoli obliki Prisilnega ali obveznega dela, se mora dati en dan tedenskega odmora in ta dan se mora kolikor le moči ujemati z dnevom, ki je ustanovljen po izročilu ali običajih dežele ali krajine.
Člen 14.
Razen dela, označenega v členu 10. te konvencije, se mora prisilno ali obvezno delo v vseh svojih oblikah nagraditi v denarju in z mezdami, ki za isto delo ne smejo biti nižje od tistih, ki veljajo v krajini, kjer so delavci zaposleni, niti od tistih, ki veljajo v krajini, kjer so bili delavci nabrani.
Če je delo naloženo od starešin v izvrševanju njihovih administrativnih funkcij, se mora uvesti plače-
vanje mezd po pogojih, določenih v predhodnem paragrafu, brž ko je to mogoče.
Mezdo se morajo izplačati vsakemu delavcu po-samez, ne pa starešini njegovega plemena ali kateremukoli drugemu oblastvu.
Dnevi potovanja za prihod na delovni kraj kakor tudi za povratek morajo biti šteti za plačilo mezd kot delovni dnevi.
Ta člen nima učinka^ da bi prepovedal dajanje običajnih dnevnih živežnih obrokov delavcem kot del plače; ti obroki morajo imeti najmanj enako vrednost, kakor vsota denarja, za katero se smatra, da jo ti obroki predstavljajo; toda ne sme se vršiti noben odbitek od plače ne za plačilo davka, ne za posebno hrano, posebno obleko ali posebno stanovanje, ki se dajejo delavcem, da bi se vzdržali v takem stanju, da nadaljujejo svoje delo glede na posebne pogoje njihove zaposlitve, niti za dajanje orodja.
Člen 15.
Vsako zakonodajstvo o povračilu škode ob nezgodah ali boleznih, ki izvirajo iz dela, in vsako zakonodajstvo, ki določa dajanje odškodnine osebam, ki so bile zavisne od delavcev, ki so umrli ali postali invalidi, katera zakonodajstva so v veljavi ali ki bodo v veljavi na prizadetem ozemlju, se mora uporabljati na osebe, zavezane prisilnemu ali obveznemu delu, po istih pogojih, kakor na svobodne delavce.
Na vsak način mora vsako oblastvo, ki uporablja delavce za prisilno ali obvezno delo, zavarovati vzdrževanje tega delavca, če ga napravita nezgoda ali bolezen, ki izvirata iz njegovega dela, popolnoma ali deloma nesposobnega, da bi zadoščal svojim potrebam. To oblastvo mora prav tako ukreniti vse, česar je treba za vzdrževanje vsake osebe, ki je dejanski zavisna od tega delavca, ob njegovi nesposobnosti ali smrti, ki je bila povzročena po delu.
Člen 16.
Osebe, zavezane prisilnemu ali obveznemu delu, se ne smejo premeščati, razen ob izredni potrebi, v krajine, kjer so pogoji prehrane in podnebja toliko različni od tistih, katerih so vajeni, da bi utegnili biti nevarni za njihovo zdravje.
V nobenem primeru pa ni takšna premestitev delavcev dovoljena, če se ne ukrenejo in najstrože ne uporabijo vse odredbe, ki se nanašajo na higieno in udobnost in ki so potrebne za njihovo nastanitev in za zaščito njihovega zdravja.
Če se takšni premestitvi ne da izogniti, je treba uporabiti po pristojnem zdravniškem mnenju ukrepe za postopno prilagoditev delavcev novim pogojem prehrane in p#dnebja.
Če se pozovejo delavci, naj opravljajo redno delo, ki ga niso vajeni, je treba ukreniti vse, česar je treba, da se privadijo tej vrsti dela, zlasti kar zadeva postopno izvežbanje, delovne ure, določanje vmesnega odmora, izboljševanje ter povečevanje dnevnih živežnih obrokov, ki bi utegnili bili potrebni.
Člen 17.
Preden dovolijo, da se poseže po kakršnemkoli prisilnem ali obveznem delu za gradbena dela ali za dela zaradi vzdrževanja v pravilnem stanju, zbog katerih morajo bivati delavci dalj časa na krajih dela, se morajo pristojna oblastva uveriti:
1.	da so ukrenjene vse potrebne odredbe, da je zavarovana higiena delavcev in jim zagotovljena ne-
obhodno potrebna zdravniška oskrba, in da se zlasti:
a)	ti delavci zdravniško pregledajo, preden začno delati, in da se v določenih časovnih presledkih med svojo zaposlitvijo na novo pregledajo; b) da je poskrbljeno v zadostnem številu za zdravniško osebje in za dispanzerje, zavetišča za bolnike, bolnice in potrebni material za zadoščevanje vsem potrebam, in c) da je zadostno zavarovana dobra higiena na krajih dela, preskrba delavcev z vodo, hrano, kurivom in kuhinjskim priborom in da je, po potrebi, preskrbljeno za zadostno obleko in stanovanje, ki zadovoljuje;
2. da so se ukrenile primerne odredbe, da se zagotovi vzdrževanje rodbine delavcev, zlasti da se olajša na varen način pošiljanje enega dela mezde rodbini s pristankom ali na prošnjo delavcev;
3. da je potovanje delavcev na kraj dela in za povratek od tam zavarovano po administraciji ob njeni odgovornosti in ob njenih stroških in da olajša administracija ta potovanja s tem, da uporablja v najširši meri vsa razpoložljiva prevozna sredstva;
4. da je zavarovan ob bolezni ali nezgodi delavca, ki povzročata nesposobnost za delo za določen čas, povratek delavca domov ob stroških administracije;
5. da vsak delavec, ki želi ostati po izteku svoje dobe prisilnega ali obveznega dela na mestu samem kot svoboden delavec, to lahko stori in da ne izgubi za dobo dveh let svoje pravice do brezplačnega povratka domov.
Clen 18.
Prisilno ali obvezno delo za prevoz oseb ali blaga, n. pr. za prenašanje ali veslanje, se mora v najkrajšem roku ukiniti; pristojna oblastva pa morajo glede na to ukinitev izdati predpise, ki ustanavljajo zlasti: a) obveznost, da se uporablja to delo samo, da se olajša premestitev uradnikov administracije v izvrševanju njihovih funkcij, ali za prevoz materiala administracije ali ob absolutno nujni potrebi za prevoz drugih oseb, ki niso uradniki; b) obveznost, da se uporabljajo za takšne prevoze Samo moški,	ki	so s	predhodnim zdravniškim pregledom spoznani	za	telesno sposobne za	ta
posel v vseh primerih, ko	je	tak	pregled možen;	v
primerih pa, ko pregled ni	možen,	se mora dseba,	ki
zaposluje to delovno moč, na svojo odgovornost uveriti, da imajo zaposleni delavci zahtevano telesno sposobnost in da niso bolni za nalezljivo boleznijo: c) največje breme, ki ga naj delavci prenašajo; č) najdaljšo pot, ki jo morajo napraviti ti delavci od kraja svojega stanovanja; d) največje število dni v mesecu ali v kakšnem drugem razdobju, ob katerih smejo ti delavci biti pozvani na to delo, pri čemer se vštejejo v to število tudi dnevi za povratek; e) osebe, ki so upravičene, zahtevati to obliko prisilnega ali obveznega dela. kakor tudi obseg, v katerem imajo pravico, posezati po njem.
Ugotavljaje maksimume, omenjene pod črkami c), č) in d) predhodnega paragrafa, morajo pristojna obla-stva upoštevati razne važne činitelje, zlasti telesno sposobnost prebivalstva, iz katerega se delavci jemljejo, značaj pota, ki se mora napraviti, kakor tudi klimatske pogoje.
Dalje morajo pristojna oblastva ukreniti odredbe, da normalno na dan napravljeni pot nosačev ne pre-seza daljave, ki ustreza povprečnemu trajanju delovnega dne osmih ur; za njeno določitev pa je jemati v poštev ne samo breme, ki se prenaša, in pot. ki ga je treba napraviti, marveč tudi danie nota. letni čas in vse druge važne činitelje; če bi bilo treba prekočasnih
delovnih ur, se morajo te nagrajati z večjimi mezdami od normalnih.
Člen 19.
Pristojna oblastva smejo dovoliti, da se posezi po obveznem obdelovanju zemlje samo v ta namen, da se prepreči lakota ali nedostajanje živežnih proizvodov, vselej pa s pogojem, da morajo hrana ali proizvodi, ki se tako pridobe, ostati last poedincev ali zajednice, ki so jih pridelali.
Ta člen ne sme imeti tega učinka, da se ukine, če je proizvajanje organizirano po zakonu in običaju na skupni osnovi in če ostanejo proizvodi ali dobički od prodaje teh proizvodov last zajednice, za člane te zajednice obveznost, izvršiti delo, ki se jim je na ta način naložilo.
Člen 20.
Zakonodajstva, ki določajo kolektivno kazen, ki se uporablja na vso zajednico za zločinstva, storjena po nekaterih njenih članih, ne smejo obsezati prisilnega ali obveznega dela za neko zajednico kot eno izmed metod kaznovanja.
Člen 21.
Prisilno ali obvezno delo se ne sme uporabljati za jamska dela v rudnikih.
Člen 22.
Letna poročila, glede katerih se člani, ki ratificirajo to konvencijo, zavezujejo, da jih bodo predlagali mednarodnemu biroju dela po odredbah člena 408. versaille-ske pogodbe in členov ostalih mirovnih pogodb, ki temu členu ustrezajo, o ukrepih, ki so po njih odrejeni, da bi dale odredbam te konvencije veljavo, morajo obsezati kar najpopolnejša obvestila za vsako prizadeto ozemlje o obsegu, v katerem se je na tem ozemlju poseglo po prisilnem ali obveznem delu, kakor tudi o sledečih točkah: v katere namene se je vršilo to delo; odstotek obolelosti in umrljivosti; delovni čas; način plačevanja mezd in znesek mezd kakor tudi vsa druga primerna pojasnila.
