PRIMORSivI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. dos tale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 269 (9271)
TRST, sreda, 19. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Goveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRVO SREČANJE MED SINDIKATI, INDUSTRIICI IN VLADAMI EfiS
Gospodarska kriza in brezposelnost Zd® uspešen razvoj
ITALIJANSKI PREDSEDNIK NA OBISKU V MOSKVI
osnovni predmet obširne razprave
Sindikalisti so konferenco označili za «dialog med gluhimi» Industrijci niso hoteli ničesar slišati o povečanju zaposlitve
BRUSELJ, 18. — Tukaj so danes prvič skupno sedli za konferenčno mizo predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlad devetih članic Evropske gospodarske skupnosti. Začeli so razpravljati o gospodarski krizi, o veliki brezposelnosti in o perspektivah večje zaposlitve. Razprava se je vrtela predvsem okrog poročila izvršne komisije gospodarske skupnosti in dokumenta, ki so ga sestavili sindikati. Na konferenci so danes povedali vsak svoje stališče.
Začeli so delodajalci s trditvijo,------------:---
da je sedanja kriza, ki je''zajela , Čilu izvršne komisije EGS, jih je evropsko gospodarstvo, najbolj hu- j zahodnonemški gospodarski minister
da v povojnih letih in je hudo prizadela tudi vsa proizvajalna podjetja. Zato so industrijci takoj izjavili, da je treba za morebitno obnovitev gospodarske rasti «bolj bravnovčšeno razdeliti narodni dohodek, ki gre sedaj največ v ko-dst plač ih v škodo profita ka-pitalov». Zato so zahtevali omejitev naraščanja plač in niso hoteli sprejeti nobene obveznosti o vprašanju Polne zaposlitve. Neki njihov predstavnik je izjavil, da se raven zaposlitve «ne more izogniti tržni dinamiki in mora biti v skladu s kompetitivnostjo sistema.»
Za sindikaliste pa, ki so obrazložili svoje zahteve, je vprašanje ^aposlitve najvažnejše! O tem obširno govorijo tudi v svojem dokumentu, ki so ga sestavili predstavniki vseh delavcev gospodarske skupnosti. Čeprav se sindikati strinjajo z industrijci, da je sedanja kriza največja v povojnih letih, zah-tevajo, da je treba za njeno premostitev globoko poseči v gospodarske spremembe, ki naj zagotovijo kupno rnoč delavskih plač in raven zaposlitve. Zato so sindikalni predstavniki zahtevali, da je treba na današnji konferenci sprejeti obveznosti za usklajene ukrepe za pospe-sitev notranje porabe in socialne Potrošnje, za neposredno pomoč podjetjem v težavah in podjetjem, ki nameravajo zaposliti več delavcev. Zato. je treba celotno industrijsko Politik° v gospodarski skupnosti u-skladiti in jo uokviriti v primerno gospodarsko načrtovanje.
Italijanska ministra Colombo in Toros, ki sta predsedovala konfe-renci, sta skušala uskladiti stališča delodajalcev in sindikatov, toda brez dspeha. Minister za delo Toros je obširno govoril o velikem številu brezposelnih v EGS, ki je preseglo ® milijonov delavcev brez dela, o sedanji gospodarski recesiji ter je zato izrazil željo po usklajeni gospodarski politiki deveterice ter po kratkoročnih ukrepih za čim prejšnjo rešitev krize,
Konferenca je potekala v ostrem ?P°Padu med stališči industrijcev Jn sindikatov. Zvezni tajnik CGIL ■“Onaccini je označil današnjo razpravo za «dialog med gluhimi». De-•in' je, da je stališče, ki so ga za-yzeli industrijci na današnjem srebanju nesprejemljivo. Član vodstva GISL Reggio, ki j; govoril v imenu halijanske sindikalne federacije, je yahteval, da se obveznosti ne smelo omejiti na splošne obljube in da Je treba omogočiti delavcem vedno Večjo soudeležbo pri gospodarskem načrtovanju na ravni EGS, da se Premostijo tako imenovana «zaprta gospodarstva».
Ko je prišla na vrsto razprava 0 Predlogih, ki so navedeni v poro-
odločno podprl. Sindikati pa so to poročilo označili za preveč optimistično, ki ne vsebuje nobene perspektive za stvarno izboljšanje položaja.
V razpravo je posegel tudi predsednik italijanske Confindustrie A-gnelli, ki je postavil vprašanje večjih sredstev za javno povpraševanje, kar lahko omogoči tudi večjo zaposlitev v raipih industrijskih vejah.
Današnja konferenca se je v. bistvu zakljšiila brez nobenega rezultata. Na njej je prišlo do popolnoma različnih ocen in predlogov, ki bi jih bilo treba sprejeti za- omejitev krize in za razvoj gospodarstva. Med tiskovno konferenco, ki je bila ob zaključku, je minister Colombo podčrtal važnost današnjega srečanja in dejal, da kljub vsemu ni bilo brez poniena'. Dodal je, da je srečanje po-
stavilo pogoje za nadaljevanje razprave. S to oceno se ni strinjal sindikalist Bonaccini. ki je izjavil, da je srečanje popolnoma razočaralo. Ugotovil je, da so sindikati overovili, da obstaja med njihovimi zahtevami in odgovori delodajalcev velik prepad, Bonaccini je dejal, da delodajalci niso hoteli sprejeti nobene obveznosti in da bo treba to njihovo stališče pozorno proučiti na prihodnjem sestanku izvršnega odbora evropskih sindikatov.
RIM, 18. — Sindikalne organizacije so potrdile, da bo 20. novembra «dan boja» delavcev industrije prevoznih sredstev in delavcev zaposlenih v javnih prevozih. Stavkali bodo štiri ure. Samo železničarji in uslužbenci letalskih družb bodo stavkali eno uro, in sicer od 11. do 12. ure. «Dan boja», ki ga prirejajo CGIL, CTSL in UIL, ima namen zbuditi pozornost na resna vprašanja javnih prevozov v Italiji. Delavci že dlje časa zahtevajo, da se da prednost javnim prevozom z gradnjo večjega števila avtobusov. Zato bodo 20. novembra med stavko priredili v Turinu vsedržavni shod prizadetih delavcev.
odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo
Prvi razgovor med Leonejem in Podgornim - Italijanski predsednik se bo danes seslal z Brežnjevom in Kosiginom
MOSKVA, 18. - Predsednik republike Leone je danes v spremstvu žene in zunanjega ministra Rumor-ja dopotoval na šestdnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo na povabilo prezidija vrhovnega sovjeta. Na letališču Vnukovo so italijanske goste pričakali predsednik prezidija Pod-gorni, zunanji minister Gromiko ter številni sovjetski vladni funkcionarji.
Dve uri po prihodu v Moskvo je imel Leone prvi razgovor s Podgornim, ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov in ostalih članov delegacij. Razgovor je trajal dve uri in pol, Leone in Podgorni pa se bosta spet srečala jutri, da bi izčrpala vsa vprašanja na dnevnem redu. Jutrišnji program predvideva tudi Leonejeve razgovore s predsednikom vlade Kosiginom in z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom.
Današnji razgovor med Leonejem in Podgornim je bil pretežno posvečen pregledu stanja dvostranskih odnosov. V tej zvezi je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo zaradi razvoja gospodarskih in trgovinskih odnosov (Italija je med zahodnimi državami tretji največji
iiiiiuiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii
ODMEVI NA KONFERENCO «ŠESTIH» V RAMBOUILLETU
Previdnost pri ocenjevanju predlogov o rešitvi valutnih menjalnih tečajev
Najbolj ugodno ocenjujejo izide konference Francozi, ki pričakujejo, da bo kmalu prišlo do «večjega reda na denarnih trgih»
trgovinski partner Sovjetske zveze) s sovjetske strani pa je bilo tudi ugotovljeno, da politični odnosi še zaostajajo za gospodarskimi. Za dosego tega cilja je Leone predlagal, da bi bili državniški obiski med o-bema državama pogostejši. Tako Podgorni kot Leone sta večkrat poudarila pomen rezultatov helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. V tej zvezi je Leone omenil sporazume z Avstrijo glede Gornjega Poadižja in nedavni podpis italijansko - jugoslovanskih sporazumov v Osimu kot dokaz italijanske želje, da deluje v duhu pomiritve. V razgovor med italijanskim in sovjetskim predsednikom je posegel tudi zunanji minister Rumor z informacijo o komaj zaključenem vrhu v Rambouilletu.
Zvečer je bilo v Kremlju v čast italijanskemu gostu svečano kosilo, med katerim sta si Leone in Podgorni izmenjala zdravici.
PARIZ, 18. — Francozi so naj-1 mogočilo, da bi Američani na to bolj zadovoljni z. izidom sestanka ' začeli razmišljati o prostem nihanju šestih državnih in vladnih glavar-
jev zahodnih industrializiranih držav. Zadovoljstvo se nanaša pred-vserh na dosego sporazuma oziroma kompromisa med ZDA in Francijo o vprašanju menjalnih tečajev dolarja z ostalimi zahodnimi valutami. Čeprav glede tega vprašanja ni prišlo do nobenega konkretnega dogovora, razen kot do načelnega sporazuma, da je treba «napraviti red na svetovnem denarnem področju», nimajo drugih argumentov, ki bi lahko zadovoljili francosko javnost. Gre torej za neke vrste «samozadovoljstvo» za u-spešen poseg francoskega predsednika Giscard D’Estainga.
V Parizu prevladuje danes mnenje, da bodo mednarodna denarna vprašanja zahodne gospodarske velesile reševale v treh delih. Najprej naj bi pooblastile voditelje osrednjih bank prizadetih držav, da proučijo in dajo predloge za ukrepe, da se odpravi «nered na denarnih
trgih». To prvo obdobje naj bi o-
V SEPTEMBRU IN OKTOBRU
Povišanje cen potresnega blaga za delavske družine
Povišale so se tudi cene blaga na debelo
RIM, 18. — Cene potrošnega blaga Za delavske in uradniške družine 1° se v oktobru ponovno povišale.
uradnih podatkih so znašale 11,8 ec kot v lanskem oktobru, kar Pa je najhujše, so se cene povi-®ale za 1,3 odst., v primerjavi s SePtembrom. To je poleg meseca aPrila največja podražitev potroš-"®Sa blaga v enem mesecu. Na to P°uražitev so najbolj vplivale višje cene oblačil, ki so narasle za 3 odst. " septembru pa so sorazmerno patno narasle cene na debelo, in i1?6? .?a L1 odst., v primerjavi z stošnjim avgustom. To je največ enem mesecu v letošnjem letu. lI0 konca avgusta se je podražitev .‘aga na debelo sukala mesečno od >1 do največ 0,7 odst. Na višje ene na debelo v septembru so naj-ec vplivali kmetijski pridelki/ ki j se Podražili za 1,3 odst. in osta-° blago, ki se je podražilo za
U odst.
Priprava srednjeročnega gospodarskega programa
rv5^’ 1®- ~ Pod predsedstvom Podpredsednika vlade La Malfe je kif aanes v palači Chigi sestanek, A„?reSa sta se udeležila ministra
«ndreotti in Donat Cattin skupno s
številnimi gospodarskimi izvedenci. Preučili so vprašanje in položaj industrije v zvezi s sestavo srednjeročnega gospodarskega programa. Dogovorili so se, da bo o položaju v industriji in njenih potrebah sestavil predloge minister za industrijo Donat Cattin, ki jih bodo nato dali v obravnavo ostalim gospodarskim ministrom.
V zvezi s tem sestankom je komunistični poslanec Napolitano dal izjavo, v kateri - ugotavlja, da škodljivo vplivajo spori, ki nastajajo med posameznimi ministri pri sestavljanju srednjeročnega gospodarskega programa vlade. Napolitano pravi, da se vlada n/ more ukvarjati samo z vprašanjem industrije, ampak mora v srednjeročni gospodarski program vključiti tudi kmetijstvo, gradbeništvo in prevoze. Vse to pa bi morala vlada v najkrajšem času dati v obravnavo parlamentu, ki mora imeti zadnjo besedo pri sestavi in odobritvi programa.
PARIZ, 18. — Najbolj kočljiva vprašanja mednarodnega položaja ih francosko - 'kitajski gospodarski odnosi bodo, v. središču -razgovorov, ki jih ko imel francoski ' zunanji minister Sauvagnargues med svojim šestdnevnim obiskom v Kitajski.
svoje valute in jo bolj trdno povezali s francoskim frankom in za-hodnoriemško marko. Drugi del posegov naj bi se nanašal na povezave z novim sistemom nadzorovanih valufhih tečajev japonske, italijanske in britanske valute. Tretji del pa bi se končno nanašal na ukrepe, ki bi jih morali sprejeti člani mednarodnega denarnega sklada ter določiti in uveljaviti postopek za ponovno uveljavitev bolj stalnega mednarodnega menjalnega sistema.
V ostalih zahodnoevropskih prestolnicah pa prevladuje precejšnja previdnost, da ne govorimo o razočaranju nad sestankom «šestih». Tako je finančni minister ZDA Simon ob povratku v Washington izjavil, da bo kljub sporazumu dolar nadaljeval s svojim prostim nihanjem. Dejal je, da ZDA ne bodo nikoli pristale na pariteto in da ne bo prišlo nikoli do sporazuma o določitvi meja nihanja, ki bi vezale dolar na katerokoli drugo valuto. Dopustil je samo možnost, da se bodo na osnovi sporazuma s Francijo prizadete države redno posvetovale in posredovale na menjalnih trgih z namenom, da zavrejo «izsiljene položaje», se pravi umetno naraščanje ali padanje vrednosti določene valute. Tudi časniki v ZDA niso v svojih komentarjih najbolj navdušeni nad sestankom v Ramboulletu. Samo «New York Times» je, bolj optimist in pravi, da bo to srečanje ostalo v zgodovini samo pod pogojem, da bo dokazalo, da je pomenilo začetek nadaljnjih srečanj, ki bodo dala svobodnemu svetu možnost, da se bo bolj skladno razvijal.
Zahodnonemški časniki pozdravljajo dejstvo, da je prišlo do delne pomiritve med koristmi Evrope in ZDA in da je francoskega predsedniku uspelo postaviti vprašanje valut na prvo mesto, obenem pa, da ostaja še vedno odprto vprašanje, kdaj se bodo odločili uresničiti napovedane ukrepe. Nekateri časniki ugotavljajo, da se bo zaradi povezave dolarja z evropskimi valutami zavlekla rešitev reforme svetovnega denarnega sistema in pravijo, da to bi ne bilo najslabše zlo. Sicer pa se sprašujejo, ali je bilo sploh potrebno i sklicati tako pomemben sestanek samo za dosego kompromisa med Francijo in ZDA.
Podobno komentirajo izid sestanka tudi v Vel. Britaniji, kjer obenem obsojajo nekatere državnike in evropske časnike, da so dali izidu tega sestanka «pretirano važnost». Ugotavljajo tudi, da je zaključno poročilo nejasno. Tudi u-gledni «Times» ugotavlja, da državni in vladni poglavarji šestih zahodnih industrijskih sil so v bistvu sprejeli le malo koristnih sklepov.
Značilno pa je, da moskovska «Iz-vestija» pozitivno ocenjujejo vrh v Rambouilletu in poudarjajo, da so udeleženci posvetili veliko pozornost gospodarskim 1 odnosom s socialističnimi državami. «Izvestija» zaključujejo, da danes ni več mogoče govoriti o svetovnih vprašanjih, ne da bi se vzelo v poštev naraščajočo gospodarsko moč socialističnih držav, njihove zelo razpre-
dene odnose in večstransko sodelovanje na mednarodnem področju.
Poslanska zbornica o ugrabitvi posi. Riccia
RIM. 18. — Poslanska zbornica je danes razpravljala o ugrabitvi de-mokrščanskega poslanca Pietra Riccia. Prvi je govoril predsednik Per-tini, ki je ugotovil, da pomeni to zločinsko dejanje napad na parlament in na ustavo ter predstavlja nevaren precedens za demokratične ustanove. Pertini je poudaril prizadevanja posl. Riccia za reševanje problemov Sardinije Notranji minister Gui pa je orisal potek preiskav, v katerih neposredno sodelujeta podtajnik v notranjem ministrstvu Zamberletti in šef Cri-minalpola Li Donni, nato pa je pozval prebivalstvo Sardinije, naj sodeluje s policijo.
Demantirane vesti o pripravah desničarskega udara na Portugalskem
LIZBONA, 18. — Portugalski predsednik general Costa Gomes je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil demantiral časopisne vesti, po katerih naj bi skrajna desnica pripravljala za jutri državni udar. Vest so objavili nekateri lizbonski dnevniki, ki so se sklicevali na poročilo «odbora za demokratično budnost» • severne Portugalske. To poročilo obtožuje generala Piresa Ve-losa, poveljnika severne vojaške re-j-‘jje, da se je povezal z nekaterimi visokimi častniki lizbonskega področja in v prvi vrsti s kapetanom Vascom Lourencom, glasnikom sveta revolucije in članom tako imenovane «skupine devetih», da bi pripravil za to sredo udar, ki naj bi napravil konec izgredom s strani skrajne levice. Po poročilih časopisov naj bi bil v zaroto zapleten tudi general Charais, poveljnik o-srednje vojaške regije, zarota pa naj bi bila v zvezi z načrtom o premestitvi ustavodanje skupščine v Oporto. Kot je znano, so 'se za ta načrt zavzele socialistična in socialdemokratska stranka ter stranka demokratičnega centra.
Poleg predsednika republike sta vesti o domnevnem vojaškem udaru zanikala tudi kapetan Vasco Lou-renco in general Charais.
VČERAJ V PROSTORIH GENERALNEGA KONZULATA SFRJ V TRSTU
Podelitev visokih jugoslovanskih odlikovanj desetim zaslužnim Italijanom in Slovencem
Generalni konzul Ivan Renko je v svojem nagovoru poudaril zasluge odlikovanih v boju proti nacifašizmu in za utrjevanje bratstva in sodelovanja med narodi - Svečanosti so pri> sostvovali predstavniki dežele in krajevnih ustanov, prefekture in borčevskih organizacij
Odlikovanci z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji v družbi z gen. konzulom SFRJ Ivanom Renkom.
iiiiiiiiiiiiiuiimmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiijimit
OB 35. OBLETNICI PETE DRŽAVNE KONFERENCE KPJ
Jure Bilie za nove odnose med delavskimi partijami
Na slovesnosti v Zagrebu je tajnik v izvršnem komiteju ZKJ poudaril, da so dogodki po Informbiroju potrdili pravilnost partijske politike
LONDON, 18. — Južnoafriška vlada je danes odločno demantirala, da bi njene čete posegle v Angoli. Priznal pa je, da je oddelek južnoafriških vojakov na angolskem ozemlju, na bregu reke Kunene, kjer varuje hidroelektrični kompleks, ki sta ga zgradila Južna Afrika in Portugalska.
(Od našega dopisnika) ZAGREB, 18. — Na osrednji jugoslovanski slovesnosti so popoldne v Zagrebu obeležili 35-letnico pete državne konference Komunistične partije Jugoslavije, ki sodi med najpomembnejše dogodke v jugoslovanski partijski zgodovini. Od 19. do 24. novembra 1940 se je v zagrebškem predmestju Dubrava zbralo nad sto delegatov in članov vodstva KPJ na čelu s Titom. Na konferenci so sprejeli zelo pomembne sklepe o nadalj-
Jure Bilič je v daljšem govoru zelo izčrpno orisal pomen pete državne konference KPJ in spregovoril o organizacijskem utrjevanju partije, ki je bila takrat izpostavljena oportunizmu, sektaštvu in frak-cionaštvu. Vladajoča buržoazija stare Jugoslavije je prav takrat utrjevala močan policijski aparat, da bi zadušila revolucionarni? gibanje množic, hkrati pa se je v državi stopnjevalo socialno in nacionalno nezadovoljstvo. Ko je na čelo Ko-
njem razvoju jugoslovanske partije munistične partije Jugoslavije sto-
in države. Tito je po ponovni izvolitvi za generalnega tajnika KPJ takrat med drugim naglasil: «Tovariši, pred nami so odločilni dnevi. Zdaj moramo v dokončni boj, kajti naslednja konferenca mora biti v svobodni domovini, brez tujcev in kapitalistov.» Te Titove preroške besede so dogodki, ki so se nato zvrstili, v celoti potrdili in na to je opozoril tudi tajnik v izvršnem komiteju ZKJ Jure Bilič, ko je govoril na današnji slovesnosti v Zagrebu. Proslave so se udeležili številni preživeli udeleženci pete državne konference in zastopniki partijskih organizacij iz vseh republik in pokrajin.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiui
FAŠISTIČNE OBLASTI ŠE ZAOSTRILE REPRESIJO
Množične aretacije v vsej Španiji Uovo poslabšanje Francovega stanja
Tudi v vojski so začeli čistko demokratičnih častnikov
MADRID, 18. — Medtem ko se je zdravstveno stanje gen. Franca v zadnjih urah še poslabšalo zaradi nastopa nove želodčne krvavitve, so španske fašistične oblasti še zaostrile represijo proti demokratični opoziciji in s tem dokončno odpravile z upi, da bi prehod od Francove diktature k «obdobju po Francu» utegnil biti neboleč. O valu aretacij poročajo iz Madrida, iz Sarago-ze, iz Bilbaa in iz Pamplone. Od sobote do danes so v Madridu aretirali osem oseb pod generično obtožbo protirežimskega delovanja: sicer pa novi zakon proti terorizmu dovoljuje politični policiji, da aretira kogarkoli brez vsakršnega dokaza, ampak samo na osnovi sumov.
Med aretiranci v Madridu so tudi nekateri znani opozitorji Francovega režima, ki so že presedeli vrsto let v zaporu. Simon Sanchez Monterò je že presedel celih petnajst let v zaporu pod obtožbo, da je bil med voditelji ilegalne komunistične partije; prof. Pedro Ruiz je bil svoj čas obsojen na smrt, nato pa je bil dvajset let v zaporu. Policija je tudi aretirala Timotea Ruiza, Sai-vadorja .Solerà Ruiza in Victorja !
in nekega inženirja pod obtožbo «ilegalnega delovanja». V Bilbau je padel v roke politični policiji neki duhovnik, pri katerem so baje našli propagandni material. V Barceloni so zaprli nekega inženirja, ki naj bi s svojega avtomobila trosil letake protivladne vsebine. V Bilbau so. tudi aretirali pet oseb, med njimi tri ženske, ki naj bi imele stike s pripadniki baskovske organizacije ETA. Končno so v Pamplo-ni prepovedali predavanje, ki bi ga moral imeti jezuit Jose Maria Diez Alegria o temi «krščanstvo».
Tudi v španski vojski se je začela čistka. Proti številnim častnikom so uvedli disciplinske postopke z namenom, da bi zatrli tako imenovano «demokratično vojaško unijo» (UMD), ki združuje demokratične častnike. V sporočilu, ki ga je v Parizu objavila UMD, je rečeno, da so ustanovili posebno vojaško obveščevalno službo, ki ima nalogo, da odkrije in kaznuje častnike, ki niso popolnoma predani fašistični diktaturi.
Ob Francovi smrti pa bi se utegnila represija še zaostriti, kot je v intervjuju nekemu zahodnonemške-mu dnevniku izjavil tajnik španske
Dieza Cardiela ki- so že Prestali j socia]istične stranke Felipe Gonza. težke zaporne kazni: prvi 18 let, ieSj kj je 0p0z0rj] na nevarnost na-drugi 15 in tretji 9 let.	| sjinj^ reakcij in provokacij s stra-
V Saragozi so aretirali tri štu- j ni skrajne desnice. Gonzales je de-dente, nekega profesorja filozofije I jal, da bi take reakcije in provo-
kacije utegnile povzročiti hudo politično in družbeno napetost, da pa je upati, da se bo ob diktatorjevi smrti zrušil ves sistem, ki ga je Franco zgradil v štiridesetih letih.
Kot smo omenili, se je Francovo stanje medtem še poslabšalo. Preteklo noč je nastopila nova želodčna krvavitev, ki je zdravniki dolgo časa niso mogli ustaviti. Govorilo se je tudi o možnosti novega kirurškega posega, vendar se je večina zdravnikov izrekla proti temu, saj so Franca v zadnjih enajstih dneh že trikrat operirali. Zadnja zdravniška poročila pravijo, da je stanje diktatorja «kritično», medtem ko je bilo včeraj «zelo hudo».
