ISSN 0351-6407 9 77035 640019 Murska Sobota, 22. november 2001, leto LIH, št. 47, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit Sprva bo pretežno jasnozjutranjo meglo, kasneje | se no^flačUo. | Vstopnica Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les. ni Romania - Slovenia Jo?de>bar»j pvrnrj cohjiccno h '-•nnulhnol ol Mondial !OO2 ■dn,-wlSw.'a 14.11 2001 •' ? Na osnovi novih dokazov in materialov bom skušala državi dokazati, da nisem kriva 3ERATIA ROMANA DE foTBAL BILET DE INTRARE S tli V nabilo dvorani sil ________________ za raj TRIBUNA I PRtt300-000 lei\ 1 str. 16 Lendavski Indip zaprl »marelo« Brigiti Recek grozi policija, ne pa jaz. vsak četrtek vsak dan J 2 Proračun se sprejema za dve leti - o tem in položaju Pomurja smo se pogovarjali s poslancem Ferijem Horvatom Pomurje nekaj dobi, veliko pa ima na voljo str. 10 Zgodba dvajsetletnika iz Gornje Radgone Nočem fafati, da bi prišel do heroina. Spomladi bi rad praznoval 21. rojstni dan čist! str. 9 Marija Pasičnjek, dekliško Ficko, iz Boreče pripoveduje o svojem žalostnem življenju str. 14 2 AKTUALNO OKOLI NAS 22. november 2001 TOM Konferenca ZLSD v Murski Soboti 0 širitvi Evropske unije Z regijami do decentralizacije onference ZLSD v M. Soboti je potekala pod tematskim naslovom Od centralistične do policentrične Slovenije, na njej pa naj bi se podala stališča stranke do nadalj- njega razvoja lokalne samouprave in uvajanja regionalizma. Podeželje nai bo človeku prijazen življenjski prostor Kot so poudarili nekateri govorniki, konferenca res ni mogla najti primernejšega kraja in časa za izvedbo. Ne samo domači, tudi drugi člani Združene liste so se strinjali, da severovzhodna Slovenija najbolj zaostaja v razvoju, zato velja čimprej preiti od centralizirane k decentralizirani državi, pri čemer naj bi pomagala revizija regionalne politike. Kar se tiče primernosti časa, pa je predsednik stranke Borut Pahor uvodoma jasno povedal, da zadnje poročilo Evropske unije omenja kot eno od pomanjkljivosti Slovenije ravno regionalno politiko, zato je menil, da mora postati vprašanje regionalizacije prednostna naloga vladne koalicije, in izrazil željo, da tudi njegova stranka ob tej priložnosti poda jasna stališča, ki jim bodo vodilo za vnaprej Stališča stranke glede tega so bila večinoma že tako ali tako oblikovana letos junija na kongresu v Kopru v resoluciji pod naslovom centralist k policent Slove Uvedba pokrajin in razvoj lokalne samuprave, tokrat pa naj bi dali možnost nekaterim pripombam. Razpravljalci, ki so imeli na konferenci besedo, so večinoma poudarjali usmeritve iz resolucije in se strinjali s tem, da nastajata v razvojnih kazalcih dve popolnoma različni Sloveniji - vzhodna in zahodna in da je zaradi tega potrebno nemudoma rešiti vprašanje regionalizacije. Kritizirali pa so tudi dosedanji proces oblikovanja občin, s čimer se je Slovenija pretirano raz- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdata: Podjetje za intozmiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Našlo« uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.; 531 19 98 (naročniška služba). n.c. 531 19 60,533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, za naročnike v tujini 150 OEM za leto 2001, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 240,00 SIT. 4 Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Naklada: 17000 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik; vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si. Naročniška služba: oglasi. vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si. drobila ter omogočila razcvet centralizma in neenakomerni razvoj. Rešitve nastalih problemov vidijo ravno v ustanovitvi pokrajin, o katerih je v Sloveniji že dolgo govora. Toda kot je opozoril minister iz vrst ZLSD Rado Bohinc, je pomembnejše, da se pogovarjajo o