Člen 23.
Da se da odredbam te konvencije veljava, morajo razglasiti pristojna oblastva kar najpopolnejšo in naj-preciznejšo uredbo o uporabi prisilnega ali obveznega dela.
Te uredbe morajo obsezati zlasti predpise, s katerimi se dovoljuje vsakomur, ki je zavezan prisilnemu ali obveznemu delu, da poda pristojnim oblastvom svoje prigovore, ki se nanašajo na njegove delovne pogoje, in ki mu jamčijo, da se bodo ti prigovori preizkusili in uvažili.
Člen 24.
V vseh primerih je treba ukreniti primerne odredbe, da se zavaruje stroga uporaba uredb o uporabi prisilnega ali obveznega dela, najsi s tem, da se razširi na prisilno ali obvezno delo pristojnost vsakega organizma inšpekcije dela, ki je že ustanovljen za svobodno delo, ali pa po katerem drugem prikladnem sistemu. Morajo se tudi ukreniti odredbe, da se obveste o teh uredbah osebe, zavezane prisilnemu ali obveznemu delu.
Člen 25.
Nezakonito zahtevanje prisilnega ali obveznega dela bo postavljeno pod kazenske odredbe in vsak član, ki ratificira to konvencijo, je dolžan, se uveriti, da so odredbe, določene z zakonom, res učinkovite in da se strogo uporabljajo.
Člen 26.
Vsak član mednarodne organizacije dela, ki to konvencijo ratificira, se zavezuje uporabljati jo na ozemlja, ki so podložna njegovemu suverenstvu, njegovemu sodstvu, njegovi zaščiti, njegovemu suzerenstvu, varuštvu ali njegovi oblasti, v obsegu, kolikor ima pravico, podpisovati obveznosti, ki se tičejo vprašanja notranjega sodstva. Če se hoče ta član koristiti z odredbami člena 421. versailleske pogodbe in s členi ostalih mirovnih pogodb, ki temu členu ustrezajo, mora priložiti svoji ratifikaciji izjavo, v kateri oznanja:
1. na katerih ozemljih namerja uporabljati odredbe te konvencije popolnoma;
2. na katerih ozemljih namerava uporabljati odredbe te konvencije z izpremembami in v čem so te izpremembe;
3. za katera ozemlja si pridržuje svojo odločbo.
Gorenja izjava se smatra za sestavni del ratifikacije
*n ima povsem isti učinek. Vsak član, ki poda takšno rzjavo, se lahko odpove z novo deklaracijo vsem pridržkom ali delu pridržkov, ki so obsežene na osnovi Prednjih odstavkov 2. in 3. v njegovi poprejšnji izjavi.
V • ' '	Člen	27.
Službene ratifikacije te konvencije po pogojih, določenih v XIII. delu versailleske pogodbe in v delih ostalih mirovnih pogodb, ki temu delu ustrezajo, se Priobčijo generalnemu tajništvu Društva narodov in to jih registrira.
Člen 28.
Ta konvencija je obvezna samo za tiste člane mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacija se registrira pri tajništvu.
Konvencija stopi v veljavo dvanajst mesecev potem, ko se registrirata ratifikaciji dveh članov mednarodne organizacije dela pri generalnem tajništvu.
Potem stopi ta konvencija za vsakega elana v veljavo dvanajst mesecev po dnevu, ko se njegova ratifikacija registrira.
Člen 29.
Kadar se ratifikaciji dveh članov mednarodne organizacije dela pri tajništvu registrirata, notificira , generalni tajnik Društva narodov to dejstvo vsem članom mednarodne organizacije dela. Generalni tajnik jim tudi notificira registracijo ratifikacij, ki mu jih Pozneje vsi ostali člani organizacije priobčijo
Člen 30.
Vsak član, ki ratificira to konvencijo, jo lahko od-Pove po izteku razdobja desetih let po dnevu prvotne uveljavitve konvencije s spisom, priobčenim generalnemu tajniku Društva narodov, ki ga ta registrira. Odpoved začne Peljati šele po letu dni od dne registracije pri tajništvu.
Vsak član, ki to konvencijo ratificira, ki pa v letu dni po izteku razdobja desetih let, omenjenega v prejšnjem paragrafu, ne uporabi pravice odpovedi, ki je določena v tem členu, je zavezan za novo razdobje petih let in potem lahko odpove to konvencijo po izteku vsakega razdobja petih let po pogojih, ki so določeni v tem členu.
Člen 31.
Po izteku vsakega razdobja petih let, računaje od uveljavitve te konvencije, mora predložiti upravni svet mednarodnega biroja dela občni konferenci poročilo o
uporabi te konvencije in sklene, ali je treba postavili na dnevni red konference vprašanje o njeni popolni ali delni reviziji.
Člen 32.
Če bi usvojila mednarodna konferenca novo konvencijo, ki ji je predmet popolna ali delna revizija te konvencije, bi imela ratifikacija nove konvencije, kateri je predmet revizija, po enem članu po sebi za posledico brezpogojno odpoved te konvencije, kar zadeva rok, in neglede na gorenji člen 30., toda s pridržkom, da je nova konvencija, ki ji je predmet revizija, stopila v veljavo.
Od dne uveljavitve nove konvencije, ki ji je predmet revizija, bi ta konvencija prestala biti pristopna ratifikaciji članov.
Ta konvencija bi pa ostala v veljavi v svoji obliki in vsebini za tiste člane, ki bi jo ratificirali, ki pa ne bi ratificirali nove konvencije, kateri je predmet revizija.
Člen 33.
Tako francosko kakor angleško besedilo te konvencije sta polnoveljavni.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji člena 28. v načrtu omenjene konvencije.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 30. novembra 1932.
Minister za socialno politiko	Aleksander	s.	r-
in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.	Predsednik
Minister za zunanje posle ministrskega sveta B. D. Jevtič s. r.	dr.	M. Srškič s. r.
Videl
in postavil državni pečat (Sledijo podpisi vseh ostalih čuvar državnega pečata,	ministrov.)
minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.	(M. P.)
Uredbe osrednje vlade.
399.
Na osnovi čl. 142. finančnega zakona za 1. 1928./1929. in sporazumno z ministrom za finance predpisujem to-le
uredbo
o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških zasebne stranke in na njeno zahtevo.*
§ 1.
\
Uredba o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	julija 1933., št. 152/XLI1/435.
stroških zasebne stranke in na njeno zahtevo, z dne
29.	marca 1929., št. 25.190,*	se izpreminja tako-le:
1.	Clen 4. se izpreminja	in se glasi: »Dnevnice za
službena potovanja se izplačujejo po tej-le razpredelnici:
1. uradnikom v položajni skupini I., II.,
1.	stopnji, in II., 2. stopnji....................Din	180—
2. uradnikom v položajni skupini III.,
1.	stopnji, in III., 2. stopnji...................Din	144—
3. uradnikom v položajni skupini IV.,
1.	stopnji, in IV., 2. stopnji....................Din	126'—
4. uradnikom v položajni skupini V.
in VI..............................................Din	99—
5. uradnikom v položajni skupini VII.
in VIII............................................Din	81 —
6. uradnikom v položajni skupini IX. in uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo..........................................Din	72-—
7. uradnikom v položajni skupini X. in uradniškim pripravnikom s popolno
srednjo šolo.......................................Din	63-—
8. uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo in zvaničnikom.....................Din	54-—
9. služiteljem................................Din	45'—
2. V čl. 10., št. 2, velja namesto »30 Din«: »20 Din«.
3. V členu 16., drugem odstavku, velja namesto »20 Din«: »15 Din«, namesto »30 Din« pa velja: »20 Din«.
§ 2.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 28. junija 1933.; št. 62.860.
Minister pravde B. Maksimovič s. r.
400.
Odločba.
Na podstavi poročila Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dne 17. marca, odnosno 20. maja t. 1., št. 4470, o izidu glasovanja obrtniških organizacij proti delitvi zbornice in o sklepu obrtnega odseka imenovane zbornice, naj se zbornica ne deli,
odločam
na osnovi § 393., odst (2), t. b):
da ostane Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani skupna, ker za ločitev obrtnega odseka iz navedene zbornice niso dani pogoji zakona.
V Beogradu, dne 9. junija 1933.; 11. br. 19166/u.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumcnkovič s. r.
* »Uradni list« št. 171/41 iz 1. 1929.
Banove uredbe.
401.
III. No. 5842/1.
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. VI. 1929. (»Služb, novine« br. 143/LX!
— »Uradni lisk št. 313/76 iz 1. 1929.) v zvezi s § 11. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9- X. 1929. (»Služb, novine« br. 240/XCIX
— »Uradni list« št. 417/104 iz 1. 1929.) predpisujem zaradi pospeševanja čebelarstva kot važne panoge narodnega gosj)odarstva za vse območje Dravske banovine tole
naredbo
o prevažanju čebel na ajdovo pašo v 1. 1933.
Člen 1.
Kdor namerava pripeljati čebele na ajdovo pašo, mora to prej prijaviti pristojnemu županstvu s točno navedbo števila čebelnih panjev in prostora, kamor jih namerava postaviti. Obenem mora županstvu naznaniti tudi svoj točni naslov ali naslov svojega pooblaščenca.
Člen 2.