Zasedanje obrambnih ministrov
varšavskega pakta
PRAGA, 18. — Na praškem gradu se je danes začelo tridnevno zasedanje obrambnih ministrov držav članic varšavskega pakta, čeprav dnevnega reda zasedanja niso objavili, vlada med zahodnimi opazovalci prepričanje, da obrambni ministri razpravljajo o vojaških a-spektih zaključnega dokumenta helsinške konference o varnosti in sodelovanju v- Evropi. 1
pil Tito, se je moral najprej spo prijeti z njeno neenotnostjo in frak-cionaštvom, hkrati pa se je moral v Kominterni boriti proti likvidaciji KPJ. Opiral se je predvsem na kadre doma in uspel partijo usposobiti za uspešen upor proti prihajajočemu fašizmu, za organiziranje narodnoosvobodilnega boja in boja za socialistično državo.
Tajnik v izvršnem komiteju Jure Bilič je v današnjem govoru tudi tejal, . da jugoslovanske partije niso mogle oslabiti niti številne ovire. Partija se je zelo. okrepila in si pridobila veliko izkušenj v odporu napadom z raznih strani, v sporu z In-formbirojem, v obračunu z oportunističnimi in revizionističnimi nastopi, v spopadu z birokratsko - centralističnimi Rankovičevci, z nacionalizmom in sedanjima poskusi oživljanja in-formbirojevstva. Razvoj dogodkov po peti državni konferenci KPJ pred 35 leti je pokazal tudi pravilnost partijske politike na področju mednacionalnih odnosov in uspešnost vključevanja kmetov v revolucijo.
V zvezi - s sporom z Informbirojem oziroma z napadom Informbiroja na KPJ ter svobodo in neodvisnost nove Jugoslavije je Jure Bilič dejal, da so ti dogodki potrdili pravilnost partijske politike v Jugoslaviji. «V središču spora je bil boj za nove odnose v komunističnem in delavskem gibanju, za nove odnose med socialističnimi državami in državami v svetu sploh na načelih popolne enakopravnosti in svobode ter nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav in partij» — je naglasil Bilič, nato pa še dejal: «Čeprav je, zlasti po smrti Stalina, prišlo do evolucije v pogledih in odnosih v mednarodnem komunističnem gibanju, pa se v nekaterih komunističnih partijah še pojavljajo elementi starih odnosov. To zgodovinsko izkušnjo moramo danes vsi imeti v mislih. Rekel bi, da je v tem tudi izvir naše zunanje politike, politike neuvrščenosti, naših pogledov na to, kakšni odnosi morajo vladati v komunističnem in delavskem gibanju in med državami v svetu sploh. Boj proti blokom, boj za ekonomsko in nacionalno enakopravnost ter proti neokolonializmu in imperializmu ter proti hegemoniji — to je tista pot, po kateri gre vse bolj svet. Takšni pogledi vse bolj dozorevajo tudi v odnosih med komunističnimi in delavskimi partijami in gibanji.»
V. B.
Generalni konzul Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu, Ivan Renko, je včeraj v prostorih generalnega konzulata izročil visoka odlikovanja desetim zaslužnim italijanskim državljanom slovenske in italijanske narodnosti, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za njihove zasluge in junaštvo v boju proti skupnemu sovražniku za svobodo in za razvijanje bratski j. odnosov med narodi.
Odlikovanja so prejeli: dr. Lambert Mermolja, bivši predsednik Demokratične fronte Slovencev v Italiji — Red Zaslug za narod z zlato zvezdo: Federico Vincenti, predsednik pokrajinske zveze ANPI iz Vidma — Red Bratstva in edinstva z zlatim vencem; dr. Guido Toso, župan v Gonarsu — Red Jugoslovanske zastave z zlatim vencem; dr. Annibaie Beviglia. med NOB zdravnik v Mirnu pri Gorici — Red bratstva in edinstva s sreirrnim vencem; Adelchi Gobbo, tajnik pokrajinske nik v Mirnu pri Gorici — Red Bratstva in edinstva s srebrnim vencem; Augusto D’Agostini, bivši borec makedonske brigade NOB — Red za hrabrost in Red Zaslug za narod s srebrno zvezdo; Giovanni Fattore, bivši borec I. udarne kosovsko - makedonske brigade — Red Zaslug za narod s srebrno zvezdo: dr. Andrea MaCuzzi, bij'ši borec I. udarne kosovsko - makedonske brigade — .«ed Zaslug za narod s srebrno zvezdo; Mirko Peric, bivši borec L’ udarne kosovsko - makedonske brigade" — Red Zaslug za narod s srebrno zvezdo; Mario Visentin, bivši borec I. udarne kosovsko - makedonske brigade — Red Zaslug za narod s srebrno zvezdo.
V svojem nagovoru v slovenščini in v italijanščini je generalni kon-
(Nadaljevanje na 6. strani)
tiiiiniii mn nun iiiiinimiiiiiii;
tiiiiiiiiiiimiiit
KAMPALA, 18. — Predsednik U-gande maršal Idi Amin je sprejel Maocetungovo povabilo, naj obišče Kitajsko. Sporočilo je dal ugandski radio, kj pa ni navedel datuma obiska.
K r v a tristranska konferenca med sindikati, delodajalci in vladami evropske gospodarske skupnosti, ki je bila včeraj v Bruslju, se je zaključila brez nobenega stvarnega rezultata. Sindikalisti so jo ocenili za «dialog med gluhimi». Na njej so delodajalci celo zahtevali, da je treba omejiti delež narodnega dohodka v gospodarski skupnosti, ki gre za plače, in povečati delež za profite kapitelov. V nobenem primeru niso hoteli sprejeti obveznosti za večjo zaposlitev, da se omili brezposelnost. Sindikalisti so ta vprašanja podrobno obrazložili, saj je danes v državah EGS več kot pet milijonov delavcev brez dela. Gospodarski ministri in ministri za delo, ki so bili na konferenci, niso uspeli uskladiti stališč delodajalcev in sindikatov, zlasti ne zaradi dejstva, ker so bili mnogi od njih naklonjeni stališčem industrijcev.
Predsednik republike Leone ja začel šestdnevni uradni obisk v Sovjetski zvezi. Včeraj se je raz-govarjal s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Podgornim, s katerim je obravnaval predvsem dvostranske odnose. Za danes sta napovedana Leonejeva razgovora s predstavnikom vlade Kosiginom in z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom.
Tržaški občinski svet je sinoči zelo pozno v noč razpravljal o ostavki župana Spaccinija in odbora. S tem se je zaključilo dolgoletno razdobje levosredinske u-prave tržaške občine in je kriza tudi tržaške občinske uprave postala uradna. Kakšno rešitev bodo našle stranke je zelo težko predvidevati, saj so stališča zelo oddaljena.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Ocena in uvodna analiza pogodbe o meji in sporazuma o gospodarskem sodelovanju
Razprava o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, o svobodni coni na Krasu in o njenem vplivu na gospodarske interese Slovencev ter o splošnem sodelovanju
!
Pogodba med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi mejnih vprašanj in sporazumi o pospeševanju gospodarskega in tehničnega sodelovanja, je bila osrednja tema predsinočnje seje izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Seje sta se udeležila tudi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole in tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza posveča sporazumu in vprašanjem, ki jih postavlja zlasti za slovensko narodnostno skupnost, veliko pozornost. Svojo načelno oceno sporazuma o meji in o gospodarskem sodelovanju je že izrekla v izjavi z dne 1. oktobra 1975, v kateri je med drugim rečeno, da «SKGZ presoja sporazum kot nov pomemben korak k iskrenejšemu in trdnejšemu sodelovanju med obema državama, kar utrjuje mir, daje obmejnemu prebivalstvu možnost razvoja vsestranskega sodelovanja in odpira realne in skorajšnje možnosti uresničenja še nepriznanih narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji».
Zdaj gre za to, da se čimprej natančno preučijo vsi posamezni členi sporazuma in njegove priloge in da se za njih uveljavitev v korist naše narodnostne skupnosti doseže e-notnost stališč vseh Slovencev, in seveda v prvi vrsti uskladitev o-cen in stališč vseh tistih organizacij v SKGZ, ki so po svoji strokovnosti najbolj poklicane, da skupno z vodstvom SKGZ take ocene in stališče izdelajo.
Predsednik Boris Race je v svojem uvodnem izvajanju za olajšanje razprave razdelil sam sporazum v dva dela oziroma v dve skupini vprašanj. Prva skupina zajema sporazum o meji, zaščito narodnostnih skupnosti glede na prenehanje 'veljavnosti Londonskega sporazuma in Posebnega statuta, dalje vprašanje državljanstva in socialno - pokojninskega zavarovanja ter še priznanje visokošolskih diplom, vrnitev kulturnih dobrin, maloobmejni promet in nove mejne prehode o čemer je govor v pismih, druga skupina pa zajema sporazum o pospeševanju gospodarsko - tehničnega sodelovanja, ustanovitev svobodne cone, komisijo za vodno gospodarstvo in ureditev porečij, cestne povezave, sodelovanje med lukami, zaščito Jadrana, študijo za izboljšanje ekonomskega sodelovanja na obmejnem področju in dolgoročen razvoj gospodarskega in industrijskega sodelovanja med državama.
Iz prve skupine vprašanj je za nas prvenstvene važnosti zaščita manjšin,. ki je vsebovana v členih 7 in 8 pogodbe in v preambuli. Pri analizi teh dveh členov in celotne pogodbe je dr. Karel šiškovič, referent za zakonodajo, izhajal iz stališča, da je treba vprašanje naše narodne zaščite obravnavati v kontekstu celotne pogodbe in sporazumov, to se pravi v duhu prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo in v perspektivi nadaljnjega razvijanja odnosov med njima. To pa predvsem pomeni, zlasti če člen 8. pogodbe, ki je programski in zato konkreten, povežemo s preambulo, ki
govori o maksimalni možni zaščiti državljanov, pripadnikov manjšin, izhajajoč pri tem iz ustav in notranje zakonodaje, da je lahko interpretacija zaščite le takšna, da velja za celotno ozemlje dežele Furlanije - Julijske krajine (tržaška, goriška in videmska pokrajina) na katerem živi naša narodnostna skupnost. še več: pogodba v čl. 8 govori o veljavnosti vseh dosedanjih ukrepov, ki so bili sprejeti v okviru izvrševanja Posebnega statuta Londonskega sporazuma in o ohranitvi zaščite, r je predvidena z določbami Posebnega statuta, preambula pa, govoreč o maksimalni zaščiti, odpira vrata za dosego globalne zaščite, za katero se Slovenci že toliko časa borimo in za katero so bili parlamentu že izročeni ustrezni zakonski osnutki. Ker ima preambula k sporazumu značaj politične izbire, to pa pomeni politično voljo, in ker niti ustava, niti notranja zakonodaja, ne postavlja nobenih ovir v tem smislu, je naravno, da se mora naša narodnostna skupnost ob '"odpori vseh demokratičnih sil zavzemati za najbolj široko tolmačenje črke in duha pogodbe. V interesu naše narodnostne skupnosti pa je, da se vse njene politične in družbene komponen-
te zedinijo na enotnem stališču.
Po razpravi, v katero so posegli še drugi člani izvršnega odbora, je bil sprejet sklep, da se izdela posebna študija za utemeljitev zahtev v smislu gornje analize, in za ustrezno politično akcijo.
Izvršni odbor je nato razpravljal še o ostalih točkah iz te prve skupine vprašanj in sprejel ustrezne u-krepe za vsestransko preučitev vprašanja priznanja univerzitetnih diplom (poudarjeno je bilo, da gre za diplome katerekoli fakultete), vprašanja socialno - pokojninskega zavarovanja, maloobmejnega prometa in rovih obmejnih prehodov ali prekvalifikacijo sedanjih za nove potrebe (za ta vprašanja se izrecno zanima že zdaj Slovensko gospodarsko združenje), nadalje je bil govor o študiji o medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Prisotnost predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti pri urejevanju vseh teh vprašanj v okviru novega sporazuma, je obvezujoča spričo neposrednega interesa, ki ga imamo kot prebivalci ob odprti meji.
Podrobneje pa se je Izvršni svet pomudil pri analiziranju sporazuma o pospeševanju medsebojnega gospo-
VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
«Ostržkove dogodivščine» v izvedbi Primorskega dramskega gledališča
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Z gostovanjem Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice je bilo včeraj popoldne poskrbljeno tudi za naše najmlajše, ki pa niso bili sicer edini, ki so lahko sledili predstavi, kajti veliko je bilo tudi staršev, učiteljev in babic. Novogoriško gledališče gostuje tokrat z dramo Klausa Eidama «Ostržkove dogodivščine» (v prevodu Ervina Fritza) v režiji Emila Aberška. Delo obravnava znano in že klasično Collodijevo zgodbo, ki jo otroci še vedno radi berejo ali poslušajo in ki jih je tudi tokrat množično privabila v gledališke prostore.
Parter in balkon Kulturnega doma sta bila namreč nabito polna in prepolna glasne razposajenosti, ki pa je namah prenehala, čim so se luči ugasnile. Z Ostržkovim nastopom na oder (vlogo je igrala Mateja Gla-žar), se je tako vzpostavil med otroci in igralci neposreden kontakt; ta se je posebno pokazal v množičnih in glasnih odgovorih, ki so jih otroci dajali na Ostržkova vprašanja, pa tudi v raznih vmesnih vzklikih, kot: «Ostržek, zbudi sel», «Ostržek, pazil». Verjetno pa so si otroci želeli več takih vzpodbud k neposrednemu doživljanju igre, kajti v trenutkih, ko se je tekst spuščal v količkaj premišljene dialoge, se je mlado občinstvo odzvalo s prijetnim kramljanjem, ne meneč se preveč za odraslejše, ki so vseeno z zanimanjem sledili. Očitno jim je dosti več pomenila kakšna trenutna, posebna Ostržkova gesia, kakor pa e-nostavno razmišljanje. Dokazali so.
da ima njihova psihologija rajši jasne, takojšnje, žive in plastične prizore, ki jih laže dojamejo in ki se jim morda laže vtisnejo v spomin. Tako je njihova prisotnost bila izrazitejša na začetku prvega in proti koncu drugega dejanja. Saj njihove zahteve niso bile prevelike: zadostoval je poseben plesni korak, skremžen obraz, beseda, padec — za nas morda tudi preenostavni, banalni režijski triki, zanje bistveni. Sicer je bila to tudi stvar teksta sa mega, saj je Glažarjeva odigrala svojo vlogo zares dobro, plastično, sproščeno, s prikupno mimiko. Tako tudi Matjaž Turk (lisica) in Dragica Kokot - šolar (maček), sta posrečenimi gestami karakterizirala svojo vlogo, kot tudi Breda Urbič (kmetica), Tone šokar (mojster Pepe), Metka Franko (profesor Hrošč) in še Berta Ukmar, Iztok Jereb, Matjaž Modič, Ivo Barišič in Milan Vodopivec. Sceno je preprosto in moderno postavil Demetrij Cej, za kostume je poskrbela Milena Kumar, za glasbeno opremo France Lampret, za koreografijo pa Janez Mejač.
I. P.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiijiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Pozno v noč razprava o odstopu levosredinskega občinskega odbora
Poseg socialista Kervina - Načelnik svetovalske skupine KPI Montalcon o odnosu uprave do Slovencev
Tržaški občinski svet je tudi formalno začel razpravo o odstopu Spaccinijevega odbora in je že pred dilemo, ali gre za zgolj formalni, akt potrditve odstopa, ali pa pomeni politična razprava že začetek razpleta krize in soočanja o problemih, ki jih bo moral rešiti novi odbor.
Seja se je pričela z izjavo župana, ki je izrazil zadovoljstvo za podpis sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem je še poudaril, da so sile ustavnega loka ta sporazum že odobravale in se torej odpirajo nove pozitivne perspektive za naše mesto.
Morda so svetovalci pričakovali, da bo Spaccini prebral daljšo izjavo o odstopu, a se je temu izognil, češ naj socialisti, ki so krizo spro-žili, obrazložijo svoje mnenje.
Res je Kervin (PSI) odgovoril na to vprašanje z drugim vprašanjem: «Morda pa je kdo radoveden, čemu smo čakali toliko časa, preden smo sprožili krizo?» Kervin je nato navedel, kako so klice krize obstajale od samega začetka levosredinskega sodelovanja, ki so ga prepletala «preverjanja», manjše krize, preureditve itd. Levosredinska večina se je začela ob soočanju s stvarno-
Umrl je dr. Igor Gruden
Kako nas prizadene in boli izguba prijatelja in tovariša, za katerega smo vedeli, da moremo nanj računati. Boli nas in pušča nam skeleč občutek praznine, kot da nam v notranjosti nekaj manjka, celo takrat, ko nam je življenje naklonilo, da je moglo prijateljstvo in tovarištvo, za nas, ki teh pojmov ne jemljemo kot formalni naziv, dolgo, dolgo oplajati človeški odnos, bogatiti medčloveške izkušnje in dajati našemu življenju trdne oprijeme.
še veliko bolj nas boli in zmede nenadna izguba, kateri se naš razum upira, prijatelja in tovariša, kateremu smo imeli še mnogo reči, od katerega smo si obetah še mnogo pridobiti.
Zakaj se nismo potrudili biti ti bliže, ko si sam premagoval tesnobo in jo končno srečno premagal? Zakaj smo ti tedaj dovolili odeti se s pogumno skorjo, za katero si hotel sam prenašati težave in si nam šele, ko je bilo vse srečno mimo, dal, da smo se s tabo veselili občutka olajšanja in prerojenosti? Zakaj nismo tudi v tej zadnji, srečnejši dobi, znali premagati zadržanosti in smo zato zamudili toliko dragocenih priložnosti sodoživljati novo mladeniško vnemo, s katero, si se vrgel v delo in življenje? Saj vendar nisi bil in nisi hotel biti sam ali odmaknjen od drugih, ampak si vedno živel in čutil z nami vsemi in s svojim narodom.
še. kot kratkohlačnih, si šel z našo mladino pomagat osvobajati Trst, jo pomagal organizirati, da bi mogla ustvarjati našemu tako dolgo tlačenemu narodu novo bodočnost. Zato si se šel usposabljat v Ljubljano in v Bologno, da bi mogel s pridobljenim znanjem bolje pomagati. Svojo navezanost na nas vse si po-
kazal tudi v poklicu v odnosu do našega človeka in njegovih težav, kot prav gotovo ni bil le sad profesionalne vneme prispevek, ki si ga dal našim ljudem ob razlastitvah ali drugih težavah, ki so jih bremenile kot skupnost. Čutil si z narodom, da moramo iz načel NOB črpati sile za graditev pravičnejših medčloveških in družbenih odnosov, v okviru katerih mora biti zadoščeno tudi pravicam naše narodnostne skupnosti. Bil si zaradi tega vedno, razen kolikor te je za krajši čas prisililo zdravstveno stanje, aktiven dejavnik v vseh naših narodnostnih in političnih organizacijah, predvsem v Slovenski kul-tumo-gospodarski zvezi in v Socialistični stranki, pri kateri si prevzel tudi odgovornost podtajnika, in to v časih, ko je bilo politično ozračje in ko so bile razmere mnogo manj u-godne od tistih, ki so nam prispevali jih ustvarjati prav ljudje, kot si bil tudi ti, ki jih je označevala nezadovoljnost nad doseženim in treznost pri presojanju možnosti nadaljnjih korakov.
Zato smo ti dolžni v slovo povedati, da smo te imeli radi, da te še imamo, in da te bomo še dolgo imeli zaradi lastnosti, ki jih nisi mogel prikrivati in ki nam bodo, upam, kolikor nam je uspelo se jih na-vzeti, pomagali še misliti nate.
LUCIJAN VOLK
stjo rahljati, dokler ni kriza dozorela 15. junija,
PSI je dal tedaj pobudo za soočanje med demokratičnimi strankami ustavnega loka, pričakoval je kak odgovor KD, a ga ni bilo, kot ni bilo politične dobre volje na tej strani. KD je skušala oživeti «mit» učinkovitosti Spaccinijevega odbora, vendar brez uspeha. Socialisti zahtevajo sodelovanje vseh demokratičnih sil pri oblikovanju programov, kot se je skrivaj tudi dogajalo, ko je občina sprejela nekaj pomembnih sklepov.
Za njim je spregovoril komunist Monfajcon, Socialisti, je dejal, so samostojno naredih 'obračun sodelovanja v večini in ugotovili, da je bil negativen. Dejansko pa je jedro krize prav v vprašanju odnosa do KPI, se pravi programa, ki naj uživa trdno oporo med prebivalstvom. Monfalcon je omenil tudi vprašanje italijansko -jugoslovanskega sporazuma in njegovih gospodarskih učinkov: za koristi našega mesta je pomembno, kakšna bo uprava, ki se bo soočala s temi problemi in če bo pri tem imela jasne zamisli.
Marsikdaj, je nadaljeval Monfalcon, se KD skriva za domnevnimi finančnimi problemi, ki da ji ne omogočajo reševanja zastavljenih vprašanj. To je le deloma res. Glavna politična vprašanja, s katerimi se bo moral novi odbor spoprijeti, ne stanejo veliko, marsikdaj niti lire. Med temi oblikovanje občinskega antifašističnega odbora, stvarna demokratizacija z izvolitvijo konzult, urbanistična ureditev Krasa in nabrežja-boj za perspektive tržaškega gospodarstva.
Eden izmed ključnih problemov krize je odnos uprave do Slovencev.
S sporazumom med sosedama je odpadla zaščita memoranduma, kar po-
meni, da si morajo demokratične sile prevzeti odgovornost in rešiti problem priznanja vseh pravic Slovencev, od uporabe slovenščine v izvoljenih organih vseh treh pokrajin, Id so narodno mešane, do izpolnjevanja dolgoletnih obvez (slovenska topono-mastika, poimenovanje ulic in trgov, širjenje šol in vrtcev, publicizacija Glasbene matice in podpora kulturnim ustanovam), s katerimi je uprava doslej samo odlašala. Postavljajo se tudi novi problemi, kot je zaščita Slovencev na njihovem ozemlju glede na velike spremembe v tem smislu, kar terja smotrno ureditev kraških vasi, pa tudi ustanovitev industrijske šole za Slovence. Predvsem pa mora novi odbor zavzeti jasno stališče glede zakonske globalne zaščite celotne slovenske manjšine in to stališče posredovati parlamentu.
Monfalcon je zaključil s pozivom, naj kriza ne bo dolga, kajti v tem občinskem svetu (brez sklicevanja novih volitev) obstajajo sile, ki lahko pripomorejo k rešitvi glavnih vprašanj mesta. In prav to si ljudje pričakujejo.
Razprava se je potem zavlekla pozno v noč, saj so v njo posegli še številni svetovalci raznih skupin. O vseh teh posegih in o zaključku bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki.
Obžalovati moramo, da socialistični predstavnik Kervin v svojem obsežnem in tehtnem posegu niti z besedico ni omenil Slovencev ter problematike slovenske narodnostne skup-nositi, čeprav so ti problemi v ospredju zanimanja v zvezi z novim položajem, ustvarjenim s sporazumom in je njih nereševanje bilo tudi eden izmed temeljnih razlogov za zaostritev odnosov in za krizo tržaške občinske uprave.
Avstrijski ambasador Ender včeraj na obisku v Trstu
Včeraj se je mudil v našem mestu avstrijski ambasador v Rimu dr. Rudolf Ender ter si med drugim ogledal pristanišče in terminal čezalpskega naftovoda. V dopoldanskih urah se je dr. Ender, ki ga je spremljal avstrijski generalni konzul v Trstu dr. H. Blechner, sestal s predsednikom deželnega odbora Comellijem, s predsednikom deželne skupščine Pittonijem, generalnim komisarjem dr. Di Loren-zom, z županom ing. Spaccinijem in s predsednikom trgovinske zbornice dr. Caidassijem. Med obiskom v pristanišču se je avstrijski ambasador sestal tudi s predsednikom in ravnateljem pristaniške ustanove G. Tonuttijem in ing. L. Colaut-tijem.
Nov urnik ogloda Rižarne
Že nekaj dni je v veljavi zimski urnik za obisk Rižarne. V primeru obiskov večjih skupin izven urnika je treba pravočasno nasloviti prošnjo na tržaško občino — oddelek XIV.
Rižarna je zdaj odprta vsak de Javnik od 10.00 do 13.30, ob praznikih in nedeljah pa od 9.00 do 13.00 ure. Ob ponedeljkih je zaprta ves dan.
Včeraj-- danes
Danes, SREDA, 19. novembra LIZA
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 — Dolžina dneva 9.22 — Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 7.31.