tem, kakšne pokrajine bi želeli imeti, in ne koliko in kje bodo. Tako so se strinjali, da pokrajine morajo imeti lastno premoženje in lastne finančne vire, da naj bo opravljen prenos pooblastil iz države na pokrajine in ne iz občin na pokrajine ter da bodo imele slednje vzpostavljene institucije regionalnega razvoja za zmanjšanje regionalnih razfik. Na ta način stališča pomurskih odborov Združene liste, ki so pred konferenco povedali, da bodo zagovarjali Pomurje kot svojo regijo, o čemer smo pisali že zadnjič in kar spada na področje vprašanj o številu regij, niso prišla na svoj račun. C. K. I Antraks in druga biološka orožja Encefalitis lethargica Ob koncu 1. svetovne vojne se je v Evropi pojavila epidemija virusnega vnetja možganov, ki se je kazala poleg vročine in drugih znakov vnetja možganov s skrajno zaspanostjo bolnikov. Natančna razpoznava virusa takrat še ni bila mogoča. Bolezen je spremljala visoka smrtnost. Pozneje se ni pojavila nikoli več. Obstaja veliko drugih virusov in bakterij, ki lahko povzročijo obolenje ljudi in živali. O nekaterih smo slišali tudi na slovenski televiziji, vendar za večino teh mislim, da ne morejo bistveno vplivati na potek vojne. Bruceloza je bila npr. več let stalno navzoča na Primorskem, a smo jo izkoreninili. Tularemija je od leta 1974 stalno navzoča v Pomurju. Drugje v Sloveniji je ne ugotavljajo. Doslej zanjo na našem oddelku ni umrl še noben bolnik, čeprav so bili nekateri poteki zelo hudi, gnojenje bezgavk pa je trajalo več mesecev. Antraks Kaj pa antraks, ki se je kot biološko orožje znašel v središču pozornosti po vsem svetu? O njem bom spregovoril prihodnjič precej obširneje, tako da si bo lahko vsakdo ustvaril celotno podobo, tudi strokovni delavci. Slovenski imeni za antraks sta črni prišč, ker se na mestu okužbe na koži pojavi črna skorja, in vranični prisad. Pri velikem številu bolnikov je vranica zaradi vnetja močno povečana. Poročanja o antraksu segajo do leta 1250 pred našim štetjem. Dobro so ga poznali stari Grki in Rimljani. V Evropi in Rusiji je bilo opisanih v času srednjega veka do leta 1850 več pandemij. Antraks Kmetijci štirih držav z evropskim komisarjem za kmetijstvo Franzem Fischlerjem o prihodnji skupni kmetijski politiki Ministri in predstavniki kmetijskih ministrstev Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije so namenili skupaj z evropskim komisarjem za kmetijstvo Franzem Fischlerjem na kongresu v avstrijski Lipnici največ pozornosti širitvi Evropske unije in skupni kmetijski politiki. Foto: L. K. a mednarodnem kongresu na temo Kmetijstvo v sosedstvu v organizaciji deželne zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo avstrijske Štajerske, na katerem so sodelovali udeleženci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, so spregovorili o razmerah v kmetijstvu in o kmetijski politiki v omenjenih državah, posebno pozornost pa so namenili tudi širitvi Evropske unije in pogojem, ki naj bi jih imele nove članice v skupni evropski kmetijski politiki. Dvesto petdesetim udeležencem kongresa, med katerimi so bili tudi slovenski kmetijski minister Franc But, avstrijski kme so intenzivno raziskovali v 19. stoletju in sb že takrat uspeli razviti cepivo. V Sloveniji antraksa ni. V Srbiji je antraks na določenih območjih endemičen. Za antraksom obolevajo predvsem rastlinojede živali. Pomen antraksa se je začel zmanjševati z uvedbo učinkovitega cepiva za domače živali leta 1937. Nevarnost antraksa se je dodatno zmanjšala z uvedbo ustreznih preventivnih postopkov v usnjarski industriji in krznarstvu ter z iznajdbo učinkovitih antibiotikov. V gospodarsko razvitih državah z dobro zdravstveno službo je sedaj antraks pri ljudeh redek. Največkrat se vnese z živalmi ali kožami iz predelov, v katerih je antraks en-zootičen (pogost pri živalih). Na teh območjih prihaja do stalnih