Če je v okolišu 600 m od prostora, kamor se nameravajo postaviti dovožene Čebele, že 150 čebelnih panjev velike mere (2 kranjiča ali 2 koša veljata za 1 panj velike mere), sme županstvo na zahtevo domače Čebelarske podružnice ali domačih čebelarjev prepovedati dovoz čebel; če na to število še ni doseženo, sme prepovedati dovoz čebel preko tega števila čebelnih panjev.
Ako pa v dotičnem okolišu ni vsaj 25% polj posejanih z ajdo, sme občinski odbor maksimalno število panjev od 150 znižati na 100.
Člen 3.
Če županstvo po -čl. 2. prepove dovoz čebel, mora izdati to prepoved pismeno in jo najkesneje tretji dan po prejemu prijave vročiti ali priporočeno po pošti odposlati prijavljenemu čebelarju ali njegovemu pooblaščencu, sicer se smatra, da mu je dovoz dovoljen.
Člen 4.
Kolikor je v okviru čl. 3. mogoče, mora županstvo dati prednost prijavljenim čebelarjem po tem-le vrstnem redu: Čebelarjem iz občine, čebelarjem iz dotič-nega sreza, čebelarjem, ki najdalje dovažajo čebele v dotično občino, za njimi pa ostalim čebelarjem po vrsti, kakor so se prijavili.
Člen 5.
Pred 10. avgustom se čebele ne smejo pripeljati na ajdovo pašo in po končani paši, najkesneje pa do 20. septembra, jih mora vsak dovoznik odpeljati.
Člen 6.
Da se zabrani ropanje, je v času od 10. avgusta do
20.	septembra vsem čebelarjem, tudi domačim, prepovedano točenje medu. Dovoljeno je le odvzeti polno satje in ga nadomestiti s praznim.
Člen 7.
Kdor pripelje čebele na pašo, ne da bi jih prej prijavil po čl. 1. ali kdor jih pripelje kljub prepovedi žu-
panstva po čl. 2. in 3., jih mora na zahtevo županstva odpeljati v roku, ki mu ga to določi. Ta rok ne sme biti krajši od treh dni. Če tega ne izvrši, sme županstvo čebele odstraniti na njegove stroške. Enako sme županstvo po 20. septembru odstraniti dovožene čebele, ki jih čebelarji kljub opominu ne odpeljejo.
Člen 8.
Prestopki določila čl. 6. te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni pa z zaporom od 1 do 20 dni. Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne (čl. 70. navedenega zakona).
Člen 9.
Za pritožbo zoper odredbe županstev po tej naredbi veljajo predpisi občnega upravnega postopka. Kar je določeno za županstva, velja v mestih s pravico občnega upravnega oblastva I. stopnje za mestna načelstva.
Člen 10.
Z onimi čebelarji, ki so pred dnem, ko stopi ta na-redba v veljavo, že pripeljali čebele na pašo, je postopati kakor z onimi, ki jim dovoz čebel ni bil zabranjen.
Člen 11.
Veterinarsko-policijski predpisi s to naredbo niso prizadeti.
Člen 12.
Ta naredba stopi v veljavo na dan po dnevu razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. S tem dnevom se razveljavljajo vse Prejšnje oblastvene odredbe glede omejitve dovoza čebel na ajdovo pašo.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. julija 1933.
Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
402.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 9862/4.
Občina Bodonci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. julija 1933.
II- No. 16138/1.
Občina Genterovci, v srezu dolnjelendavskem, bo Pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1938. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. julija 1933,
II.	No. 12627/2.
Občina Konjice, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	120-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	1001—,
c) od	100	1	piva Din	60-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 10'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 30-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 20-—,
g) od prašičev Din 20'—,
h) od drobnice Din 5’—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 17—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. julija 1933.
II.	No. 18012/1.
Občina Novi Beznovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1938. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. julija 1933.
II.	No. 16009/2.
Občina Polenci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. julija 1933.
II.	No. 14570/2.
Občina Predoslje, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100*—,
c) od 100 1 piva Din 80'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. julija 1933.
II.	No. 10545/2.
Občina Turški vrli, v srezu ptujskem,	bo	pobirala
od dneva razglasitve v »Službenem listu«	v	letu	1933.
naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—,
c) od	100	1	piva Din	25—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja ruma in konjaka Din 5‘—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15—,
e) od goveda pod 1 letom Din T—,
f) od drobnice Din 5-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. julija 1933.
II.	No. 2378/2.
Občina Vič, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v 2>Službenem listu« v letu 1933. nfaslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 50'—.
e) od goveda pod 1 letom Din 30-—
f) od prašičev Din 30-—,
g) od drobnice Din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. julija 1933,
403.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 117 z dne 27. maja 1933.	'
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
2. maja 1933., III. štev. 17707, je bil upokojen dr. Stare Leon, načelnik upravnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v III. položajni skupini 1. stopnje, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 118 z dne 29. maja 1933.
Z odlokom ministra pravde z dne 13. maja 1933., štev. 47941, je bil premeščen na prošnjo P u p i s Ivan, kanclist IX. položajne skupine, od okrožnega sodišča v Zagrebu k okrožnemu sodišču v Mariboru.
Z odlokom ministra za finance z dne 29. aprila 1933., štev. 14986, je bil upokojen Križan Matija, davkar VIII. položajne skupine davčne uprave v Ptuju s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Po odloku pomočnika ministra za finance z dne
25.	aprila 1933., štev. 33143/IIL, je prestala državna služba Rormanu Adolfu, pomožnemu davkarju davčne uprave v Kranju v IX. položajni skupini s 1. periodskim poviškom dne 1. aprila 1933.
Številka 119 z dne 30. maja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
3. maja 1933. je bil p o s t a v 1 j e n za poverjenika in šefa odseka za vozna sredstva strojnega oddelka v VI. položajni skupini pri direkciji državnih železnic v Ljubljani M i 1 h o f e r Zvonimir, dosedanji poverjenik iste položajne skupine istega oddelka pri isti direkciji.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1933., so bili upokojeni: Svoboda Maks, svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje dravske direkcije pošle in telegrafa v Ljubljani; Urbančič Karol, administrativni uradnik VI. položajne
skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; Rebernik Ivan, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Celje; Kamenšek Gabriela, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1; Majhen Ivan, p. t. uradnik
VI.	položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1, Gašperin Emilija, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1; Zavodnik Jakob, p. t. uradnik VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 2; Vaupotič Franc, p. t. uradnik VIL položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2 in Mudrovčič Ljudmila, p. t. uradnik VIL položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 4.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. aprila 1933. je bil upokojen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Šnajder Anton, glavni arhivar VIL položajne skupine s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
30.	aprila 1933. je bil i z p r e m e n j e n ukaz z dne
1. decembra 1928. pod številko 51548 ministrstva pošte in telegrafa, kolikor se tiče napredovanja Trampuša Rafaela, p. t. uradnika pošte in telegrafa Ljubljana
2, v 2. skupino II. kategorije v tem smislu, da velja to napredovanje od 4. marca 1931., ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 1. aprila 1933, štev. 10219. Prav tako ukaz, ki se tiče napredovanja Jakša Aleksan-d r a, p. t. uradnika pošte in telegrafa Ljubljana 2, v tem smislu, da velja napredovanje v 2. skupino II. kategorije od 18. marca 1931, ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 1. aprila 1933, štev. 10218. S tem ukazom se razveljavljajo: ukaz z dne 21. septembra 1932. pod štev. P. t. 82435 ministrstva za promet o izvršitvi razsodbe državnega sveta z dne 18. avgusta 1932, štev. 21146; ukaz z dne 13. oktobra 1932. pod štev. P. t. 90576. istega ministrstva o izvršitvi razsodbe državnega sveta z dne 15. septembra 1932, štev. 21523; dalje ukaza z dne
21.	septembra in 13. oktobra 1932. pod številkama P. t. 82436 in 90577 istega ministrstva, kolikor se tičeta napredovanja imenovanih v VIL položajno skupino.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
26.	aprila 1933. in v zvezi z razsodbo državnega sveta z dne 25. februarja 1933, štev. 37530/32 je bil odpuščen iz državne službe Toplak Stanko, višji pristav VII. položajne skupine kurilnice v Mariboru v tem smislu, da velja odpust od 19. maja 1932. S tem ukazom se nadomešča ukaz z dne 19. maja 1932, štev. 11641.
Številka 120 z dne 31. maja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
24.	marca 1933, I. štev. 11095/0, sta bila postavljena: za profesorja V. položajne skupine drž. tehnične srednje šole v Ljubljani ing. Skočir Rudolf, profesor VI. položajne skupine in za profesorja VIL položajne skupine Ribarič Miha, profesor VIII. položajne skupine iste šole.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. aprila 1933, I. štev. 13694/0, sta bila postavljena za profesorja VI. položajne skupine drž. tehnične srednje šole v Ljubljani Šubic Miroslav in Klinc Stanislav, profesorja VIL položajne skupine iste šole.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. y Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 62. kosu IV. letnika z dne 2. avgusta 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/39.	1902
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. julija do 14. julija 1933
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
		O	"S		O j-
Srez	Ostal	Na nov obolel	> C3 U1 »3	Uinrl	vV a m o <n « o O >
						O		
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 		2		1	—	i
Celje 		7	1	3	—	5
k ra ni , ,	6	9	—	—	14
Jursko	2	2	—	—	4
		 • • •	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . . . .	3	—	—	—	3
Ljubljana (mesto) . , .	2	—	1	—	1
Ljutomer 	.	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	3	—	1	—	2
Murska Sobota......	2	1	—	—	3
Novo mesto .......	1	—	—	—	1
Prevalje ........	1	—	—		1
Radovljica	1	—	—	—	1
Slovenjgradec		4	1	—	—	5
Vsega . .	35	14	6	—	43
Griža. — Dysenteria.					