Jutri, ČETRTEK, 20. novembra SREČKO
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 18. novembra 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Giuseppe Cer-donio, 82Jetni Giovanni Battista Fiorentino, 85-letna Maria Cossi vd. Cnapich, 88-letna Angela Prež por. Toscani, 82-letna Matilde Koinz, 69-letni Mario Manzin, 67-letna Livia Digiusto vd. Lionello, 22-letni Mario Apollonio, 72Jetna Amalia Teramo vd. Ličen, 60Jetni Ottone Silverio, 46-letni Igor Gruden, 57-letna Francesca Kidrič roj. Daris, 65-letna Ermenegilda Grison, 65-letna Albina Zezlin vd. Serravalle, 76-letna Carla Pouschè vd. Heller, 74-letna Antonia Bancovaz por. Druscovich, 74-letna Maria Covelli, 82-letna Luigia Fabro, 88-letna Maria Di Battista vd. Lettig.
Ob izidu knjige
SLOVENCI V ITALIJI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
doslej najobsežnejšega in najtemeljitejšega dela o tej problematiki, vabi Založništvo tržaškega tiska na predstavitev, ki bo V BARU KULTURNEGA DOMA V TRSTU DANES, 19. NOVEMBRA, OB 11.30.
Pri predstavitvi bodo sodelovali uredniki knjige Janko Jeri, Gorazd Kušej, Vladimir Klemenčič, Svetozar Polič in avtorji iz zamejstva, ki so v njej zastopani s svojimi prispevki Karel Šiškovič, Boris Race, Aleš Lokar, Drago Štoka, Lucijan Volk in predstavniki Cankarjeve založbe, založbe Lipa in Založništva tržaškega tiska, ki so knjigo skupno izdali.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 19. novembra, ob 20. , uri v Piranu in v petek, 21. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini z dramo A. Leskovca «Dva bregova».
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Danes ob 20.30: «Jaz, Bertolt Brecht štev. 2». «Piccolo Teatro» iz Milana. Režiser Streh-ler. Vstopnina:	sedeži A 4.000, B
3.500, prva galerija 2.500, druga galerija 1.5G0 lir. Abonenti: (prvi dve predstavi 30 odst. popusta) sedeži A 2.800, B 2.450, prva galerija 1.750, druga galerija 1.050 lir. Dijaki 1.200 Ur. Prihodnja predstava v torek ob 20.30. Rezervacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 36-372 in 38-547).
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Danes ob 20.30 «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547).
VERDI
Danes tretja ponovitev «Othella».
V pripravi je Rossinijeva opera «Seviljski brivec», katere premiera bo v četrtek, 20. novembra, za red A. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za premiero.
Jutri ob 17.30 bo v časnikarskem krožku glasbeni kritik dnevnika «Paese sera» Bruno Cagli govoril o Rossinijevem «Seviljskem brivcu».
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228 124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: teL 225-141; Božje pobe — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel, 233-137: Milje: tel. 271-124.
Prispevki
Družini Legiša in Kante darujeta
10.000	lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ivana Škerla daruje družina Ugo Margon 3.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob mame Ive Pirjevec daruje družina Čuk Ladi
5.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob dr. Igorja Grudna daruje družina Fornazarič 5.000 lir za šolsko blagajno znanstvenega liceja «F. Prešeren».
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izrekata cb smrti
odv. dr. IGORJA GRUDNA globoko sožalje pokojnikovi družini in Socialistični stranki Italije.
Neva in Lucijan Volk z družino žalujeta za prijateljem Igorjem.
Ob prerani smrti odv. Igorja Grudna, bivšega člana društvenega nadzornega odbora izreka Prosvetno društvo «S. Škamperle» občuteno sožalje hudo prizadeti družini.
Ob bridki izgubi dragega kolege in prijatelja dr. Igorja Grudna izreka globoko sožalje prizadeti družini odv. Riccardo Ghezzi.
Družina Koleric izreka svojcem iskreno sožalje ob izgubi dr. Igorja Grudna.
Pokrajinski odbor VZPI - ANPI izreka svoji požrtvovalni sodelavki Emi Kerševan globoko sožalje ob smrti njene sestre
FANI KERŠEVAN
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izrekata tovarišici Emi Kerševan svoje občuteno sožalje ob smrti njene sestre
FANI
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Antona Lavrenčiča
se ga spominjajo vsi njegovi.
Trst, 19. novembra 1975 '
Kino
V SPOMIN
NA OR. IGORJA GRUDNA
Povsem nepričakovano se je za vedno poslovil od nas prijatelj dr. Igor Gruden.
Njegova mati, vdova in mladoletna sinova so z njim izgubili dobrega, skrbnega in nenadomestljivega moža in očeta, društvo «Pravnik» v Trstu dolgoletnega zvestega člana, naša slovenska narodna skupnost pravnika, po značaju skromnega, a vendar vedno pripravljenega nuditi svojo pomoč.
Osebno se bom dragega Igorja spominjal kot vdanega, zanesljivega in poštenega sodelavca ter prijatelja.
Naj počiva v miru!
dr. Frane Tončič predsednik
društva «Pravnik» v Trstu
iiiiliiililiiliiiininiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiaji
STALIŠČE DEŽELNIH PREDSTAVNIKOV KPI
S podpisom sporazuma ustvarjeni pogoji za globalno rešitev manjšinskih vprašanj
KPI poziva druge stranke k sestavi skupnega programa
V Trstu so se včeraj sestali člani svetovalske skupine KPI v deželnem svetu in komunistični parlamentarci iz Furlanije - Julijske krajine, da bi razpravljali o pravkar podpisanem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo in pregledali možnosti, ki jih sporazum odpira za nove pobude na našem področju. Sejo je vodil deželni tajnik KPI Cuffaro, glavno poročilo o teh vprašanjih pa je podal načelnik svetovalske skupine Colli. V razpravo so posegli svetovalci, oziroma parlamentarci Sema, Lizzerò, škerk, Rossetti, Bergomas, Lovriha, Zorzenon, Donadel in Mo-schioni, zaključne misli ob koncu razprave pa je povzel ing. Cuffaro.
Zbrani so ponovno poudarili pozitivno oceno, ki jo je KPI o sporazumu že izrekla v parlamentu, na deželi in v okviru krajevnih uprav. Gre za dogodek, so v tej zvezi poudarili, ki odpira novo obdobje v medsebojnih odnosih med jadranskima sosedoma in ki predstavlja osnovo za okrepitev sodelovanja v Evropi in zlasti med Vzhodom in Zahodom po helsinški konferenci. Za deželo Furlanijo - Julijsko krajino pa predstavlja sporazum pomembno priložnost za gospodarsko uveljavitev in za utrditev njene mednarodne vloge v tem delu Evrope.
Na skupnem sestanku so pred-
stavniki KPI obširno obravnavali tu dl vprašanja slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. V novem vzdušju, ki ga uvaja italijansko - jugoslovanski sporazum — so poudarili — zadobivajo novo težo obveznosti o globalni rešitvi problemov slovenske manjšine v tržaški, gori-ški in videmski pokrajini, o priznanju njene polne enakopravnosti in o zagotovitvi pogojev za njen svoboden in vsestranski razvoj. S podpisom sporazuma so bile odpravljene vse razlike med Slovenci, ki prebivajo v omenjenih treh pokrajinah, hkrati pa so odpadle vse pretveze, da bi Slovencem še naprej kratili njihove pravice. Sporazum je namreč ustvaril vse pogoje za to, da bodo vlada, parlament, dežela in krajevne ustanove zdaj brez vsakega odlašanja lahko opravile u-strezne naloge v okviru posameznih oristojnosti. Komunisti se bodo zavzeli, in pri tem povabili k sodelovanju vse demokratične politične sile, da bi parlament čimprej vzel v razpravo zakonske predloge o globalni rešitvi slovenskih problemov, ki so jih svoj čas predložile KPI in druge stranke, in da bi prav tako avtonomna dežela sprejela u-strezne ukrepe. To bo za vlado, za deželo in za vse demokratične sile, preizkusni kamen, na katerega so
uprti pogledi vsega tukajšnjega italijanskega in slovenskega demokratičnega prebivalstva.
Prisotni so nato prešli na posamezne točke sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in med obmejnimi področji. V tej zvezi co ugotovili, da so nekatere točke še premalo definirane, tako da jih bo treba v bližnji prihodnosti še znatno poglobiti. V ta namen je bila sestavljena posebna komisija, ki se bo še posebej ukvarjala z vprašanjem skupne carinske proste cone na tržaškem Krasu.
Glede izvajanja posameznih delov italijansko - jugoslovanskega sporazuma so na seji sprejeli stališče, da je treba zagotoviti prisotnost predstavnikov deželnega sveta v vseh mešanih odborih in komisijah, ki se bodo ukvarjali z izvajanjem sporazuma, v tej zvezi pa je treba čimprej razčistiti tudi odnose, oziroma pristojnosti države in avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Komunisti so na koncu povabili predstavnike vseh demokratičnih političnih sil v naši deželi, naj se čimprej izrečejo o problemih in perspektivah, ki jih odpira italijansko -jugoslovanski sporazum, tako da bi lahko sestavili skupen program pobud in posegov na tem področju.
.vVi ,
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Cartoons»: na programu je vrsta risanih filmov (jugoslovanskih, ruskih, bolgarskih, romunskih, madžarskih itd.).
Ariston Dvorana rezervirana francoskemu krožku. Jutri: 16.30 «Senza legami». Madžarski film, ki ga je režirala Di Marta Meszaros.
Grattacielo 16.00 «Il giorno più lungo di Scotland Yard». Rod Steiger, Lee Remick, Richard Johnson. Barvni film.
Fenice 16.00 «L’incorreggibile». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Di che segno sei?». P. Villaggio, M. Melato, A. Ce-lentano, R. Pozzetto, G. Ralli ih Alberto Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «L'isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 15.30—22.15 «La polizia non perdona». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Rollerball». Barvni znanstvenofantastični film. Igra James Jaan.
Capitol 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «L’assassino su Eiger». Barvni film.
Cristallo 15.00, 18.10, 21.30 «Padrino-Parte II». Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Baby Killer». Barvni film, ki ga režira Larry Cohen. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Peccati di gioventù». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Spazio 1999». Barvni znanstvenofantastični film, v katerem igra M. Landou.
Impero 16.30 «Niente di grave, suo marito è incinto». M. Mastroianni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Mio Dio, come sono caduta in basso». Režiser Co-mencini. Igrajo Laura Antonelli, Alberto Lionello in Michele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Gangster’s story». Barvni film. Igrata W. Beatty in Faye Dunaway. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Sette belve venute dalla Cina». Barvni film o karateju.
Astra 16.30 «La prima notte del dott. Danieli, industriale, con il complesso del... giocattolo». Barvni film. Igra Landò Buzzanca. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta - Milje 16.00 «Biancaneve e i sette nani». Barvni Walt Disneyev film.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
Mali oglasi
NOVI zastopnik
RENAULT
vam na razpolago
F. ZAC ARI A
Trst, Trg Sansovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:*
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 - 4
Dne 17. novembra nas je zapustil naš dragi
odv. IGOR GRUDEN
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 9.30 iz splošne bolnišnice.
Žalujoči: žena Janka, sinova Dimitrij in Marko, mama in svakinja Tatjana
Prosimo za tiho sožalje
Trst, 19. novembra 1975
Slovenska kulturno-gospodarska zveza sporoča, da je umrl
dr. IGOR GRUDEN
dolgoletni član njenega predsedstva in glavnega odbora ter znani javni delavec.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Trst, 19. novembra 1975
Zapustil nas je
dr. IGOR GRUDEN
odvetnik
Njegovi kolegi in prijatelji ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Društvo PRAVNIK v Trstu
Trst, 19. novembra 1975
Guido in Laura Cain s hčerko Tanjo sočustvujejo z družino Gruden ob hudi izgubi dragega
IGORJA
Trst, 19. novembra 1975
Boris in Darja Kafol z otrokoma Martino in Ivom sočustvujejo z družino Gruden ob hudi izgubi dragega
IGORJA
Trst, 19. novembra 1975
Z žalostjo v srcu sporočamo, da je nehalo biti plemenito srce naše drage
FANI KERŠEVAN vd. NIKETIČ
Žalujoči sestra Ema, Olga Vale-tič, brat Pepi ter nečakinje in nečaki.
Dan in ura pogreba bosta javljena jutri.
Trst, 19. novembra 1975
GORIŠKI DNEVNIK
19. novembra 1973
VČERAJ NA PRIZIVNEM SODIŠČU
Popolna oprostitev potili obtožencev v zvezi z «avtoportom» pri Fernetičih
Vsi obtoženci so bili oproščeni, ker dejanje ni kaznivo
Tržaško prizivno sodišče je včeraj po več kot treh urah razprave in tričetrturnem posvetu sodnega zbora oprostilo predsednika konzorcija za tovorno pristajališče pri Fernetičih dr. Zanettija, načelnika del za gradnjo avtoporta inž. Venturinija, lastnika gradbenega podjetja Nella in Franca Frattolin ter bivšega repentabrskega župana Guština, ker dejanje, za katerega so bili obtoženi, ni kaznivo. Gre za priziv na razsodbo tržaškega pretorja z dne 21. maja letos, ki je sodil prvim štirim obtožencem, ki naj bi začeli z gradnjo, ne da bi imeli gradbenega dovoljenja, Guštinu pa zato, ker je vedel za kazniva dejanja, a jih ni prijavil sodišču. Pretor je tedaj prve štiri obtožence spoznal za kri-
ve in jih obsodil na zaporne kazni in globo, Gu-ština pa je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Obtožnica, na osnovi katere je pretor izdal to obsodbo, trdi, da se je začela gradnja avtoporta preden je občina izdala gradbeno dovoljenje. Na včerajšnji razpravi je odvetnik Amigoni, Zanettijev in Venturinijev zagovornik, vztrajal pri tezi, da ni šlo za gradnjo, temveč za pripravljalna dela. Amigoni je ugotovil, da je bilo vsem znano, da bo tam nastalo tovorno postajališče, da pa je bil potreben za izdajo gradbenega dovoljenja običajni birokratski postopek, ni pa bilo nobenega dvoma, da bo občina izdala dovoljenje. Zato je podjetje pripeljalo stroje na gradbišče, zgradilo zasilno dovozno
lllllliiilliltiiiiiiiiiilliiiiilMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiii||||iiiiiiii|l||||iiii|,|l,imiil|||,|||,im,„
VPRAŠANJE POSLANCEV KPI V PARLAMENTU
ZA POUK SLOVENŠČINE V ITALIJANSKIH ŠOLAH
Skerk, Menichino in Lizzerò se sklicujejo na izrecna ministrska navodila
Znano je, da se dalj časa razpleta v italijanskih demokratičnih in pedagoško naprednih krogih raz prava o tem, da bi za boljše odnose med tu živečima narodnostma in sploh med sosedami bilo potrebno večje poznavanje slovenskega jezika s strani večinskega naroda. Podobna stališča so vključile nekatere napredne občinske uprave v svoj program. Za to so se lani zavzeli Zveza demokratičnih žena v Trstu in dijaki nekaterih tržaških licejev, tudi sicer pa je prisotno veliko zanimanje za slovenski jezik, kar dokazuje tudi uspeh privatnih tečajev Ustanove za širjenje slovenskega jezika in kulture v Trstu.
Te težnje doslej niso naletele na pozitiven odziv na strani šolskih oblasti v naši deželi, nasprotno je znano, da so pred leti take pobude celo zavirale. Zato pa je tembolj zanimivo vprašanje poslancev Albina Škerka (Trst), Menichina (Gorica) in Maria Lizzerà (Videm) ministru za šolstvo Malfatti ju, katerega opozarjajo prav na to vprašanje.
Komunistični poslanci vprašujejo ministra, čemu deželni šolski nadzornik ter šolski skrbniki' v Trstu, Gorici in Vidmu ne spoštujejo ministrskih navodil o pouku slovenskega jezika v obveznih in srednjih italijanskih šolah v jezikovno mešanih področjih. Poslanci se izrecno sklicujejo pri tem na navodila prosvetnega ministrstva vsem perife-ričnim šolskim organom, izdana 20 septembra 1971 (001/STC), kjer se v 34. paragrafu izrecno govori o pomenu pouka italijanščine «dru-gorodcem» in «drugega jezika» za italijansko skupino.
Podpisani poslanci so ministra o-pozorili na dejstvo, da se ta novo-dila strogo spoštujejo na Južnem Tirolskem, medtem ko je med starši dijakov v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini živo prisotno spoznanje o pomenu pouka slovenskega jezika, kar naj izboljša odnose s Slovenci in sosednjimi jugoslovanskimi narodi. To dejansko lajša tudi zaposlovanje, posebno v trgovskih dejavnostih
Tudi v duhu nedavnega jugoslo-yansko-italijanskega dogovora sprašujejo poslanci KPI ministra Malfattila, ali ne namerava takoj poseči, da bi se navodila ustrezno spoštovala.
save za slepce, ki bo jutri, v četrtek, 20. t.m. ob 10. uri. Govoril bo prof. Silvestro Banchetti iz Bologne, sledil pa bo praktičen prikaz branja.
V okviru slovesnosti bo tudi otvoritev obnovljenega dela zavoda, za kar je prispevala sredstva deželna uprava, in igrišča, ki so ga zgradili s prispevki vladnega komisariata. Obenem bodo podelili priznanja bivšim upraviteljem, predstavniki Lyons cluba, Tržaške hranilnice in podjetja Tommasini pa bodo darovali razno športno opremo za novo igrišče.
cesto in sondiralo zemljišče, da u-gotovi, kako bo tehničpo mogoče graditi veliko infrastrukturo. Obenem pa je Amigoni naglasil, da so pričevanja o dejanskem začetku del precej protislovna in da so osebe, ki zagotavljajo, da so se dela pričela pred izdajo gradbenega dovoljenja, osebno zainteresirane, ker so lastniki zemljišč.
Drugi del obtožnice pa zatrjuje, da so graditelji poškodovali naravo. Tudi tu je odvetnik Amigoni, ki je govoril približno poldrugo uro, jasno orisal, da obtožba nima pravne podlage, ker pogojuje obstoj kaznivega dejanja z izdajo ustreznega dovoljenja. Tu pa po Amigonijevem mnenju ne gre za vprašanje, ali so imeli graditelji ustrezno dovoljenje ali ne, temveč ali je res, da je bilo okolje poškodovano. Ampak, če je iz vseh dokumentov razvidno, da bo na tistem mestu stalo tovorno postajališče in če se obtožba ne nanaša na velika dela, ki so jih zgradili, ko so imeli dovoljenje, kakšne so osnove za trditev, da so s temi predhodnimi deli povzročili škodo.
Te utemeljitve je osvojil sodni zbor, ki je popolnoma oprostil obtožence. Predsednik Visalli, prised-nika Serbo in Giancotti, javni tožilec Tavella, zapisnikar Bernazza.
Gb koncu naj omenimo, da je sodišče ob začetku z enominutno prekinitvijo razprave počastilo spomin včeraj preminulega odvetnika Igorja Grudna.
PRVE UGODNE POSLEDICE SPORAZUMA V OSIMU
Sestanka na mednarodni ravni o prehodu Standrež in vodi
Danes bodo v Novi Gorici govorili o novi ceni vode, v ponedeljek pa o odprtju preboda Štandrež-Vrtojba
V teh dneh se bodo videli prvi ma, ki jo vodi režiser Fantasia Pic-
© V osnovni šoli pri Korošcih bo
jutri ob 20. uri seja rajonskega sveta za Korošce, Grižo in Farnede. Na dnevnem redu bo razprava o socialno zdravstvenem položaju v miljski občini ter o dejavnosti psihosocial nega centra. Seje se bodo udeležili tudi odbornik za zdravstvo ter usluž' benci centra.
litui miiiuiiiimiiiiimimmiiiimmii mn n Min iiiiiiuuimimrmimmiiiiimiiiiifiimiiniiiriiifiiiiiitiimiii
V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI
Tradicionalno martinovanje in pester kulturni spored
Nastop pevskega zbora «V. Vodnik» ■ Nagrajeni vinogradnik
f
Amarli«	m
S'*
Jutri pomembna slovesnost v zavodu «Rittmeyer»
Upravni odbor in ravnateljstvo zavoda za slepce «Rittmeyer» iz Trsta vabita prebivalstvo na proslavo 150-letnice iznajdbe reliefne pi-
Martinovanje je postalo v Mladinskem krožku, v Dolini že tradicija in priložnost za srečanje vinogradnikov iz Doline, Prebenega in Kregelj. Podjetni mladinci so tudi letos okusno opremili prostore krožka, kjer se je prireditev odvijala, s sodi, trtami, latniki, letečo osmico, celo trio je igral v «bdnju». V letošnjem sporedu je bila spet pokušnja novih vin. 22 belih i 15 črnih vzorcev je dalo v pokušnjo skupno 24 vinogradnikov. Komisija, ki so jo sestavljali Ljubi Pangerc kot predsednik, dr.
"iimiiiiiliin„i,i„il,ili,i„,,ll,MllllllliIIIIMlmilll)l)ltlllllIIIIIII,trllll)lllt||)|lll||||I||l|)mlllllll)llllllll)l)IM|
VESTI S KOPRSKEGA
Začetek gradnje prve tovarne ftalne kisline
Kmečki praznik v Ravna
Leo Kralj, arh. Marino Kokorovec, dr. Vladimir Vremec, Vladimir Koc jančič, Ignacij Ota in Sancin Mario, se je zbrala v soboto zvečer in imela težavno delo pri ocenjevanju vin. Splošno mnenje je bilo, da so letošnja vina nekoliko slabša od lanskih. Prav tako je bilo ponovno u-gotovljeno, da naši kmetje ne znajo umno kletariti, kar se pozna na kakovosti vin.
Program se je odvijal v nedeljo zvečer, že ob 18. uri je pričel igrati za prosto zabavo priložnostni domači trio. Kulturni program pa je bil na vrsti ob 20.30 ko se je iz Kulturnega doma vrnil v dolino pevski zbor «Valentin Vodnik». Domači pevski zbor je pod vodstvom Ignacija Ote (za eno pesem pa pod vodstvom Oskarja Kocjančiča), zapel celo vrsto narodnih, umetnih in partizanskih pesmi, s katerimi je navdušil občinstvo, ki so ga sestavljali večinoma vinogradniki z družinami. V odmoru sta napovedovalec Aldo Stranj in Oskar Kocjančič v simpatični domači slovesnosti nagradila najboljša vina. Prvo nagrado za bela vina je prejel Egidij Pečar, drugo Zdravko Kocjančič, tretjo Stranj Lovrenc; za črna vina pa prvo Zdravko Kocjančič, drugo Ignacij Ota, tretjo pa Vojko Kocjančič. Nagradi, lična lesena sodčka, sta prejela tuč! najmlajši in najstarejši razstavljavec, in sicer Roman Smot-lak in Karel Slavec. Priznanja za udeležbo pa poleg navedenih še sledeči razstavljavci: Angel Kosmač, Bogdan Smotlak, Zorko Pangerc, zaključku kratke slovesnosti je član Ludvik Križmančič, Boris Bandi, izvršnega sveta skupščine SRS Ivo Mario Kocjančič, Stojan Krmec, Klemenčič položil temeljni kamen, Zorko Jurjevič, Ladi Kocjan, Luci-nove tovarne.	L. O. i jan Svetina, Mirko Kocjančič, Al-
| bert Ivančič, Danimir Žerjal, Rudolf V Ravnu v piranski občini se je žerjul, Josip Bandi, Franc Ferluga v nedeljo končal kmečki praznik I ki Sergij Kocjan. Nagrade so poleg z otvoritvijo vinske razstave. Na Mladinskega krožka prispevale do-njej so razstavili 65 vzorcev raz- linske 1 govine in gostilne.
Gradnja nove tovarne s kapaciteto 30 tisoč ton anhidrida ftalne kisline, ki služi kot osnova za proizvodnjo mehčal, poliestrov in alku-bidnih smol, bo potekala v dveh fazah. Nova tovarna bo v glavnem avtomatizirana in bo zaposlovala okrog 47 kvalificiranih in visoko-kvalificiranih delavcev. Po izjavah strokovnjakov, bo tovarna, ki jo bo opremila nemška "* firma Basf ena najmodernejših na svetu. Ob
© Na križišču med Ul. S. Chiara in Verdijevim korzom se je včeraj zjutraj pripetila nesreča. Avtomobilist Enrico Stanta je podrl 71-letnega Ar-duina Previata iz Ul. Mameli 6, ko prečkal cesto. Previato bo ostal bolnišnici 30 dni.
V prostorih koprske kemijske industrije Iplas, oziroma v obratu te tovarne «polisinteza« je bila v Ponedeljek dopoldne slovesnost ob zadetku gradnje tovarne za proizvodnjo anhidrida ftalne kisline.