okužb divjih živali, ki jih tudi težko cepijo, zato ga na teh območjih ne morejo izkoreniniti. Pogin med živalmi je velik. Odkrivanja mest, kjer so bile zakopane, so lahko nevarna tudi po več kot desetih letih! Zanimanje za antraks kot za mogoče biološko orožje se je povečalo po nesreči v Sverdlovsku leta 1979 in po Zalivski vojni. Antraks in živali Le majhno število živali je popolnoma odpornih proti antraksu. Izgube med govedi, ovcami in kozami so lahko ogromne po vsem svetu. Le majhno število držav je brez antraksa. Bolezen je pogosta v Južni in Vzhodni Evropi, v severnih delih Kitajske in v Avstraliji. V Kanadi in Združenih državah Amerike je antraks redkejši. V Aziji in Afriki povzroča velike pogine rastlinojedih živali, tudi slonov. Hijene so v nacionalnih parkih odporne proti antrak tijski minister Wilhelm Molterer, madžarski državni sekretar za kmetijstvo Balazs Todor in namestnik hrvaškega kmetijskega su, pri levih pa je v vsakem parku drugače. Z ugotavljanjem protiteles potrjujejo, da postanejo mesojede živali sčasoma imune. Pri rastlinojedih pa sta obolevnost in poginjanje za antraksom pri isti vrsti lahko želo različna, to pa se da razložiti z navzočnostjo različnih sevov z različno toksično močjo. Večina rastlinojedih živali pogine v nekaj urah, le redke preživijo 2-3 dni. V čredah opažajo, da ne zbolijo vse živali, in pri nekaterih lahko ugotavljajo protitelesa (znak, da so resnično prišle v stik z bacilom antraksa). Psi in prašiči boljše prenašajo okužbe in redko poginjajo. Diagnozo dokažemo s kapljico venozne krvi, ki jo posušimo in takoj fiksiramo z absolutnim alkoholom in barvamo s polikrom me-tilenskim modrilom. V preparatu vidimo bacile antraksa z dobro vidno rožnato kapsulo. Trupla ne smemo odpirati zaradi nevarnosti kontaminacije okolice. Bacile lahko gojimo na agarju. Za ugotovitev bolezni so na voljo tudi številne serološke preiskave. Prenos med živalmi Rastlinojede živali se okužijo s sporami, ki so v zemlji. Ob poginu se iz nosnic in drugih telesnih votlin izceja kri, polna bacilov antraksa. Bacili se spremenijo v spore, ki preživijo več let. Infekcija pri živalih poteka takole: 1. okužba živali s sporami antraksa med hranjenjem ali pitjem vode, 2. vstop spor v prebavni trakt, od tu pa v limfne bezgavke in druga tkiva, 3. razmnoževanje bacilov v bezgavkah in vranici, ministra Tomislav Ledič, je govoril tudi evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, ki je uvodoma predstavil evropsko kmetijsko politiko, ki ji bodo morali slediti tudi v državah kandidatkah. Po Fischlerjev besedah podeželje v Evropski uniji ni namenjeno le pridelovanju hrane, pač pa mora postati tudi človeku prijazen življenjski prostor prihodnosti. Skrb za razvoj po- 4. okvara endotelija (notranje stene) žil z množičnim sproščanjem bacilov in toksinov, ki povzročijo hitro smrt, 5. izločanje bacilov v okolico iz živali, ki poginja, in iz poginulih živali, 6. tvorba spor iz bacilov ob stiku s kisikom v zraku, 7. okužbe drugih živali s sporami, ki sta jih prah in veter raznesla daleč naokrog. Pomen mrhovinarjev pri prenašanju spor je prav tako pomemben. Živalska moka je bila prav tako vzrok vnašanja antraksa tudi na kontinentalnih razdaljah. Preživetje spor je zelo dolgo. Spore, ki jih je pripravil leta 1888 Louis Pasteur, so bile žive še 68 let pozneje. Podobnih potrditev je veliko. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko bacilov bo prešlo v spore in kako dolgo bodo spore ohranile sposobnost, da ponovno preidejo v bacile. Antraks pri ljudeh Ljudje smo veliko odpornejši proti antraksu kot rastlinojede živali. Delavci v usnjarski in krznarski industriji ter v tovarnah predelave volne v Angliji so bili v začetku 20. stoletja vsak dan izpostavljeni sporam antraksa, zbolelo pa jih je le štiristo. V Združenih državah Amerike je bilo v mlinih volne letno okuženih 1,4 odstotka delavcev, ki niso bili cepljeni. Pri ljudeh je smrtna doza pri vdihavanju 4130-760000 spor ali morda celo višja. Obratno pa je potrebnih malo spor na mestih, na katerih je koža poškodovana, da pride do kožne oblike antraksa. Menijo, da je dovolj deset spor. Epidemiološko delimo antraks v: 1. industrijski, ki se pojavlja med delavci v tovarnah predelave deželja postaja zato stalnica v evropski kmetijski politiki, skrbi za okolje pa bodo morali nameniti več pozornosti tudi v državah, ki želijo postati članice Evropske unije. V državah udeleženkah tega kongresa imajo veliko skupnih pogledov na prihodnjo kmetijsko politiko, njihovo sodelovanje na tem področju pa je nujno. Glede na nekatere skupne specifičnosti, ki jih imajo, bodo s skupnim nastopom lažje zagotovile tudi ugodnejše pogoje v skupni evropski politiki. Kot je dejal slovenski kmetijski minister Franc But, so naši kmetje včasih upravičeno zaskrbljeni zaradi vključitve Slovenije v EU, Vendar se ne bojijo konkurence iz sosednjih držav. Po Butovih besedah se Slovenija ne boji tudi avstrijskega kmetijstva, obe državi pa imata veliko skupnih pogledov na prihodnost skupne evropske kmetijske politike. V razpravi so namenili veliko pozornosti širitvi EU in datumom, kdaj bodo posamezne države postale njene enakopravne članice. Po Fischlerjevih besedah sta s pogajanji najdlje Slovenija in Madžarska, pričakovati pa je, da bodo pogajanja s prvo skupino držav končana do konca prihodnjega leta, to pa bo tem državam omogočilo ratifikacijo sporazuma in vključitev v Evropsko unijo do volitev v evropski parlament leta 2004. L. Kovač I Piše: Prim. dr. Jože Bedern-jak, dr. med., spec, infektolog volne, v usnjarski industriji, v krznarstvu in pri predelavi drugih delov živali, 2. neindustrijski, ki se pojavlja pri mesarjih, kmetovalcih, patologih, veterinarjih, ki zbolijo pri neposrednem stiku z bolnimi živalmi, 3. pošiljanje spor antraksa v pismih z namenom, okužiti prejemnika pošte. Kot biološko orožje bi ga lahko vnašali kamorkoli na več načinov. Tudi pri industrijskih okužbah poteka bolezen kot kožni antraks, čeprav so spore iz dlak, volne, krzna in kož v zraku kot aerosol. Tako je bilo v Angliji pred obdobjem antibiotikov le okrog 10 odstotkov pljučnih oblik, sedaj pa jih je manj kot 1 odstotek. Pri neindustrijskih načinih okužbe se pojavi skoraj brez izjeme kožni antraks pri neposrednem stiku z bolno ali poginulo živaljo. Kožni antraks se pojavi tudi pri prenosu z mrčesom. Pri uživanju mesa poginulih živali, to pa se dogaja pri ljudeh, ki stradajo, zlasti v Afriki, nastane črevesni antraks. Mesto nastanka kožnega antraksa je odvisno od opravil. Pri delavcih, ki prenašajo kože ali volno na hrbtu, se razvije antraks najpogosteje na ramenih, vratu in obrazu, pri nekaterih drugih opravilih pa na rokah. hoti 22. november 2001 AKTUALNO DOMA 3 Referenčni laboratorij iz Švice potrdil sum o pojavu bolezni BSE v Sloveniji Vsaka panika je odveč Pred histerijo svari tudi evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler Komentar otem ko so testi v slovenskih laboratorijih že prejšnji teden potrdili sum, da je v Sloveniji prišlo do prvega primera bolezni BSE, so to v torek dokončno potrdili tudi rezultati referenčnega laboratorija v švicarskem Bernu. Slovenija se je tako pridružila tistim državam, ki se srečujejo z boleznijo norih krav, prav ta primer pa je dokaz, da se lahko bolezen pojavi kjer koli. Za kmetijo, kjer so odkrili obolelo kravo, namreč zatrjujejo, da je vzorno urejena, gospodar pravi, da živali nikoli ni krmil z mesno-kostno moko, obolela žival pa se je skotila v domačem hlevu. Poznavalci pravijo, da pojav te bolezni v Sloveniji ni presenečenje, saj je znana že stoletja, do nje pa lahko pride na tri načine. Prvi je infekcijski in je posledica neodgovornega