Brežice 		-	2	-	-	2
Vsega . . .	_	2	-	-	2
Škrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice ..	4	—	—	—	4
Celje 	• .	2	—			—	2
Dolnja Lendava . . ■ . .	1	—	—	—	1
Kamnik 		 .	8	—	0	—	2
Krani • .........	1	—	—		1
Kočevje .........	1	—		—	1
krško	3	—	—	—	3
Litija .........	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	25	—	1	—	24
Ljubbana (mesto) . • .	13	2	8	—	7
Ljutome	.	1	—	—	—	1
Maribor desni breg , .	3	—	3	—	—
Maribor levi breg . . .	1	1	—•	—	2
«ovo mesto			4	2	■—1	—	6
Prevalje 		1	—	.—	—	1
Slovenjgradec	1	—	1	—	—
Šmarje Dri Jelšab . . .	1	—	—■	—	1
Vsega . . .	71	5	19	—	57
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
-1-1 1
Maribor levi breg	I	1
Vaeea . » • I 1
Krčevita odrevenelost. •
Brežic ...............*	•	•	I	1
Kočevje ...... I 1
Maribor levi breg ! 1
- - 1
Tetanus. 1
1
1 —
Srez	Ostali	Na novo oboleli	'S ► 2 T3 5	□mrli	0 — —.n si a m t; o 0 *•
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice ..........	4	—	—			4
Celje 			1	—	—			1
Celje (mesto) ......	1	—	—			1
Dolnja Lendava .....	1	i	2	—	—
Kamnik		1	i	—	—	2
Kranj	3	—	—			3
Kršk.		2	—	—	—	2
Laško ...........	1	i	1	—	1
Litija		2	—	—			2
Logatec			1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	7	i	—			8
Ljubljana (mesto) . . .	2	4	1			5
Maribor desni breg . .	2	1	1	1	1
Maribor levi breg . . ,	23	1	5	1	18
Murska Sobota		2		2		—
Novo mesto		 »	1	1	1	—	1
Prevalie 		2	—	1			1
Ptui			1	2	1			2
Radovljica			3	1	2			2
Slovenjgradec		—	1	—			1
Šmarje pri Jelšab ....	2	—	1	—	1
Vsega • . .	62	15	18	2	57
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Metlika		3	-	-		3
Vsega ... I 3 | — Šen. — Erysipelas.			-	-	3
Brežice .......	1	—	—	—	1
Celie (mesto) ......	1	1	1	—	1
Črnomelj			—	1	—	—	1
Kamnik	—	1	—	—	1
Krani	1	—	1		—
	—	1	—	—	1
Litija ...........	1	—	1	—	—
Logatec ..........	3	—	—■		3
Ljubljana (mesto) . .,	1	—	—	—	1
Maribor desni breg . .	—	2	—	—	2
Maribor levi breg . . .	3	—	—	—	3
Maribor (mesto) ....	—	2	—v	—	2
Murska Sobota		1	—	1	—	—
Novo mesto .......	1	1	—	—	2
Prevalie	2	—	1	—	1
Ptui 			5	1	3	—	3
Radovljica			—	1	—	—	1
Šmarje pri Jelšab ....	1	—	1	—	—
Vsega - .	21	11	1 9	| —	| 23
Otrpnjenje tilnika. -acuta	- Polyomyelitis				
Litija		1 1	1-	!-	1-	1 1
Vsega • . .	1			1-	| 1
Otročična vročica. — puerperalis.		Sepsis			
Maribor levi breg . . .	1	1 —	—	1 —	1 1
Pt-i		1	1 —	—	1 —	1
. Vsega . .	2	1-	—	I--	1 2
Vnetje priušesne slinavke. -epidemica.			- Parotitis		
Šmarje pri Jelšab ....	1 -	I l	i-	—	1 1
V»ega . . •	1-	1 1	1-	—	1 1
Ljubljana, dne 18	julija 1933.				
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani					
III./5. No. 5920/1	1914
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. julija 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedena v oklepajih.
Steklina :
Mur. Sobota; Moravci (Moravci 1 d v.)
Svinjska kuga:
Brežice: Videm (Stara vas in Videm po 2 dv.). Črnomelj: Dragatuš (Pusti gradeč 1 dvorec), Semič (Kal 1 dv.), Talčjii vrh (Otovec 2 dvorca), Loka (Loka 1 dv.). Kočevje: Kompolje (Podbrezje 1 dv.), Podgora (Mala vas 4 dv., Podgorica in Bruhanja vas po 1 dv.), Videm (Predstruge 3 dv., Ponikve 2 dv. in Podpeč 1 dv.). Konjice: Bezina (Ga-breraik 2 dv.), Konjice okolica (Bn-kovlje 3 dv., Dobrova 2 dv., Gabrovlje 3 dv., Polena 6 dv., Žeče 4 dv.), Konjice trg (Blato 1 dv., Zg. Pristova 1 dv.), Oplotnica (Markačice 1 dv., Oplotnica 1 dv., Zlakova 2 dv.), Žeče (Draža vas 3 dv., Žeče 4 dv.) Krško: Čatež (Sobe-nja vas _1 dv.), št. Jernej (Groblje 3 dv.). Litija: Polšnik (Mala Goba 3 dv. Preženjske njive 1 dv.). Ljubljana; Račna (Vel. Ilova gora 1 dv.). Ljubljana mesto: Ljubljana 4 dv. Ljutomer: Grlava (Banovci 3 dv.), Naršinci (Ba-binci 4 dv.). Logatec: Bloke (Ravne 1 dv.). Maribor desni breg: Zg. Bistrica 1 dv.). Maribor levi breg: Košaki (Meljski hrib 1 dv.), Gradiška (Gradiška 1 dv.). Metlika: Metlika (Metlika 1 dv.), Gradac (Gradac 1 dv.)., Suhor (Sela-Luža 2 dv.), Radoviča (Bojanjavas 2 dv., Boldrež 1 dv., Radoviča 2 dv., Slamna vas 3 dv.). Prevalje: Črna (Žr-jav l dv.), Prevalje (Farna vas 3 dv.), Stražišče _1 dv.), Tolsti vrh (Javornik 1 dv.). Ptuj: Sv. Lovrenc na Drav. polju (Sv. Lovrenc 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice; Videm (Stara vas 1 dv.). Kamnik; Kamnik (Kamnik 1 dv.) Kranj: Preddvor (Sp. Bela 2 dv.). Laško: La ko (Laško 1 dv.), Sv. Krištof (Sp. Rečica in Trem orje po 1 dv.), Sv. Lenart (Žigon 1 dv.). Litija: Moravče (Javorje, Moravče in Tlaka po 1 dv.). Ljutomer: Bolebneci (Berkovoi 1 dv.), Mala Nedelja (Mala Nedelja 1 dv.), Ooe-slavci (Očeslavci 1 dv.). Logatec: Rovte (Rovte 1 dv.), Žiri (Hleviše 1 dv.). Maribor desni breg: Slov. Bistrica (Slov. Bistrica 2 dv.), Vrhlcga (Trnovci 1 dv.). Maribor levi breg: Korena (Sp. .Korena 1 dv.), Rožpo-h (Rožpoh 1 dv.). Vosek (Vosek 1 dv.). Novo mesto: Mirna peč (Biška vas 4 dv. Mali vrh in Mirna peč po 1 dv.), Novo mesto (Novo
mesto 2 dv.), Prečna (Podgora 1 dv.). Prevalje: Prevalje (Navrškii vrh 1 dv.), Vuzenica (Dravče 1 dv.). Ptuj: Ormož (Ormož 2 dv.), Središče (Središče 1 dv.), Sv. Barbara v Halozah (Ciirkuilane
1 dv.), Šardinje (Kljuearovci 1 dv.), Žerovinci (Cerovec 1 dv.). Slovenjgradec: Št. Andraž pri Velenju (Dobrič 1 dv.), Velenje (Stara vas 1 dv.). Radovljica: Koroška Bela (Koroška Bela 2 dv.). Škofja Loka (sreska izpostava): Trate (Žiirovski vrh 1 dv.). Šmarje pri Jelši: Okolica Šmarje pri Jelšah (Sv. Barbara
2	dv.). Ljubljana mesto:	Ljubljana
2 dvorca.
Kuga čebel ne zalege:
Ptuj: Sv. Lovrenc v Slov. Gor. (Jur-šinci 3 dv.), Trnovska vas (Trnovska vas 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. julija 1933.
•J*
VII.	No. 13336/1.	1913—3—2
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi 61. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in 61. 72. pravilnika o delu računovodstvenih odsekov javno ustno licitacijo za nabavo pisarniških potrebščin za svoje urade. Licitacija se bo vršila dne
16. avgusta 1933. ob 10. uri v sobi št. 21 palače te banske uprave na Bleiweisovi cesti št. 10.
Vsak ponudnik mora položiti naj-kesneje eno uro pred pričetkom licitacije kavcijo 10 % skupne vrednosti po-nudene dobave v gotovini ali vrednostnih papirjih, navedenih v 61. 88. zak. o državnem računovodstvu pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo Dalje morajo ponudniki predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo pristojnega davčnega urada o poravnavi vseh zapadlih davkov in podpisati izjavo, da so jim pogoji licitacije in predpisi zakona o državnem računovodstvu znani ter da v celoti nanje pristanejo.
Pogoje za izvršitev te dobave kakor tudi vse potrebne informacije glede količine, vrste in kakovosti potrebščin dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, soba štev. 48.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. julija 1933.
&
VIII. No. 4589/1.	1919—2—1
Razglas.
Trboveljska premogokopna družba rudnik Trbovlje ie zaprosila za uporabno dovoljenje za električno napravo v Trbovljah in Zagorju, ki jih je zgradila v smislu gradbenega dovoljenja
kraljevske banske uprave z dne 18. oktobra 1932., V. No. 4288/5.