Ciré za prvo tovarno baznih kemikalij v Sloveniji, projekt pa sodi v srednjeročni plan izgradnje kemič-ae industrije Slovenije.
Na slovesnosti ob položitvi temelj nega kamna nove tovarne so se razen članov kolektiva zbrali tudi predstavniki republiške gospodarske zbornice, predstavniki republiškega 'zvršnega sveta, gospodarstveniki ter družbeno politični delavci obale ln občine Koper, Zbranim je najprej govoril direktor Iplasa Arnolf Rožman, ki je orisal dosedanjo pot ln nadaljnji razvoj te organizacije združenega dela ter pomen gradbe nove tovarne. Nato je o pomenu te gradnje za razvoj gospodarstva v občini govoril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Koper Dario Valentič, o pomenu razvoja komične industrije v Sloveniji pa je-
govoril republiški sekretar - za indù- j vina pa so bili nagrajeni Ivan Pa-1 krožka poklonilo zboru.	j drama «Gradebnik Solness» v prired-, ne Sedej, predstavnik Planinskega
strijo Ivo Klemenčič.	1 drijan in Anton Špeh, ysi iz Ravna, i	y. K. 1 bi skupine «Štirje letni časi» iz Ri-1 društva iz Nove Gorice, Janko Fili,
ličnih sort vina. Otvoritveni govor je imel predsednik piranske občinske skupščihe Ivan Bažec, ki je tudi podelil 32 nagrad. Prve tri nagrade za belo vino so prejeli Frati Grego iz Padne, Miha Špeh iz Ravna in
Prijeten odraz prijateljstva, ki veže obe dolinski kulturni organizaciji: žunnijski mladinski krožek in PD «Valentin Vodnik» pa je bil šopek cvetja in diploma, v priznanje za večletne sodelovanje na martinova-
praktični rezultati italijansko-jugo-slovanskega sporazuma o meji in gospodarskem sodelovanju. Na mednarodni ravni sta namreč sklicana sestanka, ki bosta posvečena odprtju mejnega prehoda v štandrežu ter določitvi cene vode, ki priteka v Gorico z Mrzleka.
Sestanek o vprašanju vode bo danes v Novi Gorici. Vlado bo na tem sestanku predstavljal goriški prefekt dr. Molinari, ki je bil določen za tržaškega prefekta ter vladnega komisarja pri deželi Furlanija-Ju-lijska krajina. Prefekt Molinari se namreč prav danes poslavlja od predstavnikov goriškega javnega, gospodarskega in družbenega življenja ter bo v prihodnjih dneh prevzel svoje odgovornosti na novem položaju v Trstu.
Na sestanku v Novi Gorici bodo preučili zahtevo jugoslovanske strani, da zviša ceno vode, ki jo je po mirovni pogodbi iz leta 1947 dolžna dobavljati Gorici. Zvišanje cene predlaga zaradi podražitve stroškov. Gorica, ki sicer gradi svoj vodovod, še ni sposobna iz novega vodovoda zagotoviti zadostnih količin vode ter se zato še vedno oskrbuje pri jugoslovanskem viru. Poleg tega naj navedemo še to, da se tudi na jugoslovanski strani neprestano večajo potrebe po vodi ln mora uprava vodovoda nujno povečati kapaciteto, da lahko zadosti vsem potrebam. Kakor je znano, prejema Gorica prispevek za vodo od italijanske vlade.
Prihodnji ponedeljek, 24. novembra, pa se na županstvu v Gorici sestane mešana italijansko-jugoslo-vanska komisija za odprtje mednarodnega mejnega prehoda štandrež — Vrtojba. Načelnik italijanske delegacije bo dr. Martuscelli, skrbnik za javna dela v Trstu. S sklicanjem tega sestanka prehaja v zaključno fazo reševanje tako važnega vpra sanja za goriško gospodarstvo. 2 odprtjem prehoda bo Gorica dobi la vlogo mostu do Jugoslavije in držav evropskega vzhoda, kar se povsem sklada z razvojnimi programi našega mesta in celotne dežele. Ob tem naj pripomnimo, da pred stavlja tudi za Novo Gorico in njeno gospodarstvo odprtje prehoda rešitev vitalnega vprašanja, ki ne bo odstranjevalo samo ozkega grla v prometu, ampak bo dalo poleta tudi gospodarskim gibanjem.
coli. Glavno vlogo bo igral Raj Val Ione, med nastopajočimi pa je tudi naš slovenski rojak Branko Vatovec, ki živi več let v Rimu in ki ga poznamo po številnih člankih v našem listu ter v drugih slovenskih listih o življenju v svetu italijanskega filma in gledališča.
pucinski cerkvi nastopil orgelski mojster prof. Hubert Bergant, ki je imel v zadnjem času več uspelih koncertov v raznih državah Evrope, v Ljubljani pa je predstavil popoln Bachov ciklus.
Na jutrišnjem koncertu, bo Bergant predstavil dela znanih baročnih skladateljev, med katerimi so Rai-son. Guarnì, Pasquini, Gabrieli, Menda, Scarlatti, Casini, D’Aquin, Boyce in Stanley.
Jutri v kapucinski cerkvi koncert prof. H. Berganta
Na pobudo SKPD «Mirko Filej» bo jutri zvečer, ob 20.30, v goriški ka-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiinmiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA PONEDELJKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
ZAHTEVA SVETOVALCEV PAVUNA (SS) IN STABONA (KD)
Spremeniti regulacijski načrt in ohraniti kmečko zemljo
Pavlin predlaga gradnjo industrij na drugem bregu Soče, Stabon pa okrepitev kmetijstva
Gradnja industrijskih objektov v industrijski coni ter kot posledica tega načrta zaseganje kmečke zemlje, ti dve vprašanji sta spodbudili občinska svetovalca Pavlina (Slovenska skupnost) in Stabona (KD), da sta predlagala spremembo regulacijskega načrta ter drugačno politiko do kmečke zemlje. Svetovalec Pavlin je prav v zvezi s podjetjem COILS ITALIANA ter konzorcijem industrijske cone predlagal, da postaja vedno bolj jasna potreba po iskanju za industrijo potrebnih zemljišč tudi izven goriške industrijske cone, torej na desnem bregu Soče ter bolj proti središču goriške pokrajine, kjer je na voljo dovolj zemlje in kjer je tudi predvidena gradnja industrijskega središča.
Svetovalec Stabon (KD) pa je de-
Odobrene spremembe v regulacijskem načrtu omogočajo gradnjo slovenske trgovske šole
Načrt je bil napravljen že 31. januarja 1974 • Svetovalec Sanzin (PSI) za ureditev vprašanj narodnostnih manjšin
Občinski seji
v Števerjanu in Doberdobu
V tem tednu bosta dve seji okoliških občinskih svetov. Danes ob 20. uri se sestane občinski svet v števerjanu. Na dnevnem redu je 14 točk, med katerimi naj omenimo drugo točko, ki predvideva obnovitev kakšnih deset komisij. Beseda bo nadalje o nakupu šolskega avtobusa ter o popravilu občinskega sedeža.
Občinski svet v Doberdobu pa se sestane jutri ob 16. uri. Ocenili bodo italijansko - jugoslovanski sporazum o meji in gospodarskem sodelovanju. Razpravljali bodo o podpori ANPI - VZPI iz Podgore za gradnjo partizanskega spomenika, o gradnji športnih in rekreacijskih naprav ter imenovanju profesorja za korektivno telovadbo.
Stavke bencinarjev pri na^ ne bo
Na Goriškem ne bo danes in jutri stavke bencinarjev. Trgovci, lastniki bencinskih črpalk, ki so združeni v FIGISC, so sklenili, do se ne bodo udeležili dvodnevne vsedržavne stavke, ki jo je njihovo združenje napovedalo po vsej državi. Vzrok za odpoved stavke je v tem, da se čutijo precej prikrajšani zaradi velike razlike v ceni bencina na njih črpalkah in na onih na bližnjem jugoslovanskem ozemlju.
Kot smo že včeraj poročali, je na ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta v svoji izjavi župan zavrnil vsebino fašistične resolucije o vprašanju ureditve meja med Italijo in Jugoslavijo. V diskusiji, ki je sledila županovim izjavam, je najprej na dolgo in široko govoril fašist Coana in ob zaključku svojega govora dejal, da bo prišel čas, kc bo treba ponovno odpreti celotno jadransko vprašanje. Podobne teze sta seveda zagovarjala tudi fašistična svetovalca Pascoli in Romoli. Drugačnega in bolj realističnega mnenja pa so bili drugi svetovalci. Demokristjan Tuzzi je predlagal, tudi v imenu vseh ostalih strank ustavnega loka, razen liberalcev in Slovenske skupnosti, osnutek druge resolucije, za katero so kasneje glasovali demokristjani, komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. Demokristjan Guido Fornasir, predsednik goriške Lege nazionale, pa je na podlagi osebne izjave glasoval proti resoluciji večine, zastopnika Slovenske skupnosti sta se vzdržala, prav tako ni zanjo glasoval liberalec Sergio Fornasir.
V	debato so posegli., svetovalci Battello (KPI), Bianconi (PSDI), Luciani (PRI) in Sanzin (PSI). Ta je v dolgem posegu orisal italijansko-ju-goslovanske odnose ter zavrnil juri-dične teze, ki so hotele, da ni bilo Svobodno tržaško ozemlje nikdar u-stanovljeno. Poudaril pa je važno dejstvo, da je treba, na podlagi pred kratkim podpisanega sporazuma v Osimu, misliti predvsem na ureditev vprašanj narodnostnih manjšin na obeh straneh državne meje.
V	nadaljevanju seje so nato svetovalci odobrili vrsto sklepov upravnega značaja. Med najvažnejšimi za naše ljudi velja omeniti predlog, da se spremenijo pravila regulacijskega načrta za gradnjo poslopja za slovensko trgovsko šolo v Ul. Campi. Po tem predlogu bodo lahko zgradili poslopje s prostornino 7.773 kubičnih metrov in ne samo 3.330 kub. metrov, kot je bilo prvotno določeno po regulacijskem načrtu za to področje. V debato so posegli svetovalci Sanzin (PSI), Fornasir (PLI), Paulin (SS) in Tuzzi (KD). Ker je slednji očital slovenski manjšini, da prireja stavke na šolskem področju
(mislil je na stavko 25. oktobra), čeprav goriška občina nakazuje denar za gradnjo šol, mu je svetovalec Waltritsch (PSI) odgovoril, da je bila stavka dijakov in profesorjev popolnoma upravičena in da je tudi posledica te stavke, o kateri je bila po koprski televiziji obveščena italijanska javnost, odobritev četrtega razreda slovenske trgovske šole. Poleg tega pa deluje goriška občina prepočasi, saj je bil načrt, o katerem se je v ponedeljek razpravljalo, izdelan, kot je razvidno iz uradnih aktov, že 31. januarja 1974.
Svetovalci so nato soglasno odobrili vrsto prispevkov raznim ustanovam in društvom. Le pri glasovanju o podporah dvema župnijama so se edinole socialisti vzdržali. Precej govora pa je bilo o jutrišnjem shodu o mednarodnih prometnih vprašanjih in avtoportih, ki bo na goriškem gradu, na skupno pobudo goriške občine in deželne uprave.
Gajer, 67-letni upokojenec Franc Valentinčič, 67-letna upokojenka Or-sola Nadalutti por. Paoluzzi, 77-let-ni upokojenec Sestilio Donati, 71-letna upokojenka Luigia Feresin por. Sfiligoj, 871etna gospodinja Or-sola Ciglič, 43-Ietni upokojenec Corrado de Colle, 53-letna upokojenka Ermenegilda Koren por. Buttignon, 84-letni upokojenec Vittorio Mačk, 76-letni upokojenec Luigi Bertogna.
jal, da svoja izvajanja ne oslanja na vprašanje ohranitve slovenske ali italijanske zemlje, ampak zahteva spremembo regulacijskega načrta zaradi ohranitve kmečke zemlje. Zavrnil je stališče, ki se je izoblikovalo v konzorciju industrijske cone, po katerem kmet nima nobene zasluge, če je zemljo podedoval. To» da ta kmet, pravi Stabon, mora tudi živeti in zakaj ne bi razmišljali o tem, kako je bila še nedavno Gorica izvoznik zelenjave, sedaj pa postaja uvoznik. Pred desetimi leti sprejet regulacijski načrt je predvideval povečanje števila prebivalcev na 80.000 enot. To predvidevanje se ne bo uresničilo, zato mora tudi Gorica, podobno kot je storil Milan, spremeniti regulacijski načrt. Svetovalec je predlagal županu, naj se o tem posvetuje z rajonskimi sveti, občina pa naj izdela načrt za okrepitev kmetijstva, ki bo bolje služilo gospodarstvu kot pa naša rahitična industrija.
Na vprašanje svetovalcev PSI, kakšne bodo posledice zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, ki ga je določila osrednja komisija za krajevne finance, je odbornik za finance Ciuffarin dejal, da je osrednja komisija višino posojila od 1,3 milijarde lir najprej znižala na 900 milijonov, potem pa na okoli eno milijardo, torej za okoli 330 milijonov. Odbornik je dejal, da ta ukrep toliko bolj opravičuje zahtevo po avtonomiji krajevnih ustanov.
Svetovalec Nanut (PSI) je bil z odgovorom le delno zadovoljen, saj ni izvedel, kakšne bodo praktične posledice zmanjšanja posojila. Dejal je, da je treba v poudarjanju potrebe po avtonomiji krajevnih ustanov napraviti korak naprej.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči ja dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli, tel 72-340
Predavanje v krožku «Rinascita»
Delavski razred in fašizem pri nas
Krožek «Rinascita» prireja danes ob 20.30 na sedežu KPI v Gorici predavanje prof. Šivala Benvenut-tija «Delavski razred in fašizem v Furlaniji-Julijski krajini». Predavanje hoče osvetliti nastanek in značaj fašizma s stališča zgodovine delavskega gibanja. Profesor Benvenuti je član deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja.
© V Tržiču bodo jutri, od 10. do 12. ure, stavkali uslužbenci medobčinskega avtobusnega konzorcija.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Dario Solari, Chiara Carlet, Gianluca Micheli, Anna Bla-sutto, Ivano Spessot, Michele Prodani, Elisa Torazza, Valentina Dei-ponte, Katiuscia Ferrazzo, Giacomo
liMiiiniimiiMiiiiiHiiimiiiiiiiiiiimiiHii timi iminiiMimmiiiHf im Humu m um un mimi miiiMiMimiiiimig
SESTANCK NA ŽUPANSTVU V COSICI
SOGLASNA PODPORA ZAKONU O PROSTI CONI
Komunisti predstavili svoj zakonski osnutek
Župan De Simone je včeraj opoldne povabil na sestanek načelnike skupin v občinskem svetu, predstavnike strank in' parlamentarce, da bi uskladili svojo akcijo v parlamentu in s tem omogočili čimbolj hitro sprejetje zakona o prosti coni. Od tega zakona, ki predvideva določene ugodnosti za občane Gorice in Sovodenj pri nakupu nekaterih jestvin, bencina in podobno ter ugodnosti za. industrijo pri nakupu surovin, je v veliki meri odvisen nadaljnji gospodarski razvoj Gorice ter še posebej izhod iz sedanje krize.
če ne bo drugih vzporednih ukrepov gospodarskega značaja. Osvetlil je predvsem bistveno razliko med komunističnim in vladnim osnutkom, ki je prav v upravi ustanove proste cone ter v upravi prelevmanov, ki jih bosta dobili občini Gorica in Sovodnje.
Komunisti predlagajo javno upravo, izoblikovano v konzorciju javnih ustanov, medtem ko predlaga vlada, naj se uprava proste cone ponovno zaupa trgovinski zbornici. Kar pa zadeva prelevmane, (to so posebne pristojbine, ki jih na blago proste cone dobivata občinski u-Prosta cona je bila tema tudi na | Pra''i v Gorici in Sovodnjah) pred-
sestanku, ki so ga v ponedeljek zvečer sklicali goriški komunisti. Poslanec Menechino je na njem predstavil zakonski osnutek KPI za podaljšanje proste cone. Uvodoma je svetovalec Chiarion podal informacijo o dosedanjih korakih strank, da se pred koncem leta podaljša zakon, ter opisal osnutke PLI, PSDI, KD, ki jih je vlada združila v enega ter ga bo predložila v teh dneh, ter končno osnutek KPI.
Poslanec Menechino je dejal, da hoče osnutek KPI pomagati Gorici pri premagovanju kriznega položaja,
Milocco.
SMRTI; 73-letni upokojenec Luigi I vendar pa ta zakon sam po sebi Corubolo, 69-letni trgovec Vergilio I ne bo prinesel odrešilnih rezultatov,
IIIIIIIHIIIIIIIIIlIf llllllllllll IMI MIHIIIIMIIIIinfTHMIllIMMIIIIIIllllllllMIIII MM! Illllllltlllllf III llllllllll Milili IMItlMIM!l IMIMM titilli tIMIMIIIMMIM M MIMMI MMI lil MII MII MII
Tudi letos so goriški planinci martinovali
Mlada srna v namakalnem kanalu
Goriški gasilci so včeraj zjutraj pohiteli na Majnico, kjer so mimoidoči videli mlado srno, ki je padla v namakalni kanal. 6-mesečno srnico so gasilci ulovili z mrežo, nato pa so jo izročili ločniški lovski družini, da jo nekaj časa hrani, ker ima poškodovano nogo.
© Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bodo pobirali davke za sedanji obrok v ponedeljek, 24. novembra, od 8.30 do 12.30 v občinskem uradu.
laga KPI, naj bi jih upravljala pokrajinska uprava in na takšen način porazdelila ugodnosti na celotno pokrajino.
Menechino je opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja kratek rok za sprejem zakona. Od konca leta, do katerega mora biti osnutek o-dobren, nas loči komaj dober mesec in vlada svojega osnutka še ni predložila. Dejal je, da se samo osnutek KPI ravna po sklepih, ki so jih soglasno odobrili v občinskih svetih v Gorici in Sovodnjah ter v pokrajinskem svetu in da komunisti v komisiji ne bodo zavlačevali diskusije, lahko pa se zgodi, da bodo zahtevali razpravi v avli, kjer naj se izvejo odgovornosti, če bomo imeli takšen in ne drugačen zakon.
Tiskovne konference so se udeležili vidni predstavniki javnega in gospodarskega življenja, med temi tudi direktor zveze trgovcev dr. Scarano, ki je izrazil pomisleke glede javne uprave proste cone ter se je bolj nagibal k takšni upravi, v kateri so zastopane strokovne kategorije operaterjev. Menechino mu je odgovoril, da bi konzorcij pri sprejemanju svojih odločitev vedno lahko vprašal za mnenje tudi kategorije operaterjev.
‘Kino
Drevi začetek gledališke sezone
Kot smo že napovedali, se bo danes v Gorici pričela italijanska gledališka abonmajska sezona, ki jo prirejata EMAC in Teatro stabile iz Trsta. Tudi letos bosta na sporedu dve zaporedni predstavi. Drevi in jutri se bo predstava pričela ob 20.30. Na sporedu otvoritvene pred-
Nad dvesto Goričanov se je v nedeljo popoldne udeležilo tradicionalnega, letos jubilejnega martinovanja, ki ga je v hotelu «Soča» na Mostu na Soči priredilo goriško Slovensko planinsko društvo.
Jožica Smet, predsednica SPD, je pozdravila udeležence ter goste iz zamejstva in Slovenije. Poleg števOnih predstavnikov goriških manjšinskih organizacij so bili še prisotni: dr. Miha Potočnik in Rado Lavrič, predsednik in član odbora Planinske zveze Slovenije, Danica in Matija Šavli, predstavnika
Ivan Rojec iz Nove vasi. za črna j nju, ki ga je vodstvo Mladinskega , stave letošnje sezone je Ibsenova Planinskega društva iz Tolmina, Sta-
predsednik Meddruštvenega odbora primorskih planinskih društev, Dragica Miklič, predstavnica Planinskega društva z Jesenic, Jaka čop, planinski fotograf, Ludvik Zorzut, predstavnika Slovenskega planinskega društva iz Trsta, Jožko Kukovac, Vojmir Filipič in Aldo Zorz, predstavniki Beneškega planinskega društva.
Kot je že vsako leto običaj so martinovanje pričeli s tombolo z bogatimi nagradami za dobitnike. Činkvine so dobili: Marjan Valantič, Angela Pavlin, Sonja Peric, Mila Kovic, Ferina Hoban in Aleš Ku-šič. Tombole pa so zmagali Malka Moc, Kazimira Pavlin, Marija But-
kovič, Jaka Čop, Aleš Markovič, Erika Pavlin, Marija Jug, Križmančič, Aleš Kušič ter Nataša Pavlin. Dve tolažilni tomboli sta šli Alešu Kušiču ter Miranu Vižintinu.
Po večerji se je na oder predstavil prijatelj planincev Ludvik Zorzut, ki je v svojih pikrih verzih dobrohotno pokritiziral prisotne planince. Udeležencem je pozdrav Planinske zveze Slovenije prinesel njen predsednik' dr. Miha Potočnik.
Pravo planinsko vzdušje se je razvilo, ko je harmonikar zvabil prisotne na ples.
(Na sliki vidimo udeležence planinskega martinovanja na Mostu na Soči).
Gorica
VERDI 20.30 Gledališka predstava «D costruttore Solness». Igra Raf Vallone.
CORSO 17.00—22.00 «L’ uomo della strada fa giustizia». L. Palazzi in S. Tranquilli. Barimi film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Viri-diana». S. Pinal, F. Rabal. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «La leggenda dei sette vampiri d’oro». P. Cu-shing in J. Ege. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «I peccati veniali di lady Godiva». M. Jordan, F. Eshave. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Prima pagina».
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il giustiziere di mezzogiorno». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Mož imenovan Trinità», am©, riški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Billy — dva klobuka», a» meriški barvni film ob 18.00 is 20.00.
DESKLE «Po sledeh izgubljene žene». Ameriški barvni film ob 19.30,
URBANISTIČNI NAČRT MORA UPOŠTEVATI KRAJEVNE ZNAČILNOSTI
Prvič se Križ omenja v 11. stoletju kot vas, ki spada v mestno občino
Pogostnejši in obilnejši so podatki iz 15. stoletja - Prepiranje med Križani in Kontovelci za pašo ter med Križani in tržaško občino na račun novih vinogradov
S prikazom Svetega Križa se zaključi ciklus podobnih opisov, ki so ga v okviru priprav za po-drobnéjsi urbanistični načrt kraške-ga dela tržaške občine pripravili Kokorovec in Ruggeri ter zgodovinar Samo Pahor, ki nam nastanek in razvoj Križa prikazujejo nekako takole:
«Vas Sveti Križ se prvič omenja posredno in sicer 22. februarja 1260 v nekem pergamena, v katerem se omenja Slovenec Čemegor ali Čemegoj, kot lastnik nekega poslopja blizu cerkve sv. Križa v tržaškem okraju. Poudariti je treba* da je bil Križ tedaj edina vas tržaškega Krasa, ki je bila vključena v stare meje tržaške občine,
r .
220 hišnih številk, hkrati pa 1372 prebivalcev. Leta 1890 je bilo 253 domov s 1503 prebivalci. Na prelomu stoletja, leta 1900 so v Križu našteli 289 hišnih številk in 1721 prebivalcev.
Pri zadnjem štetju pod Avstrijo, leta 1910 so v Križu našteli 295 domov, v katerih je živelo 1778 prebivalcev. Ob prvem štetju pod Italijo, leta 1921 so našteli 1792 prebivalcev, v prvem štetju po drugi svetovni vojni pa 1935, deset let pozneje pa že 2072 prebivalcev.
Iz teh podatkov izhaja, da je demografski razvoj v Križu stalno naraščal in to vse od 1796 do 1900, vmes pa je bilo tudi kako bolj živahno obdobje, kot na primer
Tipičen motiv za stari Križ
in sicer južno od «javne ceste», sedanje pokrajinske ceste. Patron sv. Križ je bil pogost v 11. stoletju in zato moremo sklepati, da je vsaj cerkev, ki je nato dala ime vasi, nastala v tisti dobi. Ne moremo hkrati niti zanikati možnosti, da je vas nastala z nekakšno vojaško funkcijo. Že od leta 1343 je namreč znan toponim Straža, v letu 1471 pa se pojavi tudi toponim Majhen gradeč.