Podrobnosti se razvidijo v načrtih in tehničnem popisu.
O tem projektu se na podstavi §§ 113. in 122. ob. z., §§ 84., odstavka 2., 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u-post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 17. avgusta 1933., s sestankom komisije ob 8-38 uri pri kolodvoru v Trbovljah.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do' dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. julija 1933.
•j.
VIII.	No. 4097/1.	1918—2—1
Razglas.
Trboveljska premogokopna družba je sporočila, da je dogradila elektrovod visoke napetosti od transformatorske postaje Huda jama do jaškove naprave Liša, in zaprosila za uporabno dovoljenje.
Podrobnosti se vidijo iz načrtov in tehničnega popisa.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odstavka 2., 89.. odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. p. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 17. avgusta 1933., s sestankom komisije v Hudi jami po zaključku obravnave v Trbovljah.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. julija 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
1922
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Konjicah z dne 10. V. 1933., L 1/33 in L 2/33,
27.	V. 1933.. Os 2/33—6 in Os 3/33—7. ter z dne 3. VI. 1933., Os 1/33—6. so bili:
I. Cene Cecilija, stan. v Penojah št. 5 (P 9/23),	.	.	.
II. Breznik Franc, pos. v Gorici pri Oplotnici, stan. na Bregu pri Konjicah (P 86/30);
III. Grifič Ljudmila v Brezju P« Oplotnici (P 45/19);
IV. Leskovar Elizabeta, stanovnica v Zečah (S 41/33);
V. Založnik Filip, delavec v Spod. Doliču (S 43/33), in sicer:
ad I., III., IV., radi slaboumnosti — popolnoma — in II. in V. — omejeno preklicani.
Za skrbnika ozir. pomočnika je bil postavljen: ad I. Cene Alojz, posestnik v Spodnjih Lažah;
ad II. Kvas Jurij, prevžitkar na Bregu pri Konjicah;
ad III. Tantegl Alojz, posestnik v Raskovcu 3;
ad IV. Leskovar Leopold, posestnik v Zečah;	»
ad V. Vetrih Ivan, posestnik v Spod-Doliču.
Sresko sodišče v Konjicah, odd. I.,
dne 25. julija 1933.
•J;
P 49/15	1934
Postavitev pomočnika.
S sklepom sreskega sodišča v Kostanjevici z dne 1. VIL 1933. opr. štev. Os 2/33/5 je bila Gramc Marija, pos-iz Vinegavrha 5, zaradi umobolnosb
omejeno preklicana.
Gosp. Kerin Franc, pos. v Sv. Križu, se postavlja preklicanki za pomočnika.
Kdor je omejeno preklican, je enak doraslemu nedoletniku. Pomočnik ima pravico in dolžnosti varuha, toda varstveno in skrbstveno sodišče more P°" močniku pridržati razpolaganje s tem, kar si preklicanec pridobi s svojo pridnostjo.
Imovino preklicanca je upravljati po predpisih občnega državljanskega zakonika o varuhovi upravi imovine (§§ 222. do 248. o: d. z.).
Sresko sodišče v Kostanjeviei, odd. I*
dne 1. julija 1933.
P 69/33—1	1923
Oklic.
Tožeča stranka Petrič Alojzij, P°*-v Sodražici št. 113, ki ga zastopa adv. dr. Lavrič Janko v Ribnici, je vložila proti toženi stranki Levsteku Jožefu, pos. sinu v Sodražici št. 21, sedaj neznano kje' v Kanadi, radi 100 kanadskih dolarjev tožbo.	,..
Narok za ustno razpravo se je dolocu na 23. avgusta 1933. ob 8. uri dopoldne pred tem sodiščem v izbi štev. 7, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika na čm dr. Siegmund Ferdinand, advokat v Kočevju. ki jo bo zastopal na njeno nej varnost in stroške, dokler ne nastoP1 sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Ribnici, dne 27. julija 1933.
I 42/33-11.	1824
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: enonadstropna hiša št. 25 v Brežicah s trg. lokalom, vinsko kletjo in drvarnico, njivske parcele, vrtna parala, lesen vinski hram, vinogradi, pašnik in travniki, zemljiška knjiga Brejce, vi. št. 156, 381, 400 in 179, zemljiška knjiga Okljukova gora, vi. štev. 36 in 37.
Cenilna vrednost: Din 154.083-50.
Vrednost pritikline: Din 6133’—, ki le že upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 102.722-32.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II.,
dne 30. junija 1933.
E 111/33	1765
Dražbeni oklic in poziv k napovedbi.
Na predlog zahtevajoče stranke Posojilnice za Sodražico ter okolico r. z. z n. z. bo dne 4. septembra 1933 ob pol 11. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 3 dražba naslednjih nepremičnin: zemljiška knjiga Sodražica, vi. št. 112, 120, 404, 459, 518, 520, 521 in 545, enonadstropna, z opeko krita hiša z gostilniško koncesijo in trg. lokalom, poleg te, druga enonadstropna hiša z ledenico in skladiščem, gospodarska poslopja, tovarniško po-slopje (brez strojev), žaga, stružnica, kovačnica, njive, travniki, gozdovi in Pašniki, Zamostec, vi. št. 15, 30, 59, gozdovi, Žimarice, vi. št. 63, 503, njivi, gozd, Gora, vi. št. 60, gozdovi.
Cenilna vrednost: Din 1,134.823-50, realno breme Din 10.000-—, čista vrednost Din 1,124.823-50.
Najmanjši ponudek:	Din	756.500’—.
Jamčevina: Din 113.500 v gotovini, domačih državnih papirjih, vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali posojilnice.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sodražica, vi. št. 520, spadajo sledeče pritikline: 1 krava, 2 konja v cenilni vrednosti Din 3000-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne Prodaja.
Sresko sodišče v Ribnici, dne 4. julija 1933.
II—J 175/33—5.	1701
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepre-niičnin: zemljiška knjiga Breškivrh. vi. st. 15 in 21.
Cenilna vrednost: vložna štev. 15 Din 1206-80. vi. štev. 21 Din 70.842’60.
Najmanjši ponudek:	obeh	vložkov
Din 48.034.
Varščina: Din 7205-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k: je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Prevaljah, dne 27. junija 1933.
I 310/33—4	1908
Dražbeni oklic.
V izvršilni stvari zalit, stranke Toplak Štefana, trg. v Dolnji Lendavi, po dir. Černetu Ferdinandu, odv. v Dolnji Lendava, proti Meoliču Štefanu mil., Meolic Mariji ter nedol. Meolič Juliji, Rozaliji, Heleni, Ani in Jos'ipu, polj. v Kapci, nedoleitniki in odsotna Meolic Marija, zastopani po očetu Meolicu Štefanu star., pes. v Kapci št. 6, radi razdružitve skupnosti s prip., se bo vršila dne 5. septembra 1933. dopoldne ub
9.	uri pri tem sodišču v sobi štev. 22 dražba Toplaku Štefanu do polovice, zavezancem Meolic Štefanu, Meolic Mariji, nedol. Meolic Juliji, Rozaliji, Heleni, Ani in Josipu do druge polovice lastnega zemljišča pare. štev. 4/b, vi. štev. 447 B 6/b-g in 9, k. o. Kapca.
To zemljišče je stavb išče z zidano hišo in trgovinskim lokalom, ter znaša cenilna vrednost Din 40.000-—.
Izklicna cena je Din 40.000-—, pod to ceno se ne predaja.
Va di j znaša Di n 4000-—.
Stvarne pravice in bremena, osobito zastavne pravice na tem zemljišču ostanejo v popolnem obsegu neglede na prodajno ceno.
Izkupiček, dosežen na dražbi, se položi v roke dr. Černeta Ferdinanda, odvetnika v Dolnji Lendavi.
Dražbeni pogoji in vse listine, ki se nanašajo na to zemljišče, se lahko vpo-gledajo med uradnimi urami pri tem sedišču v sobi štev. 20.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 19. julija 1933.
E 159/33—7.	1832
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mokronog, vi. št. 539.
Cenilna vrednost: Din 7.410-—.
Najmanjši ponudek: Din 5.940-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu,
dne 7. julija 1933.	'
II—J 119/33—8.	1700
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tolsti vrh, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: Din 24.169’70
Vrednost pritikline: Din 150-—.
Najmanjši ponudek: Din 16.214’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bemem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Prevalje, dne 19. junija 1933.
E 129/32-16.	1699
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 193 3. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Virštanj, vi. št. 201.
Cenilna vrednost: Din 36.576-60.
Vrednost pritikline: Din 945-—.
Najmanjši ponudek: Dim 24.384-40.
Varščina: Din 3658-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 23. junija 1933.
E V 5585/32.	1838
Dražbeni oklic.
Dne 6. septembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 24 na Dobrovi, z gospodarskimi poslopji, vodnjakom, dvema kozolcema, vrtom, travniki, njivami in gozdovi ter služnostjo zajemanja vode in ena gozdna parcela, zemljiška knjiga k. o. Dobrova, vi. št. 158 in zemljiška knjiga k. o. Podsmreka (gozd), vložna št. 226.
Cenilna vrednost: Din 142.191-45.
Vrednost pritikline: Din 1880’— (že upoštevana v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 96.680-94.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, i	dne 1. julija 1933.
E V 2980/32—22.	1874
Dražbeni oklic.
Dne 6. s e 'p t e m b r a 19 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sebi št. 16 dražba nepremičnin: delavnica z leseno lopo, njiva s stavbnim prostorom ter mizarskimi stroji in hiša št. 108 v Dravljah s stavbnim prostorom zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 532 in 605.
Cenilna vrednost: Din 143.125-— in Din 132.850—.