Začenši s 15. stoletjem imamo vedno več obsežnejših vesti o preteklosti vasi. Po seznamu davčnih obveznikov iz leta 1424 je bilo v vasi 9 družinskih poglavarjev, iz podobnega seznama , iz leta 1446 pa je bilo 11 družinskih poglavarjev. Vas je deloma pripadala tržaški patricijski družini Pellegrini, deloma pa kanoniku Petru de Uremu, ki je po rodu izhajal iz Vrem Slednji je svoj de! vasi zapustil leta 1466 tržaškemu ženskemu samostanu, v dobi med 5. februarjem 1470 ter 17. februarjem 1471 pa so tržaške nune dobile v last še drugi del, ki je do tedaj pripadal družini Pellegrini. Tržaški ženski samostan je bil tako edini lastnik vasi vse do leta 1789,
Poleg premoženja, ki je spadalo v meje tržaške občine, pa so prebivalci Križa bili gospodarji tudi zemljišč, ki so pripadala sosednji devinski zemljiški gospodi, koder so poleg posesti bhžnjih Briše uživati tudi pravico do paše za svojo živino.
Če moremo za začetek 15. stoletja reči, da je prebivali vo Križa štelo 45 eseb, je leta 1525 Križ štel že 15 družinskih poglavarjev, iz česar izhaja, da je štel že 75 ljudi. Ob tem pa se poraja dvom glede veljavnosti teh podatkov, če jih primerjamo s podatki, ki so bik zbrani ob merjenju in beleženju zemljišč leta 1647, ko je govor že o 75 družinskih poglavarjih, ki nam na temelju običajnega računa petih oseb na družino dajo 375 prebivalcev, zaradi česar ie Križ tedaj največja vas v tržaški občini.
Leta 1777 so nam. ob prvem oo-pisu prebivalstva, katerega podatki so nam na voljo, konkretni podatki to domnevo tudi potrdUi, kajti ob tem štetju so našteli 474 prebivalcev, od kater h je bilo 234 moških in 240 žensk Po poklicu in družbenem položaju so se moški delili takole: 7 je bilo duhovnikov, od katerih jih je 6 spadalo v grljanski samostan, 95 je “bilo kmečkih posestnikov, 57 je bilo kmečkih sinov, bodočih dednev, 12 je bilo odvisnih delavcev, 9 je bilo «zrelih» za vojaščino, 54 pa je b:lo mladoletnih, torej mlajših od 17 let.
Nadaljnji demografski in deloma tudi gradbeni razvoj Križa izhaja iz podatkov poznejših popisov in štetij: leta 1795 ie Križ štel 582 prebivalcev, leta 1818 so našteli 131 hišnih številk ir, 724 prebivalcev, leta 1846 je vas štela že 188 domov in 1032 ljudi, to se pravi, da je že tedaj vas prekoračila število tisoč. Leta 1896 so našteli 222 domov in 3223 prebivalcev, leta 1880 sta bila dva domova manj, to se pravi, da so v Križu našteli
(Foto Kamil Košuta)
čas med 1818 in 1846 'ali pa doba med 1890 in 1900. V času od 1846 do 1890 pa doživljamo manjšo sta-zo. V dobi med 1900 in 1910 je razvoj počasnejši, v naslednjem desetletju pa beležimo ponovno mrtvilo. V času od 1921 do 1951 število prebivalstva ponovno narašča, po letu 1951 pa imamo naglo naraščanje prebivalstva, ki pa ni posledica prirodnega razvoja, pač pa vpliva na naglo naraščanje števila ljudi begunsko taborišče, ki so ga postavili v sosedstvu vasi.
Naraščanje vasi je treba vse od začetka 18. stoletja pripisati izključno prirodnemu prirastku prebivalstva. Nova imena, novi priimki prihajajo v vas izključno s porokami tujih ženinov z domačimi dekleti. Šele v zadnjih desetletjih 18. stoletja se v vasi naselijo nekatere družine, ki niso v sorodstvu z avtohtonim prebivalstvom, vendar se le redka teh družin tu tudi ustavi.
Pretežna večina prebivalcev ima enega izmed priimkov, ki so značilni za vas. Nekateri teh priimkov so stari tudi več stoletij. Tako imamo že od 1446. leta priimek Bogateč. Priimek Sirek, ki se je pozneje spremenil v Sirk, priimek Tanče, ki se je šele v 19. stoletju prelevil v Tence pa tudi v Tančič in Tenčič, nadalje priimki Štefančič, Maganja, Tretjak, Sulčič, Bordon, Furlan, Bamge Gamber in Mrvec izhajajo že iz leta 1525. Leta 1647 živi v Križu 11 družin s priimkom Tretjak, 10 je družinskih poglavarjev s priimkom Tanče in Sirk, sedem je Bogatcev, od katerih nosi eden vzdevek Barbič, 6 je v Križu Sedmakov, štirje so Košute, po dva so Maganja, Švab, Kranjec, Barbič in frak. po eden pa so Blažič, Kagiovič z vzdevkom Buzin, ki se je pozneje razvil v priimek Bezin in Bizin, nadalje Kobou, Kocman, Kralj, Le-sjca, Milič, Pečinec, Robat. Rebula, Slavec, Sulčič, Štefančič. Urih, Verginella in Živec.
Od teh priimkov so nekateri kmalu izumrli, kot na primer Blažič, Čuk, Kranjec, Kocman, Lesica,
Milič, Pečinec, Rebula, Slavec in Živec, do leta 1714 se je ohranil Robat, do 1745 Barbič, do 1750 pa Urih. Medtem pa so s priženitvijo prišli v vas novi priimki, in sicer okoli 1680. leta priimek Daneu, ki je prišel z Opčin; 27. novembra 1723 je s Proseka prišel Guštin, 19. novembra 1769 je iz Križa pri Sežani prišel Macarol; 4. avgusta 1773 je prišel černja. poznejši Čer ne iz Tomaja; 24. novembra 1777 je iz Brišč prišel Semec; 22. novembra 1784 je prišel iz Mavhinj Furlan; 31. januarja 1785 pa Žerjav iz Pliskovice; 2. februarja 1796 je prišel s Kontovela Štoka; 27. februarja 1797 Škerk iz Trnovce; 26. novembra 1810 Kenda iz Tolmina; 24. novembra 1823 pa Ferfolja iz Sel na Krasu.
Pavel švagelj iz Ponikve na Krasu je 1770 začel serijo doseljencev, ki so se naselili v Križu rekli bi samostojno, torej ne s priženitvijo h kriškim dekletom, oziroma njihovim družinam. To doseljevanje se je razvijalo le potem. ko so v Križu odprli pošto, in sicer 26. februarja 1778. Šef
GORIČANOM SE OBETA IZJEMEN UŽITEK
Celovečerni koncert harfistke Uršiče ve
Znana solistka bo v petek nastopila z vrsto mojstrovin
(Nadaljevanje na 6. strani)
Po nedeljskem koncertu orkestra in zbora Consortium Musicum se nam v petek, 21. t. m., obeta spet odličen glasbeni večer. V gosteh Mladinskega krožka bo namreč nastopila s celovečernim programom znana harfistka Pavla Uršič. Privlačnost koncerta je v tem, da bomo imeli priložnost poslušati vrhunsko poustvarjalko in to na inštrumentu, ki ga ni moč vsak dan slišati. Harfa je namreč, vsaj v širšem smislu, precej zapostavljena v primeru z drugimi glasbili kot so klavir in violina.
Zgodovina harfe se izgublja v davno preteklost. Egipčani in A-sirci so je gotovo poznali, kot to izhaja iz neštetih ohranjenih risb. Zanimivost egipčanske harfe je ta, da je sploh ni bilo mogoče uglasiti, in to iz čisto konstruktivnih razlogov. Zanimivo je tudi, da so pri Egipčanih na harfo igrali vedno samo slepci. Nekateri muzikologi so to posebnost povezovali z morebitnim slepim božanstvom, vendar kaže, da so bili slepci najbolj pripravni igrati na inštrument, ki sploh ni imel posebnega glasu, ni zahteval nobene tehnike igranja, ki je proizvajal bržkone samo brezizrazno glasbo.
Grki in Rimljani harfe skorajda niso poznali. Pridobila je spet na vrednosti v 6. stoletju, posebno pri
nii«iiiiiiiiiiiiiiii*uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii»iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiH*iiiiiiiiiiiiiMiniiHii*»*iin*HHmniiiiii»iiiiiiiiniiiiiin*nHiniiiiiiiui*iiiiiiiiiiiiM
PEVCI IZ LOK PRI ZAGORJU GOSTJE DRUŠTVA «VENTURINI»
Rudarski pevski zbor je nastopil pri Dom ju
Zelo lepo petje zbora - Nastop dveh znanih opernih pevcev - Polna dvorana hvaležnega občinstva - Večer se je nadaljeval v prijetni družbi pri Sonii
V nedeljo je imelo prosvetno društvo «Fran Venturini» od Domja prvič v gosteh rudarski moški pevski zbor «Loški glas» h, Lok pri Zagorju ob Savi, s katerim so navezali prijateljske stike. Domače društvo, ki je sicer v veliki finančni stiski in ima še problem pomanjkanja lastnih prostorov, je zbor iz matične domovine sprejelo nadvse gostoljubno in jim skušalo prikazati naše kraje in življenje naših ljudi. V jutranjih urah so goste peljali na ogled miramar-skega parka m gradu ter Rižarne. Po kosilu so se peljali po breških vaseh do občinskega spomenika. V Dolini so si ogledali slikarsko razstavo Franka Vecchieta, Vojko Kocjančič pa jim je na kratko orisal delovanje torkle. Nato so si s Prebenega razgledali Breg in mesto.
Tako je prišla ura samostojnega koncerta gostujočega zbora, ki je bil povezan z nastopom gostov Rudolfa Francia in Ladka Korošca, torej z nastopom dveh znanih solistov ljubljanske Opere. Koncert je bil v telovadnici osnovne šole pri Domju. V začetku je domačinka Dorjana Kofol v pozdravnem govoru omenila, da je pri nas prosvetno - kulturna dejavnost posvečena poleg kulturi tudi ohranitvi in gojitvi našega jezika. Zaključila je, da med obema društvoma ni treba
Oljke nekoč in danes
Posebno v zadnjih časih si skoraj ne moremo zamisliti, da bi pri nas shajali brez olja. Nekoč je tudi. pri nas bila močno v veljavi kot tolšča - slanina, pa čeprav smo tudi v naših krajih, kot na primer v Bregu ter ob istrski o-bali imeli veliko oljk. Odkar človek več upošteva medicinsko znanost, upošteva tudi olje pred živalskimi tolščam. Olj pa je več, saj dobivamo tovrstne tolšče tudi iz sončnice, iz bučnega semena, iz koruze in iz najrazličnejših drugih surovin. Klasično olje pa je vendarle oljčno olje, ki je značilno za Sredozemlje, saj znaša pridelek olja v Sredozemlju 99 odstotkov vsega pridelka oljčnega olja na svetu. Ne smemo pa misliti, da drugod v svetu ne shajajo tudi brez oljčnega olja. Oljčno olje, kot tolšča predstavlja le dobrih 13 odstotkov vse svetovne proizvodnje jedilnih olj, delež oljčnega olja v svetovni porabi tolšč pa je še neprimerno manjši.
Pustimo ta razmerja in se ustavimo le pri nekaterih številkah, ki govore, kako j' oljka v Sredozemlju razširjena. Največ oljk o-ziroma oljčnih dreves imajo na Španskem. Statistika pravi, da pride na vsakega Španca po pet dreves in pol. Statistika torej pravi, da je na Španskem 176 milijonov oljčnih dreves. Koj na drugem mestu je Italija, kjer pridejo na prebivalca po tri drevesa. V Italiji so po lanskih podatkih našteli 154 milijonov dreves. Sorazmerno veliko oljčnih nasadov imajo tudi v Grčiji.1 kjer raste 70 milijonov oljčnih dreves, na Poi .ugalskem so jih lani našteli 27 milijonov in pol, v Tuniziji 14 milijonov, v Franciji 10, v Alžiriji 80 in pol, v Maroku in Izraelu po 7 milijonov, v Libiji 2 milijona, v sosednji Ju-goslavij'' pa 4 milijone in pol.
Zanimivo je, da imajo v Jugoslaviji tako malo oljk, ko pa je vendar poraba olja tolikšna, mož-
nosti pridelovanja oljk pa velikanske. Konec 18. stoletja je vzdolž Dalmacije raslo okoli 30 milijonov oljk, v preteklem stoletju pa so začeli oljčne nasade krčiti in nasajati vinograde, tako da so število oljk tako rekoč razpolovili. Posekane oljke so uporabljali za kurjavo in s tem zreducirali pridelek olja na najmanjšo količino, tako da mora Jugoslavija sedaj uvažati velike količine olja, pa čeprav bi lahko pridelali doma olja tudi za izvoz.
Pri Solinu v bližini Splita so našli mlinski kamen za mletje oljk, ki izhaja iz prvega stoletja po Kristusu, ki je torej star 1800 let, s čimer je dokazano, da je tradicija oljke v Dalmaciji stara. To dokazuje tudi slovita oljka v Starem Baru, ki je oblastveno zaščitena, ker so ugotovili, da je stara najmanj 2000 let.
In vendar se še vedno nasajanje novih oljčnih gajev zanemarja na račun vinogradov. In to kljub dejstvu, da je oljka ena tistih kultur, ki je uporabna za vse. Res je, da oljka počasi raste, saj je dolgo veljal pregovor, da tisti, ki oljko sadi, njenega sadu ne pobira. Ta rek pa ne drži, saj posebno nove vrste oljk naglo, veliko bolj naglo rastejo kot so rastle nekoč Z druge strani tudi ni res, da oljka rodi vsakih 8 ali celo 9 let, pač pa je pri oljki zelo rodno vsako tretje leto. Oljka je uporabna v vseh o-zirih in sicer začenši s sadom, iz katerega dobivamo olje, pa vse do lesa, ki je najbolj dragocen les za izdelovanje dragocenega pohištva. Celo listje oljke je uporabno kot krma. Skratka, oljka je ena tistih kultur, ki so bile pri nas pred davnim časom močno upoštevane, pa smo jih zanemarili in to, seveda, na lastno škodo. Posebno sedaj, ko je olje zelo drago in ni vedno gotovo, da v steklenici z oljčnim o-ijem kupimo zares oljčno olje.
graditi mostu prijateljstva in bratstva, saj smo sinovi istega naroda, čeprav nas ločuje meja in nam je usoda drugače krojena. Izrazila je prepričanje, da se bo medsebojno prijateljstvo in sodelovanje še nadaljevalo, kajti le s tem črpamo zamejski Slovenci novih moči za nadaljnje delo.
Nato je domači pevski zbor zapel za dobrodošlico Prešernovo «Zdravljico». V imenu gostujočega rudarskega pevskega zbora je spregovoril Ladkp Korošec, ki je poudaril, da je pri «Loškem glasu» začel svojo pevsko kariero. O-menil je svoje prijateljstvo s Franom Venturinijem, o katerem je povedal nekaj besed. Zahvalil se je za prisrčno gostoljubnost in poklonil društvu v dar plaketo. Domača dekleta pa so medtem poklonila vsem članom gostujočega zbora rdeče nageljne.
Prvi dei Koncerta je «Loški glas» začel z Adamičevo «Rudarsko himno». Sledile so Jerebova «Planina», Ipavčevi «Imel sem ljubi dve» in «Oblaček», Mirkova «Na trgu», Simonitijeva «Debeli kum», Forsterjeva «Večerni Ave» in Mi-helčičeva «Pesem svobodnih ljudi».
Med prvim in drugim delom koncerta sta se številnemu občinstvu predstavila znana pevca ljubljanske Opere: tenorist Rudolf Franci, ki je tudi dirigent domačega pevskega zbora, in basist Ladko Korošec, ki je zelo znan po svojih izrednih interpretacijah Sancha Pansé v operi Don Kihot ter svojih likov v drugih operah. Spremljala ju je pianistka Milena Trostova. Oba sta se posamezno predstavila v dveh arijah znanih oper.
Občinstvo je posebno uživalo ob izvedbi arije iz Rossinijevega «Seviljskega brivca», ki jo je zapel Ladko Korošec ter arije iz Puccinijeve «Tosce», ki jo je podal Rudolf Franci. Izredno kakovostno petje, ki ga naši ljudje kaj malokrat slišijo, je posebno navdušilo gledalce ob humoristični izvedbi arije iz «Prodane neveste». Odlična pevca in pianistko je publika nagradila z burnim aplavzom.
Prireditev se je nadaljevala z drugim delom koncerta rudarskega zbora, ki se je predstavil še z nekaterimi znanimi motivi, zaključil pa z borbenimi pesmimi. Zapeli so Aljaževo «Na bregu», Vodopivčevo «Na poljani», Bučarjevo «Fantje s Trške gore», Pregljevo «Bori šumijo», Kozinovo «Naša vojska», Gobčevo «Pesem 14. divizije», Matečičevo - Ronjgovo «Pesem svobodi», zaključili pa z Zajčevo «Slava delavstvu».
Zbor se je predstavil z zelo dobrim in glasovno vlitim petjem. Povsem zaslužil je dolge aplavze ob koncu vsake pesmi. Zbor je vodil Mirko Prašnikar, na klavir pa ga je spremljal zastopnik ZKO iz Zagorja Rihard Beuermann. Na koncu se je domačinka Nevenka Samec, ki je skupno z Dorjano Kofol napovedovala posamezne točke, zahvalila za odličen koncert zbora ,<Loški glas» in za edinstven nastop obeh opernih pevcev, nakar je društveni predsednik Alojz Kr-mec podaril gostom v spomin sliko in šope cvetja.
Večer se je nadaljeval z večerjo v restavraciji «Sonia». Tu je domači pevec Jordan Kralj daroval v imenu domačinov sodček domačega žganja, društveni predsednik Alojz Krmec pa se je še enkrat vsem zahvalil za koncert. Ladko Korošec je poudaril, da je presenečen nad gostoljubnostjo in pohvalil je prosvetne delavce od Domja, ki delajo v težkih okoliščinah. Predlagal je tudi, da naj
bi se obe društvi pobratili. Goste sta pozdravila še Miro Kapelj v imenu Slovenske prosvetne zveze ter dolinski župan Edvin Švab v imenu občinske uprave. Oba sta podčrtala koristnost in pomen takih prijateljskih stikov. Večer se je končal s prepevanjem v veseli družbi.
V. L.
Ircih in Anglosaksoncih. V Italiji se je začela uveljavljati v 14. stoletju. Vendar taka, kakršna je tedaj bila, je dovoljevala samo fiksno intonacijo.
Ko pa se je začela uveljavljati «musica fida», to ni bilo več dovolj. Nezmožnost spreminjanja višine tonov posameznih strun je bila glavna ovira za nadaljnji razvoj inštrumenta. Začela se je torej dolga pot spreminjanja harfe, ki je pripeljala na začetku 18. stoletja, na podlagi idej in izkušenj Hochbruckerja, Cousineauja, Erar-da in Krumpholtza, do oblike, ki velja še danes. Poznejša dopolnila tem glavnim strukturalnim spremembam so bila izvedena po zamislih Tourniera iz Salzeda, kateri je sam tudi precej pripomogel k razvijanju tehnike igranja.
Harfa je diatoničen inštrument s 47 strunami in z določenim številom pedalov, s katerimi lahko dvignemo za pol tona ali za cel ton določeno struno. Obstajajo tudi primeri kromatične harfe s prekrižanimi strunami, ki pa sploh ni imela sreče.
Kot solističen in avtonomen inštrument se je harfa uveljavila šele v 18. stol. Pred tem je bila u-porabljena le v sklopu celotnega orkestra (Monteverdi, Haendel, Mozart, Beethoven), šele v 19. stol. se je popolnoma uveljavila, posebno po zaslugi Debussyja in Ravela. Tudi tehnika igranja se je začela razvijati v tem obdobju s posebnim ozirom na efekte, ki se lahko dosežejo samo na harfi.
Še nekaj besed o izvajalki:
Pavla Uršič je diplomirala na Glasbeni akademiji v Ljubljani in izpopolnila študije v Parizu pri Lilly Laskinovi. Po končanih študijih se je posvetila iskanju novih metod igranja izhajajoč iz izkušenj Salzeda. Nastopala je v mnogih državah izven Jugoslavije in pritegnila nase veliko pozornost, tako da ji je že več skladateljev posvetilo svoje skladbe. Posnela je tudi ploščo.
Na našem koncertu bo izvajala najprej stare plese iz 17. stol., sledile bodo skladbe Haendla, Rousseauja, Debussyja, Respighija, Rotteja, Zabela, Ramovša in Salzeda.
Koncert bo v prostorih sedeža SKGZ, v Ul. Malta 2, s pričetkom ob 20.30. Toplo vabimo m ta izjemen dogodek ljubitelje glasbe, gojence Glasbene matice in njihove starše, in sploh vse, ki jih tak kulturni večer zanima.
B. N.
Domačin Jordan Kralj izroča predstavniku gostov Mirku Prašnikarju «bangio» domačega žganja
MiiMiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiimiii
Vittorio Bolaffio v «Revolteili»
V soboto so, 'kot smo že zapisali, odprli v tržaškem mestnem muzeju Revoltella antološko razstavo del slikarja Vittoria Bolajfia, ki so jo organizirali in pripravili tržaška občina, goriška pokrajina ter muzej Revoltella v sodelovanju z goriškim pokrajinskim muzejem. Razstava je bila najprej v gorički palači Attems, sedaj je v že omenjenem tržaškem muzeju, kjer je na ogled občinstvu večje število umetnikovih olj in nekaj čr-težev iz vseh umetnikovih dob.
Kakor je razvidno že na sami razstavi in še posebej iz bogatega kataloga, ki je ob tej priložnosti izšel, organizatorjem ni bilo lahko razstavo pripraviti, saj prihaja večina razstavljenih del iz zasebnih zbirk. Znano pa je, da ljudje neradi dajejo umetniška dela iz rok, pa čeprav gre za plemenito pobudo.
Vittorio Bolaffio je bil, kot samo ime pove, judovskega hkrati pa kmečkega porekla, kar v naših krajih ni kdove kako v navadi. Njegov oče je bil bogat, marljiv in podjeten zemljiški posestnik, ki mu je bilo večanje posesti in premoženj glavna skrb. Vittorio pa je bil bolj sanjač. Zato se je o-če nanj jezil, češ. kako to, da slika, ljudi pri delu, ko pa sam ne dela, celo sposoben ni za delo. «Praktinemu» in drugače podjetnemu človeku «malanje» ni bilo resno početje^ celo delo ni bilo.
Kljub temu se Vittorio Bolaffio ni odrekel svojemu nagnjenju in čeprav si s slikarstvom ni ustvaril bogastva, se mu ni odrekel in je zalo leta 1931 umrl v našem mestu v skromnih razmerah, star komaj 48 let.
Umetnosti Vittoria Bolaffio ne bomo ocenjevali, saj so o njej pisali že mnogi kompetentni kritiki. Ob sedanji razstavi ugotavljamo le, da se njegova umetniška bera da razdeliti na trojno motiviko. Vittorio Bolaffio je napravil veliko portretov. Upodobil je veliko znanih predvsem tržaških o-
sebnosti,' med katerimi so najprej njegovi sorodniki, nato pa številni kulturni ljudje, med katerimi so na primer prof. Dario de Tuoni, kipar Ruggero Rovan, slikar Bet-tiza, pesnik Umberto Saba in drugi. V del umetnikovih pokrajin in mestnih motivov spadajo prvenstveno tržaški ir goriški motivi. Sledijo motivi, ki jih je umetnik ujel na platno na svojem potovanju v Indijo. Končno so tu motivi, ki obiskovalca verjetno še najbolj prepričajo. Gre namreč za motive, ki so jih v lepem katalogu strnili v oddelek «Pristanišče». V tem oddelku imamo dober ducat motivov iz pristanišča, namreč motive, ki prikazujejo nakladanje ladij, delo na ladji, preprost pristaniški motiv, popravljanje ladijskega krmila itd.
Končno je na razstavi še večje število umetnikovih črtežev, ki dokazujejo, kako je bil Bolaffio v svojem delu sistematičen, nadalje, kaj vse ga je v življenju zanimalo. kako je bil hkrati zelo blizu pa tudi zelo daleč od svojega očeta, praktičnega poslovnega človeka, vtem ko je Vittoria Bolaffio zanimal bolj človek, preprost človek pri delu.