Vrednost pritikline: Din 50.000'— (všteta v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 95.417'— in Din 88.567'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Ljubljani, dne 17. junija 1933.
I 157/33—5.	1734
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 1933. ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mišji dol, vi. štev. 34 in 35 — kmetsko posestvo v Sp. Volušu štev. 10.
Cenilna vrednost: Din 20.970-—. Vrednost pritikline: Din 710’—. Najmanjši ponudek: Din 13.980'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdrdžitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Laškem, dne 17. junija 1933.
•j;
E 744/32—19.	1825
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 193 3. dopoldne ob desetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Plitvički vrh, vložna št. 100, 32 in 33, Plitvica vi. št. 257 in Ščavnica vi. št. 37 in 316.
Cenilna vrednost: Din 344.987-60. Vrednost pritikline: Din 31.990'—. Najmanjši ponudek: Din 238.825’OS. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se oe mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Gornji Radgoni, dne 11. julija 1933.
E IX 799/32—10	1772
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra 1933. dopoldne ob
11.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gerečja vas, vi. št. 13.
Cenilna vrednost: Din 72.25P60.
Vrednost pritikline: Din 1430-—.
Najmanjši ponudek: Din 48.167-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, IX., dne 19. junija 1933.
*
E IX 4528/32—13.	1732
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra 193 3. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin:
1.	zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh., vi. št. 9; 2. zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poh., vi. št. 243; 3. zemljiška knjiga Recenjak. vi. št. 10.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 293.687; ad 2. Din 156.621-60 in ad 3. 113.575'10 dinarjev.
Vrednost pritikline: ad 1. Din 7350'—, ad 2. Din 1330'—.
Najmanjši ponudek: ad 1. 195.792'— dinarjev, ad 2. Din 104.414'50 in ad
3.	Din 75.717'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kr je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče Maribor, odd. IX.,
dne 19. junija 1933.
I 139/33.	1822
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Marija Reka, vi. št. 248.
Cenilna vrednost: Din 60.467-85.
Vrednost pritikline: Din 73'—.
Najmanjši ponudek: Din 40.311'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku nred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Vranskem, dne 11. julija 1933.
E 9/33-39	1933
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 1933. d o -poldne ob desetih bo pri podpi-sanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga	Verače,
vi. št. 160.
Cenilna vrednost: Din 79.393-80.
Vrednost pritikline: Din 2.270—•
Po odbitku prevžitnih pravic Opres-nik Ane in Jožeta v cenjeni vrednost) Din 31.900-—.
Čista vrednost Din 47.493-80.
Najmanjši ponudek: Din 31.6631—• varščina Din 4.750-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču' najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalem se opozarja, na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Kozjem, dne 22. julija 1933.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
787.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. julija 1933.
Besedilo:	Gospodarska zadruga pri-
vatnih nameščencev v Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, razmere svojih članov izboljševati v gmotnem oziru.
Ta namen došeza zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja sredstva, v kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
č) nabavlja svojim članom vse vrste gospodarskih potrebščin ali posreduje njih dobavo;
d) posreduje svojim članom namestitve;
e) se poslužuje splošno vseh- zakonitih sredstev za zboljšanje položaja svojih članov;
I) ustanavlja poslovalnice za lažje dosezanje svojih smotrov.
Zadružna pogodba (statut) z dne 3-julija 1933. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim štirikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po naznanilih) nabitih v uradnem prostoru zadruge.
Načelstvo sestoji iz načelnika in 5 do 10 odbornikov. Člani načelstva so:
1. Drago Potočnik, urednik »Slovenca«, Jugoslovanska tiskarna, načelnik,
2. Avgust Rereieri, prokurist tvrdk0 »Peko«, Levstikova ulica 19. odbornik,
3. Janez Triller, zavarovalni tehnik Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, odbornik,
Stran 317.
4. Leopold Detela, priv. uradnik tv. »Prodajalna Radio«, Miklošičeva c. 7, odbornik,
5. France Vrevc, prokurist tovarne ^Stora«, št. Vid, odbornik,
6. Terčelj Maks, uradnik I. del. kons. društva, Ljubljana, Gradišče, odbornik,
7. Vekoslav Vrtovec, pooblaščenec ^adr. gosp. banke, Ljubljana.
Načelstvo zastopa zadrugo im podpi-SuJe v imenu zadruge na ta način, da s© podpišeta po dva uda pod zadružno tvrdko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. julija 1933.
Fi 309/33 — Zadr. X 375/1.
Sedež: Vic.
Dan vpisa: 26. junija 1933.
Besedilo: Konzumno društvo Vič, rc-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen pospeševati skupne interese svojih članov.
Svoj namen dosega zadruga predvsem na naslednje načine:
.. 1- Nakupuje življenske potrebščine in Uh dobavlja svojim članom;
2. s kupovanjem, pridelovanjem in Predelovanjem živil, oblačil, stvari za S°spodarstvo, kakor sploh blaga vsake vpste in z razdeljevanjem tega blaga Proti plačilu članom;
3. s sprejemanjem hranilnih vlog od Mano v in nečlanov;
4 s pridobivanjem vsakovrstnih kon-Cesij, ki so potrebne pri izvrševanju vseh teh namenov;
5.	za svoje člane prireja zadružno-go-sPodarska predavanja in zborovanja.
Zadružna pogodba (statut) z dne 15. »laja 1933.
Vsak družabnik jamči s svojimi opra-vdnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavo, nabito v zadružni poslovalnici.
Načelstvo sestoji iz 7 članov.
Člani načelstva so:
Peterca Andrej, poslovodja Produk-hvne zadruge mizarjev, stan. na Viču Pri Ljubljani 18; Hladnik Ivan, strojni tehnik, stan. v »Stan in domu«, Tržaška J- 26, Aušič Drago, poslovodja, .stan. v Mostah, Društvena ul. 12; Pahor Josip, P°l. nadstražnik v pok., stan. v Rožni ?°k, c. II. št 41/b, Kramarič Janez, Zand. narednik-vodnik v pok., stan. na plincah, Tržaška c. 13; Verbec Franc, železničar v pok., stan. na Glincah, C. vil št. 23; Selan Ivan. pražilec pri ^roji, stan. v Glinški ul. 9.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za-Fjo na ta način, da se pod firmo zadruge podpišeta dva člana načelstva, °d katerih mora biti eden predsednik Mi podpredsednik.
krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,	,
dne 23. junija 1933.
Fi 162/33 — Zadr. X 363/1.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah:
789.
Sedež: Guštanj.
Dan vpisa: 6. julija 1933.
Besedilo: Produktivna zajednica v Guštanju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 11. aprila 1933. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Kave Franjo, dosedanji član načelstva.
Likvidacijska firma: Produktivna zajednica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Guštanju v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. julija 1933.
Zadr. IV 60/9.
*
790.
Sedež: Jesenice,
Dan vpisa: 15. julija 1933-Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. V. 1933. so se spremenila pravila v §§ 5., 6., 16., 19., 25., 26., 31., 35. in 36.
Izbriše se član načelstva Rozman Peter.
Načelstvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in štirih odbornikov, katere voli občni zbor za dobo treh let. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Fi 321/33 — Zadr. II 141/66 *
791.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 8. julija 1933.
Besedilo: Stavbna zadruga »Delavski dom« v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 25. VI. 1933. so se spremenila pravila zadruge v §§ 3. in 13.
Zadruga ima namen na humanitaren način pospeševati gospodarske koristi delavstva, predvsem svojih članov s tem, da »3. a) podpira brezposelne, vdove in sirote, preskrbuje brezposelnim delo in se zavzema za blagor bednih in pomoči potrebnih;«
Izbrišeta se člana načelstva Bašar Franc in Bajželj Janez, vpišeta pa se člana načelstva: dr. Megušar, odvetnik v Kranju, in dr. Simončič Pavel, vikar v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 7. julija 1933.
Fi 310/44 — Zadr. IX 13/10 *
792.
Sedež: Laznica.
Dan vpisa: 13. julija 1933.
Besedilo: Zadruga za zavarovanje živine v Laznici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Lipnik Jožef in Robič Franc, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Črnko Jernej, posestnik in šolski upravitelj v Rušah
štev. 23, in Glaser Anton, posestnik v Bezini štev. 36.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. julija 1933.
Zadr. III 11/7 *
793.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. julija 1933.
Besedilo: Gradbena zadruga »Delavski dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Puc Danilo, vpiše pa se član načelstva Nagode Leopold, privatni nameščenec, Vič. Tržaška c. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 7. julija 1933.
Fi 316/33 — Zadr. VIII 260/13 *
794.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani.
Izbrišejo se člani načelstva: Vesel Rudolf, Potočnik Alojz, Binter Rudolf, Matjašič Miroslav, Mencinger Anton in Podgornik Dušan.
Izbriše se Rostanu Ivanu podeljena pravica sopodpisovarija.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 14. julija 1933.
Fi 348/33 — Zadr. I 4/70 *
795.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. julija 1933.
Besedilo: Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 11. maja 1933. so se spremenila pravila zadruge v §§ 12., 18. in 20.
Načelstvo sestoji iz predsednika in 2 do 12 odbornikov.
Vpišeta se člana načelstva: Brano Hugo Stare v Ljubljani, Erjavčeva c. 16« in Anton Pavlič v Ljubljani, Domžalska c. 15.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 7. julija 1933.
Fi 306/33 — Zadr. VIII 133/16 *
796.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Splošno kreditno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Zore Viktor in Vrhunc Valentin.
Vpiše se član načelstva Prepeluh Albin, ravnatelj in publicist v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Fi 337/33 — Zadr. I 91/80.
*
797.
Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Slamnikarska in klobučar-ska zadruga v Mengšu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Grmovnik Franc, vpiše pa član načelstva Lužar Andrej, zasebni uradnik v Velikem Mengšu št. 150.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 14. julija 1933.
Fi 320/33 — Zadr. IV 131/53 *
798.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 13. julija 1933.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Sevnik Lavoslav. vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Medik Franjo, trgovec v Veliki nedelji.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 13. julija 1933.
Zadr. I 45/42 *
799.
Sedež: Preddvor.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Preddvoru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 9. julija 1933. so se spremenila zadrugina pravila v § 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 14. julija 1933.
Fi 346/33 — Zadr. II 100/57 *
800.
Sedež: Rateče.
Dan vpisa: 8. julija 1933.
Besedilo: Vnovčevaluica za živino v Ratečah, re*Isli-ovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. julija 1933. se je dopolnil § 2. zadruginih pravil z dodajo točke:
5.	pospešuje živinorejo in ustanovi v ta namen selekcijski odbor, ki dela po določbah pravilnika, ki ga odobri občni zbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 7. julija 1933.
Fi 311/33 — Zadr. X 328/3 *
801.
Sedež: Spodnja šiška.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Električna zadruga za Sp. in Zg. Šiško v Spodnji Šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 18. junija 1933. so se dopolnila pravila zadruge v členih 3.. 4., 38. in 39.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 14. julija 1933.
Fi 307/33 — Zadr. VI 202/50
*
802.
Sedež: Šmarca.
Dan vpisa: 8. julija 1933.
Besedilo- Mlekarska zadruga v Smar-ci, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 29. junija 1933. se le zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Likvidacijska firma kakor doslej s pristavkom: v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 7. julija 1933.
Fi 317/33 — Zadr. III 227/58 *
803.
Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Vodicah, registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Na občnem zboru dne 21. maja 1933. so se spremenila zadružna pravila v § 7. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Fi 319/33 — Zadr. VI 27/46
*
804.
Sedež: Zgornja Polskava.
Dan vpisa: 13. julija 1933.
Besedilo: Agrarna zajednica v Zgornji Polskavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. maja 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Zupanič Jožef, najemnik v Oglenšeku št. 41.
Likvidacijska firma: Agrarna zajednica v Zg. Polskavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno.
Načelstvo se pozivlje. da se v enem mesecu pri podpisanem sodišču izkaže, da je v smislu § 40. zadružnega zakona trikrat razglasilo v »Službenem listiu razpust zadruge in upnike pozvalo, da terjatve javijo likvidacijski firmi.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 13. julija 1933.
Zadr. IV 50/72
Izbrisala se je nastopna zadruga:
805.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 13. julija 1933.
Besedilo: Mariborska tiskarna, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zbog končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. julija 1933.
Zadr. III 47/8
Konkurzni razglasi
806.
St 4/33—2	#	1926
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Kekec Frančiške, trgovke v Muretincih št. 40, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
Konkurzni sodnik: dr. Poznik Aleksander. starešina sreskega sodišča v Ptuju.
Upravnik mase:	Wallner	Leopold/
sodni uradnik v pok., v Ptuju.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 10. avgusta 1933. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 26 avgusta 1933. pri sreskem sodišču v Ptuju.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 5. septembra 1933. ob 9. uri-Okrožno sodišče v Mariboru, odd. HL dne 27. julija 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 8251/1—33.	1929
Natečaj za poslovodjo dimnikarskega obrta v Šmarju pri Jelšah.
Ker je dimnikarski poslovodja Haložan Franc pri dimnikarski vdovi Sater Frančiški v Šmarju pri Jelšah umrl, se razpisuje natečaj na to mesto v smislu določil § 95. obč. zak. in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta »Službeni list« št. 728/91 iz 1.1932-
Prošnje se morajo vložiti pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah v 30 dneh od dne, ko je bil natečaj razglašen v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Prošnji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s katerimi se dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za samostalno poslovanje dimnikarskega mojstra.
Nezadostno dokumentirane prošnje, kakor tudi one. ki prispejo po postavljenem roku, se ne bodo vzele v poštev. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 22. julija 1933.
Štev. 125/5—1933.	1939
Razpis.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa ministrstva 7-a finance, št. 32.346/IV, službo hišnika-upravitelja za novo zgradbo carinsko pošte na glavnem kolodvoru v Mari' boru.
V poštev pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo na centralno kurjavo 'n manjša popravila pri električnih, plimskih in vodovodnih inštalacijah. Vese mora b;ti državnega jezika v govoru in pisavi.
Kvalificirani interesenti dobe potreo-na pojasnila v mestnem gradbenem uradu Frančiškanska ulica št. 8. soba št. 2, med 8. in 9. uro.
Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti in ostalih osebnih podatkih je posla*1 mestnemu načelstvu mariborskemu do
1.	septembra 1933.
Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru«
dne 24. julija 1933.
Št. 140/33.	1904—3—2
Razpis dobave.
Na podstavi členov 59., 82. do 105- 7f^' kona o drž. računovodstvu in pravilnik za izvrševanje odredb tega zakona f
Pogodbe in nabave) razpisuje uprava državne bolnice za ženske bolezni v "jubljani pismeno ofertalno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva za čas od 1. oktobra 1933. “o 31. marca 1934.:
1. mesa, mesnih izdelkov in slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. kruha,
4. mleka in mlečnih izdelkov,
5. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin in
6. premoga in koksa.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 4. septembra 1933. ob 11. uri do-Ppldne v upravni pisarni državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, Stara pot št. 3.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji za licitacijo so interesentom1 na vpogled Pri upravi bolnice.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba fca dobavo (navesti predmet) ponudnika N- N.c, morajo biti vložene najkesneie do pričetka licitacije v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi za-vozati, da v polni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora aajkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora Predložiti potrdilo o založeni kavciji, Plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za vso razpisano dobo.
Lprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 25. julija 1933.
Vlož. štev. 6056	1917—3—2
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin v času od 1. oktobra 1933. do 31. marca 1934. se razpihujejo olertalne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika izvrševanje istega soglasno s §§ 4. do 9. pravilnika o pogojih za nabave bolničnega inventarja, in sicer:
I. dne 4. septembra 1933. za meso (goveje, telečje, svinjsko sveže in prekajeno, slanina) in kruh;
II. dne 5. septembra 1933. za mleko |n mlečne izdelke ter moko in mlevske todelke;
III. dne 6. septembra 1933 za špecerijo in hišne potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
ll.	uri v pisarni upravnika.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
; Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 27. julija 1933.
Stev. 8143/11.	1940
Objava.
Direkcija državnega rudnika Velenje izpisuje na dan 9. avgusta t. 1. ob
11.	uri dopoldne nabavo 200 m3 jam-sbega lesa za prometno upravo v Zabukovci. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 25- julija 1933-
Štev. 8144/III.	1941
Objava.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 6. septembra t. 1. ob
11.	uri dopoldne nabavo 1 elektromotorja in 1 stikala. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 25. julija 1933.
H?
Broj 28.870,—1933.	1937
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu držati če dne 16. augusta 1933 god. u prostorijama Okružnog ure-da za osiguranje radnika u Skoplju u 10 sati pre podne javnu pismenu ofer-talnu licitaciju za izdavanje zanatlijskih radova na novogradnji Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju, prema sledečim grupama:
1. dobava i montaža konstrukcija i zastora za prozore,
2. dobava i montaža konstrukcija i sunčanih plahta,
3. dobava i montaža tračka iz pusta za prozore.
Ponude se imaju podneti propisno taksirane prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i do-punama Zakona o taksama od 25. mar-ta 1932 (Službene Novine 26/3 br. 196) na originalnim formularima ponuda i predračuna i to na jedinične cene stalne u dinarima, te priložiti potpisane opšte uslove, kao i mustre ponudjenog materijala.
Ponude mogu se staviti za svaku grupu zasebno.
Celokupni radovi izdače se uz obračunavanje po stvarnoj izmeri faktične izvedbe, a po jediničnim cenama predračuna.
Ponude koje moraju biti opremljene po uslovima licitacije treba predati ili poštom dostaviti u zapečačenom omotu do gore označenog roka Okružnom ure-du za osiguranje radnika u Skoplju. Na omotu valja napisati:
»Ponuda za izvedbu raspisanih radova za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju na oglas licitacije broj 28.870/1933« te tačnu adresu ponudjača.
Kauciju u iznosu od 5% ponudjene svote za domače državljane, a 10% za strane imade svaki ponudjač na dan licitacije položiti kod blagajne Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju do 9-30 sati ili na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu najkasnije do 12. jula 1933 god.
Kao kaucija mogu služiti: 1. nevin-kulirane uložne knjižice novčanog zavoda prvoga reda, ali koja nije pod udarom § 5 Zakona o zaštiti zemljorad-nika i uredbe o regulisanju isplate uloga kod pojedinih novčanih zavoda;
2.	gotovi novac; 3. državni vrednosni papiri računajuči ih po raspisu Mini-starstva finansija od 11. maja 1932, Br. II 55.644, i to:
254% državna renta za ratnu štetu od nom. Din 1000 po Din 300-—.
7% zajam od 1921 god. od ooininale Din 100 po Din 80-—,
4% agrarne obveznice od nominale Din 100 po Din 50'—,
6% državne obveznice od 1930 god. od nom. Din 100 po Din 70-—,
akcije Privilegovane agrarne banke a. d. od nom. Din 500 po Din 400'—;
4.	uložnice državne hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar finansija oglasio po-desnima za kaucije i priznao im pupi-larnu sigurnost sve po berzanskom tečaju; konačno 5. garantno pismo novčanog zavoda prvog reda, koji je zavod registrovan kod generalnog inšpektorata Ministarstva finansija i to samo kao privremena kaucija, koju dostalac u roku od 8 dana imade izmeniti sa jednom od ostalih spomenutih kaucija.