SREDA, 19. NOVEMBRA 1975
12.30 12.55 13.25
13.30
17.00
17.15
17.30
17.45
18.30
18.45
20.00
20.40
22.15
23.00
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.35
8.10,
16.50
17.20
17.45
19.45
20.00
20.35
22.15
22.30
15.40
19.55
20.15
20.30
ITAUJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: V pričakovanju otroka Na krovu ledolomilca Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu DNEVNIK
Program za najmlajše: Uoki Toki
Prigode radovednega kozliča: Ladja morskih roparjev
Program za mladino
Narodi in kraji: LJUDJE DALEČ OD NAS Poljudna znanost: ITALIJANSKO PODEŽELJE
V	oddaji Poljudna znanost bo nocoj na sporedu prvo nadaljevanje ciklusa, ki bo skušal prikazati kraje, kjer sta narava in človek znala ustvariti ali ohraniti določeno posrečeno ravnotežje. Pogosto opazimo, da se podoba enega kraja močno razlikuje od podobe drugega kraja, pa si ne znamo razložiti v čem je ta razlika. V iskanju teh razlik, v iskanju zgodovinskih, zemljepisnih, človeških vzrokov teh razlik se bomo s tehniki TV sprehodili po nekaterih predelih Italije po področju Volturna, Lucanie, Maremme, Ciociarie itd. itd.
DNEVNIK
FRATELLO, PUOI DARMI UN SOLDINO?
«Brat, mi lahko daš vinar» je verz iz neke ameriške popevke, ki daje naslov programu, ki je bil pred nedavnim prikazan na fe-stivàlu v Cannesu. Program, ki ga je pripravil Philippe Mora, prikazuje pravzaprav zgodovino in hkrati vzdušje, ki je vladalo v ZDA v dobi 30. let, tj se pravi od finančnega poloma Wall Streeta pa do poloma v Pearl Harbouru, ko so Japonci potopili ogromno ameriških vojnih ladij. Gre za film, ki prikazuje dobo Roosevelta, dobo, ko so se ZDA s težavo reševale iz gospodarske krize, ki jim je zrušila vse bogastvo in potegnila za seboj ves svet
Športna sreda: Kronike glavnih športnih dogodkov v Italiji in v tujini
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni dnevnik SIM SALABIM
Oddajo, k: sta jo pripravila Paolini in Silvestri, vodi rokohitrc Silvan, ki mu pomagajo še Evelyn Hanach, Pietro De Vico in Gigi Reder VEČERNI KONCERT
Ansambel «I solisti Aquilani» bodo pod vodstvom Vittoria Anto-nellinija ter ob sodelovanju flavtista Giorgia Zagnonija izvajali Vivaldijev Koncert op. 10 štev. 2 za flavto, godala in čembalo, ter Bachov Koncert za dve violini, godala ii čembalo DNEVNIK
Francesco Rosi in njegova zavzetost: LA SFIDA — IZZIV Ciklus filmov, ki jih je režiral Francesco Rosi in ki pridejo sedaj na spored italijanske TV. se začne s filmom La sfida. Film je režiser snemal leta 1958 in je bil nagrajen na beneškem festivalu s srebrnim trakom zaradi svoje vsebine. Za film je scenarij napravil sam Rosi, ki sta mu pomagala pri delu še Suso Cecchi d’Amico in Enzo Provencale.
Filmske premiere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00 TV ŠOLA;
Živčni sistem, Reka, Opereta, R. Boškovič, TV vrtec, Slovnica,
Predšolska vzgoja, Risanka
Klovn Ferdinand in konec tedna
Obzornik
Športno popoldne
Risanka
DNEVNIK
Film tedna: DE JONGOVT
Jugoslovanski barvni film, ki ga je letos napravil Miša Miloševič in igrajo v njem Igor, Mica in Zoran Jong, nadalje Ljuba Tadič, Zuko Djumhur in Saša Todorovič.
V	Meijinah v Hercegnovem živi Igor de Jong. Je brez ledvic, ima sladkorno bolezen ih gangreno. Je tik pred oslepitvijo (prav pred dnevi so časopisi prinesli vest, da je bil uspešno operiran in da je spregledal) pa še bi lahko našli kako bolezensko nadlogo, ki ga tare. Živi |orej. Igpr de Jong mimo vseh fizioloških zakonov in kljub znanosti, ki ga je že davno obsodila. Pa vendarle živi. Celo ljudje, polni zdravja lahko zavidajo Igorju optimizem in vero v življenje. Zanj so \se te bolezenske nadloge nujnost, brez katere ne gre, ki v bistvu niso tragične, saj on vendar živi še bolj polno življenje kot marsikateri zdrav zemljan. In ta Igorjeva «optimistična tragedija» je v filmski obliki enkratno — umetniško doživetje. Ne bi hoteli reči, da gre za dokumentaren film, pa tudi ne da gre za igrani film. Igorjevo zaupanje v življenje in njegova filmska upodobitev preraščata v film izjemne kvalitete
DNEVNIK
Miniature: JOŽEF PETKOVŠEK
Oddaja o slikarju Petkovšku je zadnja iz serije, ki so jo posneli pred leti
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
športni prenos Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
VEČER NOVOSADSKE TELEVIZIJE
TRST A
7.15,	8.15,	13.15,	14.15, 20.15
Poročila- 7.05 Jutranja glasba;
11.40	Radijska šoia; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Koncert; 19.10 Avtor in knjiga;
19.30	Pop, folk in western glasba;
20.00	Šport; 2Ó.35 Simfonični koncert, vodi Zubin Mehta; 21.50 Glasba in filmov in musicalov.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operni zbori in baleti;
9.00	Folklorna glasba; 9.35 Plošče;
10.10	Otroški kotiček; 10.35 Prisluhnimo jim; 11 30 Ansambel Kinder ; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.35 Cafierovo pismo; 14.45 La Vera Romagna;
15.00	Poje Donovan; 15.30 Zborovsko petje; 15.45 V znanstvenem svetu; 16.45 Poje Elda Viler; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Glasbena šola Izola, 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priliubljenih oper; 19.00 Prenos RL; Ì9.3Ó Pisana glasba: 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21:35 Pisana glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00,	15.00,	19 00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Vesel spored: 11.30 Drugi zvok;
12.10	Četrti program; 13.20 Program z Mikom Bongiomom; 14.05 Malo satire; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za najmlajše; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.30 Plošče resne glasbe; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 F. Sagan - R. Sode-rini; Un pianoforte sull’erba.
SLOVENIJA
7.00,	8.00. 9.00.	13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje;
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Urednikov dnevnik, 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 15.45 «Loto vrtiljak: 16.45 Naš podlistek - Pisma Vide Jerajeve; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora: 18.05 Po poteh odločanja; 18.35 Instrumenti v rit mu: 19.40 Ansambel Atija Sossa; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Komomoglasbeni studio; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jug, pevcev zabavne glasbe.
									
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Prepričali se boste o iskreni volji nekega sodelavca. Vračana ljubezen.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kot rojeni ste za trgovsko stroko, manjka pa vam izkušenj. Ne prenašate trme soseda.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zgodilo se vam oo, da boste pozabili, kar ste včeraj obljubili. Čudovit večer v družbi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Rok za izpolnitev neke obveznosti vam je potekel, pričakujte sankcije. Živci vam bodo nekoliko popustili.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Vaše želje ne morejo biti zakon za druge. Iz nekega pisma boste izvedeli, kaj draga oseba misli o vas.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Načrt, ki ste ga izdelali, ja dober, vendar preveč obsežen. Nadaljujte po začrtani poti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Premalo ste pozorni do nekega kolega, ki vam je mnogokrat v oporo. Čustveno razgiban dan.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11 ) Gotovi ste, da ste na pravi poti, v resnici je prav nasprotno.
Prepovedan sad je sladak, a tudi nevaren.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Odločno zavrnite sleherni poizkus, da bi vas nekdo kupil. Preveč se zapirate v svoj slonokoščeni stolp.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Varujte se pred osebo gladkega obraza in sladkega nasmeška, ker je nevarna. Sijajno razpoloženje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo širokosrčno razmetavate denar, nič pa ne mislite na jutri. To. kar čutite, ni ljubezen.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Razbili boste spletkarsko skupino, ki vam je mislila spodmakniti tla. Vaša trenutna ljubezen ni edina in ne zadnja.
PRIMORSKI DNEVNIK 8
19. novembra 1975
SPORT SPORT SPORI
NOGOMET
DANES V BEOGRADU (OB 18.00)
Jugoslavija - Severna Brska za vstop v četrtfinale EP
Favoriti so «plavi», a tudi nogometaši S. Irske so optimistično razpoloženi
BEOGRAD, 18. — V jugoslovanski prestolnici se te zadnje dni v glavnem odvija pogovor o današnji tekmi 3. kvalifikacijske skupine evropskega pokala med Jugoslavijo in Severno Irsko. Tekma se bo pričela ob 18. uri.
Stanje v tej 3. skupini je znano. Jugoslavija ima 8 točk, S. Irska 6. «Plavim» torej zadostuje neodločen izid, Ircem pa zmaga.
Čeprav je pričakovanje za današnje odločilno srečanje mrzlično, pa je razpoloženje v obeh taborih' optimistično. Vsi jugoslovanski reprezentanti ne dvomijo v lastni u-speh. A tudi nogometaši S. Irske so ob prihodu v Beograd" jasno povedali: «V Jugoslavijo smo dopotovali za zmago!»
Madinič, zvezni selektor Jugoslavije, je v teh zadnjih dneh imel nemalo skrbi: v zadnjem trenutku se je namreč poškodoval odlični nogometaš Hajduka in steber reprezentance Dražen Mužinič. Kazalo je,
Zvezni selektor Madinič je sinoči sestavil postavo jugoslovanske reprezentance za srečanje s Sev. Irsko, ki bo taka: Petrovič, Buljan, Hadžiabdič, Oblak, Katalinski, Mužinič, Jerkov, Vukotic, šurjak, Vladič in Džajič.
da bo Mužinič le okreval. Poškodba na peti na zadnjem treningu v Pančevu pa je hujša in Spličan bo tako moral sedeti na klopi.
Sicer pa so rezervni igralci dobra nadomestila za standardne reprezentante, tako da je pričakovati, da ta odsotnost ne bo negativno vplivala na skupno igro jugoslovanske reprezentance, ki ima v obrambi prave stebre, kot so Katalinski, Buljan in Hadžiabdič.
Naj omenimo, da se je Jugoslavija doslej na EP odlično obnesla. Leta 1960 se je celo uvrstila v veliki finale, ki je bil na sporedu v Parizu. Žal, pa so Jugoslovani popustili prav v drugem polčasu in SZ je tako zmagala z 2:1. Gol za Jugoslavijo je tedaj dal Galič, za SZ pa Metreveii in Ponedelnik.
Jugoslovani so bili spet finalisti na EP v Rimu leta 1968, ko so odigrali kar dve finalni tekmi z I-
Po TV ob 17.55
Jugoslovanska in koprska televizija bosta danes neposredno prenašali kvalifikacijsko tekmo za EP v Beogradu med Jugoslavijo in S. Irsko, s pričet-, kom ob 17.55.
talijo. V prvi so igrali neodločeno 1:1 (gola: Džajič in Domenghini), v drugi pa so izgubili z 0:2 (gola: Riva in Anastasi).
Naj omenimo še, da je Jugoslavija igrala 24 kvalifikacijskih tekem na beograjskem stadionu in nikdar ni izgubila. Dosegla je kar 17 zmag in 7 remijev.
Bo 25. nastop tudi uspešen? O tem nihče ne dvomi, razen seveda, če ne bodo «plavi »podcenjevah
današnjih nasprotnikov ....
/ * # *
Poleg tekme med Jugoslavijo in S- Irsko bo danes na raznih evropskih igriščih dokaj živahno. V nekaterih skupinah se bo odločalo o četrtfinalistih.
Oglejmo si današnja srečanja.
* * *
SKUPINA 1
Portugalska — Anglija
V tej skupini je borba za prvo mesto še najbolj odprta. Možnosti 2a prestop v četrtfinale imajo kar tri države: današnja nasprotnika in ČSSR.
Anglija bo morala danes nujno (in visoko) zmagati, kajti pričakuje se, da bo ČSSR proti Malti dosegla teniški izid. Skratka, še vse nejasno.
* * *
SKUPINA 2
Wales — Avstrija
Slovenski trener Brane Elsner je Prevzel vodstvo Avstrije, ki bo danes igrala odločilno tekmo z Wa-lesom. Avstrija bo morala nujno zmagati, kajti Wales ima 8 točk.
Rimu za zadnje priprave na tekmo z Nizozemsko, ki bo v soboto v okviru tekmovanja za evropski pokal. Vzdušje v italijanskem taboru je pred to tekmo dokaj spokojno, saj só «azzurri» dejansko že izločeni iz tega tekmovanja in torej ne morejo ničesar ne dobiti, ne zgubiti.
Nekoliko drugače je z Nizozemci, ki bi teoretično lahko še izpadli, vendar bi jih Poljaki lahko prehiteli na končni lestvici le v primeru, če bi v soboto Italija zmagala s 4:0. To je pa le malo verjetno.
Srečanje bo Bearzotu v bistvu služilo le kot preverjanje sposobnosti italijanskih reprezentantov, ki so po pozitivni igri proti Poljakom ponovno pridobili nekaj samozaupanja.
uuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiitMitiiiiiitiiiiiiitiiiimiiiiiiiiimiiiiuMiiiiiiiiiiiii
DOGOVOR MED DEVETIMI ŠPORTNIMI ZVEZAMI
Avstrija pa 7. Vsak drug ' izid bi pomenil izključitev Avstrije iz četrtfinala.
* * *
SKUPINA 8
ZRN — Bolgarija
Svetovni prvaki so na tem EP delno razočarali, vseeno pa imajo največje možnosti za vstop v četrtfinale tudi zato, ker je ta skupina morda najlažja. Za kvalifikacijo zadostuje Beckenbauerju in tovarišem remi z Bolgarijo, nakar se pričakuje visoka zmaga proti Malti.
«Azzurri» zbrani v Rimu
RIM, 18. — Italijanski nogometni reprezentanti so se zbrali danes v
Cez dve leti zaietek olimpijskih «protiiger»
Na njih naj bi tekmovali v tistih športih, ki niso na olimpijskem sporedu - Štiri mesta se ponujajo za organizatorja
PARIZ, 18. — Devet mednarodnih športnih zvez (bezbol, kulturizem, kendo, vodno smučanje, moderna gimnastika, vlečenje vrvi, poklicni golf, poklicni tenis in poklicna atletika) se je med seboj ' sporazumelo za organizacijo prvih iger v tistih športih, ki niso vključeni v uradni olimpijski tekmovalni spored.
Vse pa kaže, da se bodo tem devetim pridružili še drugi športi, saj se za pristop k tej manifestaciji že zanimajo tudi nekatere druge mednarodne športne zveze (bowling, namizni tenis in squash).
Sedeža teh iger še niso določili, vendar pa se trenutno za organizacijo tega tekmovanja potegujejo kar štiri mesta, in sicer Ciudad Mexico, Dallas, Filadelfia in Ryad.
Te igre bodo, po izjavah pobudnikov, potekale mnogo bolj skromno, kot olimpijske igre. Imele ne
bodo niti otvoritvene, niti zaključne slovesnosti. Tekmovalcev ne bodo nastanili v olimpijski vasi, kot je običaj na OI, ampak v navadnih hotelih. Razen tega ne bodo gradili novih športnih naprav in stadionov, ampak bodo uporabljali izključno tiste objekte, ki so že zgrajeni. S tem se nameravajo v čim večji meri izogniti velikim stroškom, ki običajno spremljajo take prireditve.
Ker se bo teh «protiolimpijskih i-ger» udeležilo tudi večje število poklicnih športnikov, bodo ti za svoje nastope plačani. Organizatorji namreč žele, da bi vsaka reprezentanca nastopila s svojimi najboljšimi tekmovalci, ne glede ha to, če so poklicni ali amaterski.
Kanadčan Ben Weider, ki sodi med glavne pobudnike tega tekmovanja, je izjavil, da ta nova športna prireditev ne namerava konkurirati olimpijskim igram.
NAMIZNI TENIS
V HALI TIVOLI
MINI SPENT1975 JUTRI V LJUBIJA«!
To spominsko tekmovanje bo obenem tudi mednarodno prvenstvo Jugoslavije
Svetovno prvenstvo v namiznem, drugega nasprotnika Csepel iz Bu-tenisu pred desetimi leti, imenovano ! dimpešte z 2:1.
SPENT, je ostalo številnim prija- Takoj po končani tekmi so se mo-teljem bele žogice v lepem spominu, rali Jugoslovani spoprijeti za prvo Za to priložnost je dobila Ljubljana
halo Tivoli, ki je bila kasneje pri-
mesto z domačim Paolettijem. To pa je bilo preveč, da bi dosegli kaj
zorišče še številnih drugih velikih ! več kot časten poraz po štirih setih
igre. Domačini so bili spočiti in prav temu gre oripisati njihovo končno zmago.
Na svojem gostovanju po ZDA je jugoslovanska košarkarska reprezentanca premagala ekipo Pullman University z izidom 109:73. Ekipa Pittsburga pa je odpravila zagrebško Lokomotivo z 88:60.^
Začetniška enajsterica Brega
nasula Domin v mrežo
zadetkov
tekmovanj. V najlepšem spominu pa je ostala finalna tekma, posameznikov SPENT med sedanjim ministrom za šport Kitajske Čuang Ce-tungom in njegovim rojakom Li Fu-jungom; V Ljubljani je Čuang Ce-tung postal tretjič zaporedoma svetovni prvak.
Konec prejšnjega meseca je bil ’
Čuang Ce-tung na obisku v Jugo- : slaviji, kot vodja kitajske športne; delegacije. Poleg drugega si je o- j
SSa^S^SSfKiNASE ENAJSTERICE V RAZNIH NOGOMETNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
obiskom je poudaril 35-letn; nuni-, ■ ster, da ga na Jugoslavijo vežejo nepozabni spomini. Ljubljanski naslov je bil zadnji v njegovi izredno bogati športni karieri, čuang Ce- ! tung pa odkrito piove, da je bila zmaga nad Li Fu - jungom tudi najtežja med vsemi, saj je trajala dolgih pet setov. Oba velika tekmeca sta pokazala za zeleno mizo neverjetne mojstrovine. Trikratni svetovni prvak se je od loparja v mednarodni areni poslovil neporažen, ker je leta 1971 v Nagoji že v prvem kolu predal partijo predstav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiii
tj or
Začetniki Brega so dosegli kar pet golov
Slovenski mladinski derbi v Trebčah se je končal z visoko zmago Primorca Kriška Vesna je z uspehom na Opčinah povečala možnosti za vstop v finale
niku Lon Nolove Kambodže, ker ni hotel z njim igrati. Med tem zadnjim obiskom v Jugoslaviji, je nadvse obžaloval, da si ne bo mogel ogledati mini SPENT 75, saj se ga bodo udeležili razen Japoncev vsi najboljši mostri te lepe in i^ redno dinamične igre za zeleno mizo. Mednarodno prvenstvo Jugoslavije se bo pričelo jutri in končalo v soboto.
ODBOJKA
Spartak drugi v Catanii
Jugoslovanski odbojkarski prvak Spartak iz Subotice se je udeležil mednarodnega turnirja v Catanii in osvojil drugo mesto.
Spartak je na čelu s kapetanom jugoslovanske reprezentance Gvo-zdenovičem najprej premagal reprezentanco Grčije s 3:1 in kasneje še

Na meddržavnem namiznoteniškem srečanju v Beogradu je včeraj pri ^moških LR Kitajska premagala Jugoslavijo s 5:1 (edino točko za «plave» je osvojil Šurbek), pri žensliah pa so Kitajke gladko odpravile Jugoslovanke s 3:0. Na sliki: dvoboj Šurbek — Li Peng
ZAČETNIKI
Breg — Domio 5:0 (4:0)
BREG:	Debernardà, Albertini,
j Smotlak, Pavletič, Zonta, Scheriani, Guštini (Krmec), Bandi, Rapotec, Merlak, Kofol.
DOMIO: Battimelli, Ridolfo, Pre-siren, Zampano, Cavrecic, Male, Piz-zulin, Tritta, Franca, Ramani, Bi-netti.
STRELCI: Zonta (2), Kofol (2) in Guštini.
Najmlajši Brežani so v prvi tekmi povratnega dela prvenstva osvojili visoko zmago. Domio je bil sicer telesno šibkejši in to se mu je na blatnem igrišču maščevalo. Razumljivo je torej, da so izstopali krepkejši igralci; Zonta in Smotlak na eni in Cavrecich na drugi strani.
Tekma sama nima zgodovine. «Plavi» so se od vsega začetka pognali v napad in takoj povedli z Zonto. Tudi v nadaljevanju so imeli pot do gola skoraj vedno odprto in pred koncem prvega polčasa so še trikrat potresli mrežo sicer šibkega Battimellija.
Po odmoru je bila igra bolj uravnovešena. Zadnji gol za «plave» je dosegel tokrat prisebni Kofol, ki je tako zapečatil najvišjo zmago Brega v tem prvenstvu:	■'i.u
Jolo
* * *
Mladost — Falco	n. o.
Nogometna tekma začetnikov med doberdobsko Mladostjo in Falcom iz Tržiča, ki bi morala biti na sporedu v soboto, je odpadla zaradi slabega vremena.
MLADINCI
Primorec — Breg 5:2 (3:0)
PRIMOREC: Grgič .Angel Milkovič, Križmančič, Mauro Kralj, Robert Kralj, Valter Milkovič, Marko Kralj, Edvin Kralj, Cibic (Kocjan), Darko Kralj, Stojkovič, 12 Bak.
BREG: Mauri, Labiani, Coretti, Žerjal, Nevello, Grizonič, Kalin, Peresa, Ferluga, Saražin in Krmec.
STRELCI: v 5. min. p.p. Križmančič. v 15. in 30. min. p.p. Marco Kralj, v 6. d.p. Ferluga, v 8. min. d.p. Krmec, v 13. min. d.p. Stojkovič, v 27 min. d.p. Valter Milkovič.
SODNIK: Napoli.
V slovenskem mladinskem derbiju je Primorec z visoko razliko premagal Breg. Čeprav je vseskozi vreme nagajalo, pa si je tekmo ogledalo dokajšnje število gledalcev.
Primorec je tokrat zadovoljivo zaigral in Brežani niso bili Trebencem nikdar kos. Predvsem je med domačini zadovoljil napad.
Že v uvodnih minutah je Primorec povedel. Marko Kralj je izvedel prosti strel. Vratar je žogo le kratko odbil. Žoge se je polastil Križmančič in jo potisnil v mrežo. V 15. min. je Marko Kralj neubran-
ljivo premagal nasprotnega vratarja.
V	začetku drugega polčasa je Primorec nekoliko popustil. To so izkoristili Brežani, ki so v dveh minutah s Ferlugo in Krmecem znižali zaostanek na 2:3.
Trebenci so nato odločneje igrah in dosegli še dva gola. V vrstah Primorca sta se izkazala napadalca Stojkovič in Marko Kralj.
Kralj in Cibic
* * *
Opicina Supercaffè — Vesna 2:3 (1:1)
OP. SUPERCAFFE’: Sibilla, Bi-doli. Mammetti, Parovel, Ravalico, Bagozzi, Fab ani, Pisacco (Caraffa), Ziani, Giovannini, Cimador.
VESNA: Eva L, Kovačič (Slatič), Švab, Sosič, Zucca H., Eva H., Potleca, Pipan, Košuta, Russignan, Guštin.
STRELCI: Pisacco in Ziani za Supercaffè ter Košuta, Potleca in Russignan za Vesno.
KOTI: 7:4.
GLEDALCEV: 50.
V	prvi tekmi 'povratnega kola.mla-dinskega prvenstva je Vesna tesno premagala solidno ekipo OP. Super-
Caff£
Vesna je stopila na màìcf'in' bi'at1 no igrišče z namenom, da odnese domačinom vsaj točko. Že v pričetku pa je Košuta zatresel nasprotnikovo mrežo in to je dalo upati Križanom na zmago, a kasneje je Supercaffè po lepi akciji nekoliko nenavadno izenačil. Prvi polčas se je končal z Openci v napadu in ž lepimi posegi vratarja Eve.
V	drugem polčasu so bili Openci predvsem zaradi telesne in tehnične priprave boljši. Omeniti pa moramo, da sta v vrstah Vesne manjkala Zucca I. in Biagi, ki trenutno igrata v 2. AL. Kriška obramba je bila zelo zaposlena, vseeno je z odličnim Zucco II. onemogočila napade domačinov. S protinapadom pa je Vesna povišala s Potleco na 2:1, Domačini so reagirali in izenačili.
Manjkalo je še 10. minut do konca tekme, ko je Russignan dosegel s prostim strelom zmagoviti gol za Vesno v veliko veselje Križanov.
Domačini bi lahko spet izenačili, a odlični Eva je zaustavil enajstmetrovko.
S to zmago ima Vesna resne možnosti, da se uvrsti v finale, čeprav se je povratni del šele začel.
P. K.
NARAŠČAJNIKI
Union — Esperia Pio XII. «A»
1:2 (1:0)
UNION: Brossi (Colonatti), Vidmar, Bernič, G. Čepar, Tropea, Ven-dler, Krevatin (Caldo), Lizzi, Kor-feind, M. Čepar, Kaučič, 14 Flora.
ESPERIA: Glionna, Pieri, Mazzini (k), Bruni, Marcucci H., Facchin,
Romano, Covri, Olivo, Ferfila, 12 Furlan, 13 Del Negro, 14 Marin.
Strelci: v IS. min. p.p. Vendler (Union), v 21. min. d.p. Facchin (E-speria) in v 24 min. d.p. Romano (Esperia).
Neuspešna nedelja za naraščajnike Uniona, ki so morali kloniti E-sperii v drugem polčasu.
Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu je bila igra, kljub dokaj slabemu igrišču, lepa in borbena. U-nion se je takoj spustil v napad, a brezuspešno. Prvi gol je dosegel Vendler, ki je ukanil vratarja z lepim strelom, medtem ko je bil le-ta zapustil vrata. Do tega trenutka je Union dobro igral, žal pa je nato popustil v napadu.
V	drugem polčasu so gostje nevarneje napadali. V 21. minuti so remizirali, kar je demoraliziralo nogometaše Uniona. Tri minute kasneje kasneje pa so gostje dali še zmagoviti gol.
MAURO
Sistiana — Mladost 3:0 (0:0)
SISTIANA: Lassig, Candito, Godiglia, Pertot, Chivella, Lenarduzzi. Beldes, Ruzzier, Giovannini, Segulin, Fragiacomo.
MLADOST: Petrič, Lakovič, F. Gergolet, Boneta, Gretti, Černič, Ba-gon (D. Gergolet), E. Gergolet, Furlani, Kobal, Vižintin (Lavrenčič).
Strelci: v d.p. v 1. min. Ruzzier, v 12. in 19. min. Giovannini.
Sodnik: Rusizza iz Tržiča.
Na majhnem igrišču v Nabrežini je Mladost v nedeljo doživela poslednji poraz. Tokrat je naša enajsterica naletela na ekipo Sistiana iz Ses-Ijana, ki ima samo tri točke na lestvici.
V	prvem polčasu je Mladost stopila na igrišče z okrnjeno postavo, ker je manjkal prosti branilec Fran-dolič, zaradi izključitve. V tem delu igre so Doberdobci dobro zaigrali in tudi obdržali nepremagana vrata. Zgradili so tudi nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa sta jih napadalca Furlan in Bagon zgrešila. Igra je bila precej enakovredna z lažjo premočjo Doberdobcev. Ekipa Sistia-ne je izrabljala le protinapade.
V	drugem delu igre se je Sistiana prebudila. Zaigrala je bolj učinkovito in že v prvi minuti z Ruz-zierjem dosegla prvi zadetek. Kraški igralci so skušali urediti vrste, a so povsem odpovedali. Tako so igralci Sistiane še dvakrat zadeli mreže Mladosti.
F. G.
Op. Supercaffè — Kras 5:0
(1:0)
KRAS: Skupek, Majcen, A. Balzano, Kocjančič, Bertolino, Purič, Trampuž, K. Balzano, Stulle, Legi-ša, Lauzana.
OP. SUPERCAFFE’:	Furlanich
(Ferfoglia), Volturno, Totto, Melon,
Lucian, Castro, Dagri, Rumiz, Cracovia, Stricca, Milani.
STRELCI: v 10., 45. in 50. min. Cracovia, v 42. min. Melon in v 57. min. Rumiz.
SODNIK: Dazzi.
Na zelo težkem openskem igrišču je v nedeljo okrnjena ekipa Krasa podlegla solidni enajsterici Opicina Supercaffè.
Domačini so prvič zatresli mrežo v 10. min. prvega polčasa. Tudi po prejetem golu so Krasovi nogometaši igrali borbeno in zdržali vse do 42. min., ko je Melon podvojil in odvzel slovenski ekipi vsakršno upanje, da bi prišla do svoje prve točke. Pri stanju 2:0 za domače so gostje nekoliko popustili in nepazljiva obramba je dopustila nasprotnikom, da so še trikrat premagali sicer dobrega vratarja Skupka. V napadu je igral samo Legiša, toda njemu namenjene dolge predložke so domačini zaustavili že na sredini igrišča. Nedeljska taktika bi se s popolno postavo verjetno ofcms'a, saj na blatnem terenu boljša tehnična pripravljenost nasprotnikov ne pride tako do izraza.
Nekaj mimh pred koncem tekme je sodnik izključil kapetana domačega moštva Rumiza zaradi žaljivk. Igra sama pa je bila fair, tako da sodnik ni imel težkega dela.
R. B
V POKALNIH PRVE3TV1H
Tokrat lažje kolo
Danes in jutri bodo italijanske in jugoslovanske ekipe startale v dveh najzahtevnejših evropskih pokalih. To kolo bo za oba tabora lažje.
Pokal prvakov
Jutri, 20. 11.: Sanichaufer (Luksemburg) — Forst (Italija); Mobil-girgi, lanski prvak in Zadar, prifi-nabst, sta prepuščena v nadaljne kolo.
Pokal prvakinj
Jutri, 20. 11.: Hapoel (Izrael) — Geas Sesto S. Giovanni (Italija); Bundeslàndervers (Avstrija) — Vo-ždovac (Jugoslavija).
Pokal pokalnih prvakov Danes, 19. 11.: Solan (Švedska) — Cinzano (Italija). Beograjska Cr-vena zvezda je prepuščena v nadaljnje kolo.
Pokal Lilian Ronchetti Danes, 19. 11.: Real Vigo (Španija) — Pagnossin Treviso (Italija); Industromontaža Zagreb (Jugoslavija) — Slavija Praga (ČSSR).
TENIS
KALKUTA, 18. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Kalkuti je Italijan Barazzutti v 1. kolu premagal Indijca Sašija Menona s 6:3 in 6:4.

h
M
..
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ
KAVKAZA -

Po ogledu stalne razstave na akademiji smo se v rektorjevi sobi nekaj časa pogovarjali z rektorjem akademije in nekaterimi profesorji. O svoji akademiji nam je rektor, profesor Totibadze, povedal:
«Polstoletna zgodovina Tbilisijske državne likovne akademije pomeni eno najlepših strani v vsej zgodovini gru zinsko sovjetske umetnosti. Z akademijo je najtesneje Povezan celoten razvoj gruzinske likovne in uporabne u-tbetnosti ter arhitekture naših dni. Lahko brez pretira-vanja ugotovimo, da je prav likovna akademija, prvi visokošolski umetniški zavod v Gruziji tisti temelj, brez ka-terega si ne moremo zamisliti preroda nacionalne umet nosti.
Znano je, da je Gruzija na področju plastične umet-Oosti prešla dolgo, mnogostoletno pot. Starogruzinska u-^etnost je prinesla neprekinjeno verigo svojih tradicij do devetnajstega stoletja. Te tradicije so bile tesno po-Vezane s cehovskim sistemom šolanja mojstrov, ki je ob-stajal v fevdalnem obdobju.
Od devetnajstega stoletja naprej, ko se je Gruzija Pridružila Rusiji, se je začelo obdobje bistvenega preloma
v političnem, ekonomskem in kulturnem življenju gruzinskega ljudstva. Odločen prelom je nastopil tudi v razvoju gruzinske umetnosti — nov čas in nova družba sta postavila pred njo popolnoma drugačne naloge kot poprej. Religiozna umetnost je zlagoma prepustila svoje mesto posvetni umetnosti, povezani z živim življenjem ljudstva, pogoji in dogme srednjeveške estetike pa realističnim prijemom izražanja resničnosti. Ob koncu minulega stoletja se je nova gruzinska realistična umetnost, ki je v sebi nosila močno izražen demokratski značaj, že dokončno izoblikovala. Odločilen vpliv na njen nastanek in razvoj sta pokazala, na eni strani nacionalno osvobodilne ideje naprednih gruzinskih dejavnikov, na drugi strani pa ruska realistična umetnost devetnajstega stoletja.
Večino takratnih umetnikov, kiparjev in arhitektov, ki so delali v Tbilisiju, so sestavljali prišleci iz Rusije ali zahodne Evrope. Prvi predstavniki nove gruzinske u-metnosti so prav tako prejeli specialno izobrazbo v glavnem v Rusiji in delno v zahodni Evropi.
Vendar je življenje nenehno narekovalo organizacijo umetniškega izobraževanja tudi v sami Gruziji. Ljudstvo, v katerega duhovnem življenju je visoka profesionalna umetnost v dolgih stoletjih igrala veliko vlogo, ljudstvo, katerega ustvarjalne sile niso nikoli usahnile, je tudi sedaj ohranjalo nepremagljivo željo po umetnosti. Toda zdaj je bila potrebna šola novega, evropskega tipa. Prejšnji sistem izobraževanja mojstrov zares ni mogel zadostiti novim zahtevam. Toda v razmerah carske Rusije, da bi v Tbilisiju ustanovili visoko umetniško šolo, seveda ni bilo mogoče niti sanjati, Leta 1874 je bila ustanovljena osnovna risarska šola, ki je obstajala nekaj desetletij v dovolj hudih gmotnih razmerah. Šele 1901. je bila odprta «Šola slikarstva in kiparstva», ki ji je peterburška impe-ratorska likovna akademija nudila nekaj pomoči. Razen te-
ga je v Tbilisiju in v vrsti drugih gruzinskih mest do revolucije obstajalo nekaj zasebnih slikarskih šol.
Vse te šole so nedvomno odigrale določeno ustanoviteljsko vlogo, toda v bistvu to ni bila rešitev vprašanja. Šole so dajale le osnovno znanje, krog udeležencev je bil omejen (v petindvajsetih letih od 1874 do 1901, je iz Tbilisija prišlo na peterburško likovno akademijo komaj deset do dvanajst slušateljev) in za široke množice (predvsem za prebivalce zunaj mest) so bile te šole nedostopne.
Primer industrijskega dizajna
In končno, lasten nacionalni element, nacionalna pobuda, sta bila v teh šolah kaj malo prisotna.
Šele oktobrska revolucija je tudi na tem področju odprla široke poti in možnosti. Tudi v Gruziji se je začelo ustanavljanje visokega šolstva — univerze, politehnike, konservatorija in dozorelo je vprašanje tudi o ustanovitvi’ visoke umetniške šole, ker brez lastnih nacionalnih kadrov ni bilo mogoče misliti na ustvarjanje nove, sovjetske gruzinske umetnosti.
In zares, eden prvih korakov sovjetske oblasti v Gruziji na področju visokega izobraževanja, je bila ustanovitev likovne akademije.
Umetniška akademija Gruzije (tako se je prvotno imenovala) je bila ustanovljena 8. marca 1922." že na samem začetku so bile na njej organizirane štiri fakultete: za slikarstvo, kiparstvo, grafiko in arhitekturo. Profesorski zbor je bil izbran iz predavateljev starih šol, delno pa tudi iz na^ novo prijavljenih profesorjev. Med prvimi profesorji naše akademije so bili znani umetniki, kiparji in arhitekti, ki so za dolgo povezali svoje pedagoško delo z novo akademijo. Med njimi so bili utemeljitelj novega realističnega gruzinskega slikarstva Gieo Gabašvili, prvi gruzinski kipar Jakov Nikoladze, iz Rusije pa so ’ prišli ugledni umetniki in arhitekti, ki so za dolgo povezali svoje delo z Gruzijo. Keramiko je predaval Boris šebujev, medtem ko je bil mojster kamnorezec Neofit Agladze.
14, maja je bila akademija s slavnostno sejo dokončno ustanovljena in je začela z delom. V prvih letih svojega dela akademija ni doživela bistvenejših organizacijskih sprememb, samo malce razširila se je. Leta 1925 so na temelju prej obstoječe keramične šole organizirali keramično mojstrsko delavnico, 1927. leta pa pri kiparskem oddelku še oddelek za keramiko.
( Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Moniecthi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacijo in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
19. novembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101 603 45361 ■ ADIT» DZS • 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Za vaair mm v vtšim enega stoipta ugovbk' 250, ^lnanl-ri°"
upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalia 250 lir «Mali oglasi» 100 lir beseda IVA 12% Oglasi za tržaško m gor iško pokraimo se naročajo pn
oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pcicraiin Itaii]© pri S- ■ •
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in .tiska ^ ZTT - Trst
V ZVEZI Z OBNOVO MANDATA SILAM OZN NA GOLANU
Jutri bo Waldheim obiskal 4 države na Bližnjem vzhodu
Generalni tajnik OZN upa, da bo Sirija sprejela njegovo posredovanje - Polemike med Amerikanci in Izraelom - Egiptovsko stališče
TEL AVIV, 18. — Pojutrišnjem se bo začel obisk generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima v štirih državah Bližnjega vzhoda: v Siriji, Izraelu, Egiptu in Jordaniji. Gre za prvi obisk po letu dni. Tudi to pot si je Waldheim zadal glavno nalogo, da se porazgovori z drugimi partnerji o obnovi mandata sil OZN, ki so nameščene na Golanu med izraelskimi in sirskimi položaji. Kot je znano, bo mandat zapadel ob koncu tega meseca.
Izraelska vlada je že izjavila, da pristaja na obnovitev mandata za nadaljnjih 6 mesecev. Sirska vlada pa še ni sprejela dosedaj nobenega ukrepa.
V	svojem intervjuju, ki ga je dal izraelskemu dnevniku v Tel Avivu «Yediot Aharonoth», je generalni tajnik izjavil danes, da obstajajo ugodne perspektive, da bo tudi Sirija pristala na zahtevo po podaljšanju mandata ter je dodal, da se trudi na vse načine, «da bi tudi Damask pristal na podaljšanje mandata glede na morebitna jutrišnja pogajanja za nov izraelsko - sirski Sporazum v zvezi z golanskim vprašanjem».
Izraelski dnevnik trdi nadalje, da se je Waldheim pogovarjal o tem vprašanju s sovjetskim veleposlanikom pri Združenih narodih Jakovem Malikom in da se bo srečal tudi z ameriškim državnim tajnikom Henryjem Kissingerjem preden se bo podal na svojo pot na Bližnji vzhod.
V	intervjuju, ki ga je dal že o-menjenemu izraelskemu listu, Waldheim ni hotel komentirati vesti, ki so se včeraj širile po New Yorku in po katerih naj bi mu posebno Sovjetska zveza nasvetovala potovanje na Bližnji vzhod, ker bi na ta način odvzela Kissingerju zaslugo za obnovo mandata silam OZN na tistem področju.
V	zadnjih dneh so se precej zaostrili odnosi med Izraelom in ZDA. Poved za to zaostritev i je prišel
banja, ki omogočajo Izraelu, da se zoperstavi sodelovanju PLO pri mednarodnih pogajanjih. Zato, po mnenju Tahsina Beširja morajo Palestinci predvsem razčistiti vsa svoja notranja vprašanja, se sporazumeti in nastopiti enotno.
Ricciova usoda še vedno neznana
ORISTANO, 18. — Danes je neka oseba, ki je povezana z družino Riccio, izjavila, da v zàdnjem času ni bilo nobenega stika z banditi, ki so ugrabili sardinskega demokristjan-
skega poslanca. Edini stik je bil v soboto zjutraj, ko je neki uradnik pravne pisarne poslanca Riccia prejel obvestilo od neznanega moškega, da je bil Riccio ugrabljen.
Ricciova družina še vedno čaka na kako novo sporočilo. Hčerke de-mokristjanskega veljaka so dan in noč pri telefonskem aparatu, kjer čakajo na telefonski poziv. Obstaja pa večja možnost, da bi banditi telefonirali na kak drug naslov, ker se bojijo, da bi policija utegnila odkriti aparat, ki bi se ga posluževali. Na vsem področju, kjer je bil Riccio ugrabljen, policijski organi še vedno preiskujejo vsa skrivališča, toda doslej brez otipljivega rezultata.
V ospredju pogovorov so bili jugoslovansko-nemški odnosi
Nemški parlamentarci na obisku v Beogradu
Sodelovanje med obema državama je pozitivno, čeprav nekoliko bolj ugodno za Zahodno Nemčijo
■iiiiiiiiiiULuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiniiiimiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiuuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
SREČANJA V OKVIRU OPEČ
Neuvrščeni odgovarjajo na sklepe v Rambouieiu
Prevladala teza o nastopu pridelovalk nafte v okviru držav v razvoju
PRABALGM
V prihodnjih dneh bodo v Peruju preizkusili balon, ki so ga izdelali samo iz primitivno tkanega blaga in iz vlaken. S tem hočejo dokazati, da so stari Peruanci poznali aerostatske polete. Poskus bodo izvedli v pampah pri Nazci, kjer so že pred časom odkrili ogromne risbe, ki pa jih je mogoče videti samo iz zraka in katerih skrivnosti doslej niso mogli razvozlati.
Balon bo imel obliko tetraedro in je stal 13.000 dolarjev, nanj bosta stopila Julian Knott, ki je nosilec rekorda za višinske polete z balonom in pa Američan Jim Woodman. Idejo o balonu so dobili, ko so na nekaterih tkaninah iz kultur Nazca in Paracas (ki so med drugim starejše od kulture Inkov) odkrili risbo takega balona tetraedrske oblike .
od nekega ameriškega uradnega dokumenta glede palestinskega vprašanja, ki ga je pripravil pomočnik državnega tajnika za Bližnji vzhod Harold Saunders. Izraelska vlada je takoj ostro nastopila proti «številnim napakam in potvorbam», ki naj bi jih dokument vseboval. Jeruzalemski radio je ostro napadal ameriško stališče. Sedaj pa. je ta kampanja nenadoma prenehala. Iz javnih virov se je zvedelo, da baje ne obstaja nobena razlika med ameriškim in izraelskim stališčem. Iz-zraelska javna občila so nenadoma prenehala napadati ZDA, kar je treba verjetno pripisati ameriškim namigom. Sedaj trdijo, da omenjeni Sauridersov dokument predvideva le nadaljevanje ameriških naporov za pridobitev organizacije PLO ameriškemu stališču, se pravi, da bi morala PLO priznati Izraelu pravico do obstoja ter se pogajati na podlagi resolucij OZN, ki mu priznavajo to pravico. Po teh zadnjih vesteh naj bi ZDA smatrale edino Jordanijo za stvarnega sobesednika pri pogajanjih.
Zakaj je Izrael napravil korak nazaj pri vsem tem, še ni znano. Morda gre za pomoč, ki jo bo ta država prejemala od Amerike. Kot je znano, naj bi Izraelci prejeli v bližnji prihodnosti za 2 milijardi 240 milijonov dolarjev pomoči, od katerih eno milijardo in pol v obliki orožja. Baje so Izraelci zelo zainteresirani za njo, ker kot pravi minister za obrambo Peres, Arabci prejemajo veliko večje količine o-rožja in pomoči od drugod. Samo v prihodnosti, naj bi nakupili za 7 milijard dolarjev orožja v raznih zahodnih državah.
Vsa ta dogajanja je treba povezovati tudi z novimi egiptovskimi stališči. Pri teh pa je bistveno, kar je izjavil glasnik predsedstva republike Tahsin Bešir v intervjuju libanonskemu listu «Al Dyar» ter glavnemu uredniku egiptovskega «Al Abrama» El Gamalu. Egiptovski glasnik je dejal dobesedno:	«Ne
moremo si v današnjih razmerah zamisliti rešitve vprašanja z uničenjem Izraela. Sedaj predlagamo
ŽENEVA, 18. — Ministri držav, članic organizacije OPEČ izvoznic nafte, so se danes sestali v nekem velikem hotelu v Ženevi, da bi izdelali skupno stališče glede konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju na konferenci «sever - jug», ki bo v Parizu 16. decembra.
Po prvotni zamisli bi se morala konferenca nadaljevati do jutri zvečer, toda odložili so jo, ker ni prišlo do soglasja glede nekaterih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu.
Današnji sestanek v Ženevi bi moral obravnavati dve glavni vprašanji. Predvsem gre za skupno stališče držav članic OPEČ v zvezi z mednarodno konferenco o gospodarskem sodelovanju in potem za izbiro držav, ki naj bi zastopale OPEČ na tej konferenci. Na današnji seji niso sprejeli nobenega ukrepa glede vprašanja o skupnem nastopu na bližnjem srečanju. Sklenili pa so, da bo organizacijo OPEČ zastopala na pariški konferenci enotna delegacija v okviru predstavništev «tretjega sveta». O izbiri delagatov posameznih držav pa bodo sklepali v teku seje skupine «77», ki bo v New Yorku prihodnji teden. V tej zvezi je prevladala teza najbolj odločno neuvrščenih držav, kot sta Libija in Alžirija. Ti dve sta zahtevali naj v Parizu OPEČ ne nastopa s svojim lastnim predstavništvom, temveč le v okviru vseh držav «tretjega sveta». Po zaključku seje je neki glasnik OPEČ pojasnil, da je imel današnji sestanek le posvetovalen značaj.
Medtem sporočajo z Dunaja, da so se danes nadaljevala v avstrijskem glavnem mestu pogajanja med finančnimi ministri OPEČ glede u-stanovitve posebnega sklada finančne pomoči državam v razvoju. Gre za ustanovo,, ki naj bi delovala brez birokratskih zapletljajev, a nadzoroval naj bi jo odbor guvernerjev.
Ne moremo izključiti možnosti, da se je ženevsko srečanje ministrov OPEČ končalo brez ustreznih sklepov, ker so morali razni ministri takoj odpotovati na Dunaj, da bi se udeležili tamkajšnjega sestanka. Jasno je namreč, da so problemi, ki so jih obravnavali v Ženevi tesno povezani s tistimi na Dunaju.
Vsi ti problemi pa so tesno povezani z bližnjo konferenco «sever-jug», ki bo v Parizu zbrala v svojem okviru dvajset držav. Še več! Vsi ti problemi so tesno povezani s srečanjem v Rambouilletu šestih najbolj razvitih držav kapitalističnega sveta, ki se je pravkar zaključilo.
Kot je že znano, ZDA zastopajo stališče tesne povezave in enotnega nastopa vseh držav kapitalističnega sveta do držav v razvoju, posebno tistih, ki pridelujejo petrolej in druge surovine. Zato je razumljivo, da sta Alžirija in Libija zahtevali, naj tudi proizvajalci surovin nastopajo v okviru interesov «tretjega sveta», se pravi nerazvitih držav.
Pozno zvečer se je zvedelo, da se je konferenca trinajstih ministrov OPEČ na Dunaju zaključila. Sprejeli so sklep, da ustanovijo sklad 1 milijona dolarjev, ki bo na razpolago za brezobrestna posojila državam v fazvoju. V ta sklad bo vsaka država proizvajalka nafte prispevala deset stotink dolarja na vsak sodček. Sklep je bil sprejet na predlog iranskega zastopnika.
kih 50 potnikov in qe bi sc tudi ta dva vagona iztirila bi obračun železniške nesreče bil mnogo težji.
Neurje je povzročilo tudi vrsto drugih nevšečnosti. Pri Ilirski Bistrici je reka Reka prestopila bregove in zalila tovarno Lesonit. Le s težavo so rešili nekatere dragocene stroje, pri poplavi pa so bila tudi nekatera druga poslopja poplavljena.
RIO DE JANEIRO, 18. — Trinajst oseb, povečini otrok, je umrlo pri eksploziji jeklenke kisika, s katerim so polnili balončke. Nesreča se je pripetila v kraju Ze Doca že v nedeljo, vest pa, je prispela v Rio De Janeiro komaj danes.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Danes so se začeli jugoslovansko - zahodnonem-ški parlamentarni pogovori. Zastopnike jugoslovanske skupščine in za-hodnonemškega parlamenta sta vodila Kiro Gligorov in Annemarie Renger. V pogovorih so največ pozornosti namenili sodelovanju med državama, zlasti na gospodarskem področju, razpravljali pa so tudi o mednarodnih ekonomskih in političnih gibanjih.
Ko je tekla beseda o mednarodnih odnosih, je Kiro Gligorov med drugim poudaril, da Jugoslavija zelo ceni prispevek Zvezne republike Nemčije k miru in sodelovanju v Evropi. Dejal je tudi, da je pogodba o reševanju mejnih in drugih vprašanj, ki sta jo podpisali Jugoslavija in Italija/ pomemben prispevek k uresničevanju sklepov helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju. Jugoslovanski in zahodnonemški parlamentarci so v pogovorih me J drugim tudi menili, da se sodelovanje med državama dobro razvija, lahko pa -bi se še razširilo, obe strani pa bi si morali prizadevati za zmanjšanje jugoslovanskega primanjkljaja v trgovanju z Zahodno Nemčijo. Ob tem so veliko . pozornost namenili tudi razmeram jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki.