Dostalac radova imade ovu kauciju povisiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani 20%) preračunate svote.
Ponudjači dužni su ponudi priložiti pismenu izjavu da su im uslovi licitacije poznati, te da pristaju da po istima licitiraju.
Ujedno imadu ponudi priložiti pismeno očitovanje, da su im sve mesne prilike gde se radovi imadu izvesti dobro poznate. '
Svaki ponudjač ima komisiji dopri-neti pismeno uverenje svoje nadležne Trgovačko-zanatlijske komore (esnafa sindikata) ili uverenje Ministarstva gradjevina o pravu učestvovanja kod javnih licitacija, državljanstvu, uplače-nom porezu, te potvrdu o položenoj kauciji.
Isplata zaslužbine izvršavati če se po priznanicama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-50% svote koja se podiže i uz odbitak državne takse prema odredbama T. Br. 262 i 263 taksene tarife Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama od 25. marta 1932 g. (Službene Novine 26/3 br. 196).
Prigodom isplate zaslužbine naplatiče se od poduzetnika 1% ugovorne takse za pravni posao od iznosa zaslužbine u korist države, te banovinska prenosna taksa.
Ponude, koje nebi odgovarale prepisanim uslovima, neče se uvažiti, isto tako naknadno i brzojavno podnešene ponude.
Uslove licitacije, opšte i posebne uslove te predračune mogu nadmetači do-<biti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu kao i kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti eventualna nužna razjašnjenja kao i uvid u načrte raspisanih radova u tehničkom odsjeku Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Miha-novičeva ul. 3, soba broj 417.
Kopije načrta mogu interesenti na zahtjev dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz cenu koliko bude stajala izrada tih kopija.
Cena uslova i predračuna je za svaku grupu Din 20-—.
U Zagrebu, dne 29. jula 1933. g.
Središnji Ured Za Osiguranje Radnika u Zagrebu.	V.	Z.
Razne objave
1925
Čista bilanca Kreditne banke d. d. v Murski Soboti
per 31. decembra 1932.
Aktiva: Blagajna Din 95.230-50. valute Din 10.662-19, vrednostni papirji Din 115.255-4—, menični portefeuille Din 2,064.377-45, debitorji Din 6,730.982-07, posojila na zadolžnice 282.257-22 dinarjev, hipotekarna posojila 43.839-— dinarjev, inkasi Din 106.650-54, dolžniki na garancije Din 359.000-—, blago Din 15.486-93, inventar Din 12.705-—, nepremičnine Din 214.445-56, bilančne prehodne postavke Din 11.382-06, izguba Din 12.817-75, skupaj 10,316.091-27 dinarjev.
Pasiva: Delniška glavnica 1,500.000-— dinarjev, splošni rez. fond Din 7.214-46, neizplačana dividenda Din 6.950-—, dispozicije-trate Din 37.571-45, vloge Din 7,810.398-97, rentnina Din 15.533-08, razna pasiva Din 841.096-52, garancije Din 359.000-—, ustanovni stroški Din
60.000-—, bilančne prehodne postavke Din 37.306-79, skupaj Din 10,316.091-27.
Račun izgube in dobička
dne 31. decembra 1932.
Debet: Plače in doklade Din 75-900—, upravni stroški Din 57.176-61, odpisi Din 185.789-60, davki in pristojbine Din 52.211-95, skupaj Din 371.078-16.
Kredit: Obresti Din 253.009-80, provizije in iznos bančnih poslov 103.772-21 dinarjev, prenos dobička iz leta 1931. Din i.478-40, izguba Din 12.817-75. skupaj 371.078-16. ^
Murska Sobota, dne 1. julija 1933.
Načelstvo: Benko Jos., 1. r., predsednik; Hirschl Ludvik 1. r., podpredsednik; dr. Julius de Bblcs 1. r.: Dittrich Gustav 1. r.; Kolin Samuel 1. r.; Mezaries Štefan 1. r.; Nemec Janez 1. r.; Šiftar Ludvik s. r.
S knjigami primerjali in v redu našli.
Murska Sobota, dne 6. julija 1933.
Nadzorstvo: Čeh Franc 1. r.; Flisar Josip 1. r.; Kuhar Štefan 1. r.; Obal Evgen 1. r ; Titan Josip 1. r.; Vukan Kolo-man 1. r.
*
1932
Računski zaključki Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar v Murski Soboti za poslovno leto 1932.
Bilanca z dne 31. decembra 1932.
Aktiva. Gotovina: a) v blagajni Din 66.795-45, b) pri Narodni banki Din 7.138-38, c) pri Poštni hranilnici Din
15.299-57, skupno Din 89.233-40; valute: Din 4.319-99; menice: Din 6,747.306-50; vredn. papirji: a) lastni Din 2.089-—,
b) rezervnega fonda Din 13.250—,
c) pokojninskega fonda Din 7.285-—, skupno Din 22.624-—; dolžniki: a) denarni zavodi Din 290.175'—. b) ostali Din 12,329.969-19, c) na zadolžnice Din 1,509.644-20, skupno Din 14,129.788-39; dolžniki za garancije in kavcije: Din
77.000-02; prehodne postavke: dinarjev 546.538-43; nepremič.: Din 390.000-—; podjetja: Din 600.000; inventar: dinarjev 30.000-—. Skupna aktiva: dinarjev 22,636.810-73.
Pasiva: Deln. glavnica: 1,250.000-— dinarjev; rezervni fond: Din 181.262-—; posebni rezervni fond: Din 53.000-—; pokojninski fond: Din 48.154-70; hranilne vloge: Din 13,840.620-19; upniki:
a) denarni zavodi: Din 2,596.244-77,
b) ostali Din 4,512.185-08. skupno Din 7,108.429-85; garancije: Din 77.000-02; prehodne postavke: Din 81.803-26; dobiček: a) prenos iz leta 1931 dinarjev 1.391-43, b) dobiček za 1. 1932 dinarjev 45.149-28, skupno Din 46.540-71. Skupna pasiva: Din 22,636.810-73.
Račun izgubo in dobička z dne 31. decembra 1932.
Zguba. Obresti: a) hranilnih vlog in upnikov Din 1,463,265-89, b) denarnih zavodov Din 206.501-24, skupno dinar-
jev 1,669.767-13; upravni stroški: Din 84.762-79; plače in doklade: dinarjev 184.725-—; davki in pristojbine: dinarjev 89.227-50; razlika na tečaju vrednostnih papirjev: Din 11.750-—; dobiček: Din 46.540-71. — Skupna izguba: Din 2,086.773-13.
Dobiček: Prenos dobička iz 1. 1931 Din 1.391-43; obresti: a) menic dinarjev 791.309-03, b) dolžnikov po tek. računu Din 943.327-62, c) ostalih dolžnikov in vrednostnih papirjev Din 175.935-22, skupno Din 1,910.571-87; iznos bančnih poslov: Din 112.706-73; dohodki podje-tev: Din 36.703-10; dohodki nepremičnin: Din 25.400-—. — Skupni dobiček: Din 2J1S6.773-13.
Upravni svet.
❖
1943
Objava.
Fabrika manufakturo Vukojičič družba z o. z. v Ljubljani v likvidaciji proda na prostovoljni javni dražbi, ki sc bo vršila v Zemunu v pisarni omenjene tvrdke, Tvornička ul. 14, v četrtek, dne
3.	avgusta t. 1. ob 10. uri, vso svoje premoženje v celoti, obstoječe iz blaga in strojev. Podrobnejši pogoji so na razpolago v omenjeni pisarni.
Zemun, 29. julija 1933.
Likvidator: Simone Ivanvs. r.
Celjska posojilnico d. d. v Celju
1920
Aktiva
Bilanca 31. decembra 1932.
Pasiva
1. Blagajna: Gotovina . . .
2. Devize in valute . . . ,
3. Vrednostni papirji . . .
4. Menice  ..................
5. Dolžniki ................
6. Dolžniki za garancije . .
7. Nepremičnine..............
8. Inventar..................
9. Račun razlike pri drž.
papirjih  ..............
Din
976,777-15 144.858-57 7,164.431'23 4.057.881-15 58 213.171-52 4,359.667-86 4,281.370-55 8—
1,070.854-68
80,269.015-21
1. Delniška glavnica ....
2. Rezerve .	............
8. Hranilne vloge............
4. Upniki v tek. računu .
5. Reeskompt pri Narodni
banki ..................
6. Dividenda: Nevzdig-
njena ..................
7. Upniki za garancije in
žira ...................
8. Čisti dobiček.............
Din
8,000.000—
6,263.709-32
32.884.657-04
26,326.644-83
1,500.607 -
350—
4,359.667-36
933.379-66
80,269.015-21
1.	Upravni stroški	 2.	Davkj	 3.	Odpis nepremičnin . . . 4.	Kurzna razlika držav. vred. listin za 1. 1932. 5.	Čisti dobiček		Din 1.016.446-39 138.927-30 30.482-94 805.755-07 933.379'66	1.	Obresti 	 2.	Dohodki banč. poslov . 3.	Dohodki nepremičnin .	Din 2,229.784-68 478.388-61 216.81807
	2,924.991-36		2,924.991-36^
Primerjali s knjigami in našli v popolnem redu:
Franjo Roblek 1. r. Matija Miklavžina 1. r. Stanko Golograno 1. r. Ivan Ravnikar 1. r.
Celje, dne 31. decembra 1932.
Jože Smertnik 1. r. Drago ICralj 1. r.
Izdaja kraljevska banska uprava DravBbe banovine. Urednik' Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Micbdlek v Ljubljani.