Delegacija zahodnonemškega Bun-destaga pod vodstvom predsednice Annemarie. Renger se je danes pogovarjala tudi s predsednikom jugoslovanskih sindikatov Miko Špilj-kom, ki je goste seznanil z vlogo in dejavnostjo jugoslovanske sindikalne organizacije.
Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov je v čast delegacije Bundestaga danes priredil slovesno kosilo. V priložnostni zdravici je med drugim naglasil, da med državama ni nerešenih vprašanj in da se vzajemni odnosi normalno in prijateljsko razvijajo v skladu z interesi jugoslovanskih in zahodnonemškega naroda in vse evropske celine. Annemarie Renger je v od-
| govoru na zdravico Gligorova tudi 1 dejala, da imata Jugoslavija in Zvez-I na" republika sicer različna družbe-I na sistema, toda mnogo skupnih teženj. Za predsednika Tita pa je dejala, da sodi med velike zgodovinske osebnosti našega časa.
V. B.
RIM, 18. — Predsednik parlamentarne skupine PSD J. Cariglia se je davi srečal na sedežu skupine s predsednikom čilske radikalne stranke sen. Anselmom Sulejem, ki je član socialistične internacionale in ki je sedaj v Italiji, da bi navezal stike z demokratičnimi strankami. Na pogovoru je sen. Sule seznanil posl. Cariglio o sedanjem političnem položaju v Čilu,
Ocena in uvodna analiza
(Nadaljevanje z 2. strani)
darskega in tehničnega sodelovanja in v tem okviru zlasti pri analizi protokola o svobodni coni na Krasu katere predvideno okvirno področje na naši strani omejuje črta Fernetiči — Opčine, cesta Opčine — Trebče — Padriče — Bazovica — Gropada — državna meja.
Iz uvodnega poročila načelnika gospodarske komisije dr. Svetine je bilo predvsem očitno, da gre za e-dinstveno pobudo te vrste, ki nas kot narodnostno skupnost še posebej neposredno zadeva, ki pa tudi spreminja dosedanje stališče glede industrializacije Krasa. Samo pobudo o svobodni coni je treba pozdraviti, ker odpira velike možnosti za gospodarski razvoj Trsta, za uveljavljanje krajevnih gospodarskih o-peraterjev, za zaposlovanje prebivalstva na obeh straneh meje, za u-smerjanje blaga na široka tržišča EGS z ene in neuvrščenega sveta z druge strani itd. Z njo se skratka odpira velika šansa tržaškemu gospodarstvu in v njegovem okviru tudi slovenskemu, zato pa je nujno potrebna temeljita analiza in seveda prisotnost naše narodnostne skupnosti v vseh fazah uresničeva-
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiKiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiunimuiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
BAIE ZARADI GOSTEGA OBLAKA DISVIA
tiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiHniuliiimuuiiiHiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiii
Njerere v Londonu
Železniška nesreča pri Buzetu
REKA, 18. — Med hudim neurjem, ki je zajelo prejšnjo noč vso Istro, se je na železniški progi Pulj — Zagreb v bližini Buzeta pripetila huda nesreča, ko je vlak naletel na zemeljski usad, ki je prekinil progo. Pri tem se je vlak iztiril, na srečo pa so s tračnic zdrknili samo loko-
Tanzanijski predsednik Njerere
prihod n v London.
Pet mrtvih v prometni nesreči pri Benetkah
V bolnišnico v Mestre so pripeljali kar štirinajst ranjenih
BENETKE. 18. — Na avtocesti Milan — Benetke, v neposredni bližini izhoda v Mestrah je prišlo danes zjutraj do hude prometne nesreče, v kateri je zgubilo življenje pet oseb, ranjenih pa jih je bilo 18. Nesreča se je pripetila okrog 10.40, ko je trgovski potnik Franco Troisio iz Padove vozil svoj renault proti Benetkam. Po njegovem pričevanju kaže, da je opazil nad avtocesto gost oblak dima, ki se je dvigal iz kupa zažganih avto^ mobilskih gum, ki so ležale na bližnjem polju. Oblak se je nenadoma znižal in se zgrnil nad cestiščem. Troisio je zapeljal na desno, ker je bil dim tako gost, da ni bilo videti prav nič. V tistem trenutku je pridrvel furgon, ki se je z dokajšnjo hitrostjo zaletel v renault, katerega rezervoar je počil. Uhajajoči bencin se je takoj zažgal in ogenj je zajel tudi avto. Troisiu je uspelo stopiti iz avta in v gostem dimu pohiteti na rob cestišča, kar mu je po vsej verjetnosti rešilo življenje.
V oblak dima, ki je še vedno ležal'nad cesto, je pridrvel alfasud pokrajinske uprave iz Roviga, za volanom katerega je sedel 62-letni Vincenzo Ferrari in se zaletel v furgon. Za njim je privozil še BMW, ki ga je peljal Sergio Sturato in ki je zadel v razbitine alfasud in furgona. Sturato je opazil, da je bil voznik alfasud ranjen in ga povlekel iz avta. Do tega trenutka je bilo samo materialne škode, razen Ferrarija pa ni bil nihče ranjen.
Takoj zatem sta privozila dva težka tovornjaka, voznika katerih sta prav v zadnjem trenutku opazila, kaj se je pripetilo ter zato zavozila na levo, da se ne bi zaletela v kup pločevine, ki je že bil na desni. Tako je bila vsa avtocesta dobesedno zatrpana in spričo gostega oblaka dima, ki je pravzaprav povzročil nesrečo, so se avtomobili, ki so pripeljali kasneje, vsi zaleteli ali v že poškodovana vozila, ali pa v oba tovornjaka, ki sta bila ustavljena na levi strani cestišča. V tej fazi je prišlo do pet mrtvih in do večjega števila ranjenih. Istočasno je prišlo do več trčenj tudi na drugem delu avtoceste, tistem, ki pelje v Milan, na srečo pa so bili med temi samo trije ranjeni.
Policija je kasneje identificirala pet smrtnih žrtev: gre za Maria Morena, za njegovo mater Nerino Rugger Moren, 35-letno Chiaro Falk poročeno Ancillotto, za 38Jetnega
Antonia Villa in za 21Jetnega Emilia Meneghinija, ki so ga povlekli iz razbitin fiata 127 s padovsko evidenčno tablico.
Večino ranjencev so odpeljali v bolnišnico v Mestre, kjer so si zdravniki pridržali prognozo za dve osebi, ki imata hujše notranje poškodbe. Eden od obeh je hemofilik zaradi česar so poklicali v Mestre specialiste iz Padove, ki naj bi u-stavili morebitne krvavitve.
Pri Benetkah tokrat na pokrajinski cesti, je prišlo tudi do druge prometne nesreče, v kateri je umrla 33-letna Venerina Lucchetta. Avto, ki ga je vozil njen mož je, po vsej verjetnosti zaradi prevelike hitrosti, zdrknil s ceste ter se hudo poškodovan ustavil pod škarpo.
nja te pobude in v vodstvu nove ustanove samg.
Iz nekaterih virov se je zvedelo, da naj bi svobodna cona na naši strani zajemala okrog 3 kv, km ozemlja.
Dr. Svetina je podal vrsto informacij o poslovanju svobodne cone, opirajoč se pri tem na člen 4 protokola, ki govori o režimu «Punti franchi di Trieste», ki bo veljal tudi za vse operacije v Svobodni coni.
Prav tako je analiziral tudi ostale člene protokola, njegove informacije pa je dopolnil še predsednik SGZ Stanko Bole. Izvršni odbor je soglašal s splošno ugotovitvijo, da je treba vsa vprašanja v zvezi s poslovanjem Svobodne cone dobro preučiti, prav tako pa je treba preučiti, kakšnih organizacijskih oblik smo danes kot skupnost sposobni za gospodarsko reagiranje in za zagotovitev prisotnosti Siovencev pri uresničevanju pobude in pri njenem funkcioniranju. V tem smislu je Izvršni odbor tudi sprejel ustrezne sklepe.
Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je nato obravnaval s tem povezano pereče vprašanje razlastitev, ki bodo potrebne za realizacijo Svobodne cone, ki pa bodo zaradi potreb po infrastrukturah (cestne povezave), nujno presegle sedaj začrtani prostorski okvir cone. Pretekle izkušnje nas učijo, da je to vprašanje izredno važno in da ne gre le za to, da se za razlaščence dosežejo najvišje možne cene, marveč tudi za to, da se denar, ki ga bodo razlaščenci dobili, usmeri v gospodarsko preudarne in koristne investicije. Važno je kdo bo razlaščal in kako, ugotoviti je treba kdo so lastniki, koliko zemljišč je jusarskih itd. U-krepati je treba hitro in poiskati vse možne poti tako preko političnih kot strokovnih dejavnikov, da pride do enotnih stališč in enotnih nastopov v korist posameznikov in skupnosti. Izvršni odbor je po razpravi sprejel v tem smislu potrebne ukrepe.
V sklepnem delu seje je predsedujoči Boris Race .povzel splošne zaključke tudi v zvezi s krizo na deželi. Sklicujoč se na sklep prejšnje seje o izdelavi posebne resolucije z našimi zahtevami pri sestavljanju programa nove deželne uprave, je menil, da je treba te zahteve obogatiti glede na vrsto določil nove pogodbe in sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. V smislu pogodbe in sporazumov prehajajo namreč na deželo mnoge in važne pristojnosti, ki se neposredno tičejo naše narodnostne skupnosti, s tem pa prevzema dežela tudi večjo iniciativo in konkretizacijo obveznosti do nas. Od dežele moramo zato zahtevati večjo prodornost glede naših zahtev napram rimski vladi in parlamentu, da se pokaže kakšna je politična volja osrednje vlade v duhu novih sporazumov in da se končno sprejmejo zakonski osnutki o naši globalni zaščiti. Tretja legislativna doba naše dežele naj pomeni nov kvalitetni napredek v odnosu do naših vprašanj in njih reševanja.
Predsednik SKGZ Race je menil, in Izvršni odbor je soglašal, da je treba s tem stališčem seznaniti politične stranke in da je sedaj čas, da se k našim vprašanjem pristopi enotno, da se na teh vprašanjih poglobi tudi enotnost stah.šč vseh Slovencev in da se realizira nova politična volja v duhu pobodbe med sosednima državama.
LONDON, 18. — Angleški arheologi so odkrili del obrambne črte, ki jo je pred 2000 leti zgradil na severni meji rimskega cesarstva cesar Hadrijan. Vest je sporočil profesor Harry Jones iz manchestrskega vseučilišča. Obrambno črto so odkrili na podlagi fotografskih posnetkov iz letal.
Dejstvo, da je en del te obrambne črte izginil brez sledu, ni nikoli prepričalo arheologov, ker je bilo pač nemogoče zamišljati si, da bi se ta črta nenadoma prekinila, saj bi morala teči do morja ter zapirati vse dohode na Jug od Newcastla do Solway Firtha.
fiiliiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimgiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Podelitev odlikovanj SFRJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
zul Renko, potem ko je prisrčno pozdravil odlikovance in goste, poudaril, da se je vsakdo izmed odlikovancev različno udejstvoval in različno prispeval svoj osebni delež k veliki skupni stvari. Vsem je bil cilj isti: premagati zlo, ki je pretilo uničiti vse največje pridobitve človeškega rodu. Vzpostaviti zaupanje in prijateljstvo med narodi in ljudmi kot trden temelj miru in ustvarjalnega sožitja.
Spominjajoč se strahot nacifaši-stičnega divjanja in nadčloveške moči, ki jo je podjarmljenim narodom vlivala globoka vera v nov svet brez nasilja in sovraštva, v katerem bodo živeli enakopravni narodi, se med seboj spoštovali in po-
............................................................im..m..............iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii.mir
¥ Ameriki so se razblinile sanje o cenenem pridobivanju energije iz jedrskih central
Pred petimi leti je kilovat energije, ki jo proizvajajo jedrski reaktorji, stal 100 dolarjev, danes pa velja 1135 dolarjev - Uran čedalje bolj drag
NEW YORK, 18. — Kot kaže se j snažujoče, ki bi .krožili v mestih, bo ameriški sen o cenenem pride- j kjer ne bi poznali vprašanja onesna-
bivanju energije s pomočjo jedrskih reaktorjev kaj kmalu razblinil. Še pred pičlima dvema letoma je ameriški predsednik Ford napovedal, da bodo ZDA še pred letom 1980 dosegle popolno avtonomijo na energetskem področju, predvsem zaradi novih jedrskih central, katerih graditev je napovedal že takrat. Ameriški dnevnik «New York Times» piše v svojem članku, ki ga je sestavil na podlagi izjav uglednih izvedencev tako iz vladnih krogov, kot z zasebnega področja, da ni-
ženja okolja.
Vse te domneve so se v zadnjem času pokazale kot neutemeljene, spričo čedalje večjih stroškov, ki jih terjajo novi jedrski reaktorji in jedrske centrale. Pred tremi leti je stala energija, ki so jo proizvajali s pomočjo jedrskih reaktorjev, 300 dolarjev na kilovat, danes se je ta cena skoraj počveterila in dosegla kar 1135 dolarjev na kilovat. Poleg tega pa so znanstveniki doumeli, da se bo treba spopasti ne samo z vprašanjem cen, temveč tudi s sko-' -------------------------------za-
ustanovitev neodvisne palestinske | motiva in dva vagona. Pri tern je države, ki naj bi mirno sodelovala | bil strojevodja na mestu mrtev, spre z Izraelom.» To rešitev pa ovirajo vodnik pa je bil ranjen. V zadnjih
kakor ne bo mogoče zagotoviti člo-1 raj nepremostljivim problemom veštvu ceneno in praktično neome-1 ščite okolja, varnostjo pred sabo-jeno količino energije iz jedrskih ' tažami ter z vladnimi zahtevami po central.	| izrednih varnostnih ukrepih, še zla-
zbirati med termocentralo na premog ali na petrolej, je za varstvo okolja še vedno bolj primerna jedrska centrala, številni izvedenci pa so mnenja, da bodo potrebne ogrom-' ne državne podpore, če bodo ZDA hotele doseči cilj, ki ga je zastavil predsednik Ford, se pravi 620 jedrskih reaktorjev v prihodnjih 25 letih.
Dr. Ivan Weinberg, eden najbolj znanih jedrskih znanstvenikov pravi, da so bila pred leti predvidevanja o ceneni energiji upravičena, saj je pred petimi leti kilovat energije veljal. 100 dolarjev, kaže pa, da se je položaj v, zadnjem času bistveno spremenil.. Kakorkoli že, jedrska energija bo mnogo bolj draga kot so Weinberg in drugi znan-
izvodnjo jedrske energije.
William Kriegsman, ki je bil do pred časom član ameriške komisije za energijo, trdi, da je jedrska e-nergija rentabilna tam, kjer so centrale zelo oddaljene od ležišč premoga ali od petrolejskih vrelcev, če pa je treba zgraditi termično centralo pri premogovniku, se jeziček na tehtnici odločno nagne v prid premogu.
Mnenje tistih, ki so zagovarjali zgraditev jedrskih central je temeljilo na domnevi, da reaktor stane sicer več kot termična centrala, v daljši perspektivi pa je gospodarsko ta operacija mnogo bolj ugodna, ker da uran stane manj kot premog ali petrolej. Tudi ta teza pa je kot kaže neutemeljena, saj so zadnje
V prvih povojnih letih so znanstve-! sti po požaru, ki je prejšnje pomla-1 stveniki predvidevali. Z Weinbergom j raziskave tržišč dokazale, da so stro-niki bili prepričani, da bo mogoče'di izbruhnil v jedrskem reaktorju | se strinjajo mnogi drugi izvedenci, | ški za izgradnjo jedrskih central v kratkem času izdelati avtomobi-iv Brown’s Ferryju, v zvezni drža-j ki ugotavljajo, da so do^ sedaj po-j večajo^ mnogo bolj hitro kot^ tisti,
i Wrflpmm » IO rešitev D3. oviralo l vuuum jt; uit lanjci*. * «aujijui v	v ewiriciui i »	^	-----------i ^	0 ^ \	1	1 , .	-1	■ .	>	• i 1 i.
razprtij« « vrstah palestinskega gi- i dveh vagonih kompozicije je bUo ka-!le na jedrski pogon, tihe in neone-lvi Alabama. Seveda, če je treba! navadi podcenjevali stroske za pro-lki zadevajo konvencionalne obrate.
magali drug drugemu, je generalni konzul Renko dejal, da na globokem prepričanju, da ta ideal ni zgolj iluzija, temeljijo vsi napori neuvrščene socialistične Jugoslavije na področju mednarodne politike.
V veliko spodbudo in zadoščenje nam je dejstvo — je nadaljeval gen. konzul Renko — da podobna spoznanja prevevajo tudi druge miroljubne narode. Prepričljiv dokaz za to imamo prav tu, na stičišču dveh narodov in držav, ki sta znali tudi v praksi uresničiti prijateljske odnose med seboj in s svojo odprto me: jo dati vzgled za realizacijo politike, ki jo vodita. Nedavno podpisani sporazum med Italijo in SFRJ je rezultat take politike prijateljstva in ustvarjalnega sožitja, a obenem tudi jamstvo njenega nadaljevanja. V tem je njegov največji pomen.
Ko je vsem odlikovancem čestital k visokemu priznanju in jim zaželel, da bi še dolgo nadaljevali s svojo dejavnostjo v prid narodov, ki tu živijo in vseh dobromislečih ljudi, je gen. konzul Renko še enkrat poudaril, da s tem «slovesnim 1 dejanjem danes simbolično izraža-" mo tudi naše voščilo in najboljše želje za uspešnost in trdnost dogovora kot -nove velike spodbude za nadaljnje sodelovanje med našimi prijateljskimi narodi.»
Svečanosti so se poleg konzulov Srečka Kovačiča in Marinka Kosor-ja ter vicekonzula Lojzeta Kanteja, udeležili tudi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, deželni odbornik Coloni, občinski odbornik Dušan Hreščak, viceprefekt dr Pino, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik republiškega odbora Združenj zveze borcev NOB Slovenije Janko Rudolf, član istega odbora Tone Turnher, ugledni antifašistični borec Anton Ukmar, podpredsednik pokrajinskega odbora AND - VZPI iz Gorice Lado Dornik, tajnik pokrajinskega odbora ANPI - VZPI iz Trsta Dušan Košuta, bivši komandant divizije Garibaldi - Natisene Fantini-Sasso, bivši komisar tržaške garibaldinske brigade Eugenio Laurenti, predstavniki tiska, radia in televizije ter drugi gostje.
Po uradnem delu svečanosti so generalni konzul in njegovi sodelavci zadržali odlikovance in goste na prisrčnem tovariške;.! pogovoru.
Prvič se Križ
(Nadaljevanje s 4. strani)
poštne uprave je bii Tomaž Dolenec s Proseka, ki se je že 1747 oženil s Križanko Jero Sedmakovo.
S seboj je pripeljal več hlapcev in dekel. Pozneje- se je tu naselila tudi carinska straža, po kateri je ostala sled v toponimu Dovano (Dogana), Končno so se tu naselili ljudje in družine, ki so si služili krih z najrazličnejšimi dejavnostmi,- povezanimi s prometom.
Leta 1785 se pojavi v Križu družina Dessutti, leta 1791 družina Zidarič, leta 1794 družina Dernov-šič, 1796 družina poštnega kočijaža Fornazariča. Istega leta se v Križu naseli družina CarmeL, leta 1797 družina Paravel, leta 1799 družina Pavlin, leta 1800 družina Petrič, 1805. leta družina Babič. Toda niso se, te družine v Križu za stalno zasidrale.
Kar zadeva stalno prebivalstvo Križa, sta nujni dve pripombi: prva pripomba je naslednja: posamezne skupnosti, oziroma skupine družin istega porekla so sestavljale dokaj homogene skupnosti, v katerih so prevladali isti priimki. Sedmaki so naseljevali skrajni sever vasi, Tretjaki severozahodni del vasi; prebivalci s priimkom Košuta so zasedli središče in ves predel severno od cerkve. Bogatei so se razširili severovzhodno od cerkve, Suičiči pa jugovzhodno cd cerkve. Le južno od cerkve imamo skupnost, ki ni Je urbanistično različna od i 'h, pač pa jo tvori tudi neka mešanica priimkov in družin iviaganja. Štefančič, Sirk, Švab in Verginella. Na skrajnem jugovzhodnem delu vasi severno od cerkve sv. Roka pa imamo drugo podobno skupnost družin Sedmak, Suičič, Maganja in Tence,
Druga pripomba, ki jo je treba dodati, je naslednja: že iz 17. stoletja se opažajo pogostne poroke med mladeniči in dekleti istega naselja in mnogokrat se istega dne poročita sin in hčerka ene družine s hčerjo in sinom druge družine.
Kar zadeva ekonomsko plat vasi, je očitno, da ima največjo veljavo vinogradništvo, že v 14. stoletju raste v Bregu torej na področju med obalo in kraško planoto, zelo veliko trt. Toda v začetku Križani obdelujejo predvsem vinograde tržaških meščanov, proti sredini 15. stoletja pa začenjajo vedno več rigolati tudi lastne paštne. S tem pa povzročijo nezadovoljstvo pri meščanih, ki zahtevajo od cesarja Friderika III,, naj ukrepa proti kmetom, ki nasajajo nove vinograde. In avstrijski cesar je zadovoljil prošnji meščanov ter leta 1491 izdai «diplomo», s katero je prepovedoval kmetom, da bi nasajali svoje vinograde, kajti z delom na lastnih vinogradih bi zanemarjali vinograde meščanov. Toda cesarjev dokument je kaj malo zalegel in zato je tržaška občina 1525 ponovno premerila in sestavila poseben seznam vinogradov, ki so bili last kmetov, da bi 'aže kontrolirala njihovo dejavnost in preprečila nasajanje novih vinogradov. Tedaj so ugotovili, da so Križani imeli že 131 vinoeradov.
Tudi ta ukrep občinske uprave pa ni veliko zalesel in leta 1545 so kriška, kontovelska in proseška skupnost sklenile , s tržaško občino «concordium», torej nekakšen sporazum. Vendar pa se je borba nadaljevala in niti hudi ukrepi. lrot so sekanje trt, niso zalegli V letih 1647 in 1648 je tržaška občina no-novno premerila vinograde in zemljišča, ki so bila podvržena občinskemu davku.
Kljub temu se je boj med tremi skupnostmi in tržaško občino nadaljeval in tedaj so se kmetje obrnili na graško vlado. Z obsodbama iz let 1659 in 1639 je bila tržaška cbčma obsojena povrniti škedb, ki jo je prebivalcem treh vaških skupnosti povzročila s tem, da je posekala trte. S tem se je tudi končal dolgi spor med tržaško občino in skupnostmi treh vasi.
Precejšnji pomen je v Križu verjetno imela tudi živinoreja. To izhaja iz dejstva, da so se že sredi 15. stoletja Križani prepirali s Kontovelci zaradi pašnikov na P0’ dročju Sv. Primoža Bolj točne P°' datke o živinoreji pa dobimo P°z' neje. Tako zvemo, da so 1777 imeli v Križu 7 konj in 51 volov, leta 1846 pa je bilo poleg 27 volov še 55 krav in kar 23 konj. 13 oslov m 287 ovac. Veliko število konj je treba pripisati poštni postaji, ki so jo imeli v Križu.
Demografski razvoj ni bil v skladu z ekonomskimi razmerami kriške skupnosti. Zato se je v Krizo začela proletarizacija prebivalstva. Vedno več je bilo družin, ki so morale iskati dela in kruha izven domače posesti in že leta 1796 beležimo vest o sedmih osebah, ki so se preselile v mesto. Z druge strani pa so se siromašnejši kriški prebivalci začeli posvečati rl' bistvu, pa čejirav le sezonsko. Ker pa je ribištvo sezonska dejavnost, se podrobnejši podatki 0 tem najdejo šele 1843. leta, ko so našteli v Barkovljah, na KontoveJU in v Križu 68 ribičev. Stalno nar^' ščanje prebivalstva pa je Pr‘v® do tega, da so leta 1875 nastf^ v treh že omenjenih vaseh Z® 91 ribičev.
Avtorji popisa nato navajajo sl' hitektonske in druge značilnos • ki jih nasledimo v Križu. Tipic kriška posebnost je balkonček. w ga zasledimo na številnih domovin-Prav tako zasledimo v .^rI^u,kr)n pične kamnite stopnice in bal ali gang na številnih domo • Veliko je tudi «kaiunj» in oboka _ vhodov ter značilnih kraškin o nikov.