krmljenja, drugi je genetske narave, pri tretjem pa se bolezen pojavi spontano in vzrok ni znan. Strokovnjaki zatrjujejo, da bolezen BSE sploh ni tako nevarna, saj obstaja veliko drugih nevarnejših bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka. Po tveganosti zaradi BSE je bila Slovenija doslej uvrščena v drugo skupino, v katero so uvrščene tudi Avstrija, Finska in Švedska, pri katerih je bolezen lahko navzoča, vendar je možnost minimalna. V kmetijskem ministrstvu in v ustreznih veterinarskih službah zatrjujejo, da tudi pojav bolezni ne bo bistveno vplival na uvrstitev Slovenije v višjo skupino, saj se pri razvr- Franz Fischler, komisar za kmetijstvo v EU: »Vsaka panika ob bolezni BSE je odveč, saj govedina v Evropi še nikoli ni bila tako varna, kot je zdaj.« Foto: L. K. Upravni odbor vseslovenskega združenja Nezadovoljstvo telefonskih upravičencev pravni odbor vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki se je sestal na Vranskem, je analiziral doseženo na tem področju. Po besedah člana upravnega odbora iz Pomurja Stanka Gjerkeša so ugotovili, da je bila vlada dolžna vložiti na osnovi sistemskega zakona o telekomunikacijah, sprejetega aprila 2001, v parlamentarni postopek Zakon o pogojih, načinu in času vračanja sredstev upravičencem. »To pomeni, da ministrstvo I ga vodi dr. Pavle Gantar, ni nateza informacijsko tehnologijo, ki I dilo tistega, kar bi moralo, saj je rok za izpolnitev njihove obveznosti potekel že v začetku novembra. Na naš pritisk nam je omenjeno ministrstvo posredovalo osnutek delovnega gradiva. Ugotavljamo, da pri pripravi tega zakona nismo sodelovali, kot je bilo dogovorjeno v času sprejemanja sistemskega zakona,« kritično pripomni Stanko Gjerkeš. Sicer pa imajo na omenjeno delovno gradivo vrsto pripomb, zato se z njegovo vsebino ne strinjajo. V tej zvezi bo združenje nadaljevalo z aktivnostmi in bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da bodo dobili upravičenci povrnjena sredstva za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje, posebej zato, ker je nezadovoljstvo med upravičenci vedno večje. Milan Jeršei Zakaj avstrijskega podjetnika ne bo v Soboto ščanju bolj kot sam pojav bolezni kot merilo upošteva ukrepe, ki jih država izvaja na tem področju, Slovenija pa izvaja pri tem najstrožje ukrepe. Pojav bolezni BSE v Sloveniji so že komentirali tudi v Evropski uniji in zagotavljajo, da to ne bo vplivalo na uvoz slovenskega mesa. Minister za kmetijstvo Franc But pravi, da se bo morala Slovenija naučiti živeti s tem spoznanjem, hkrati pa poudarja, da v naših mesnicah ni mesa, ki ne bi bilo testirano. Slovenija je svoje potrošnike s strogimi ukrepi zaščitila že ob pojavu bolezni BSE v Evropi. Pri nas smo testirali v za-’ dnjem obdobju več kot 26 tisoč živali in le pri eni so odkrili bolezen, to pa je zagotovilo, da je uživanje mesa resnično varno. Toliko bolj pa presenečajo ukrepi, ki so jih sprejeli na Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji, kjer so odpovedali in prepovedali uvoz slovenskega govejega mesa. V veliki večini teh držav, z delno izjemo na Hrvaškem, namreč zaradi pomanjkanja sredstev ne izvajajo nobenih ukrepov na področju nadzora in testiranja za BSE, zato je takšna prepoved uvoza slovenskega mesa nekorektna. Pojav bolezni BSE v Sloveniji pa je komentiral tudi evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler. Ta je na tiskovni konferenci po srečanju s kmetijskimi ministri Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške v avstrijski Lipnici podučil slovenske medije, dahi bilo dobro, če bi se kaj naučili ha napakah, ki so jih v preteklosti storili njihovi kolegi v Evropski uniji, ko je tam pred časom ob pojavu bolezni norih krav prav zaradi poročanja medijev zavladala prava histerija. Po njegovem se ta bolezen kljub vsem ukrepom v redkih primerih teoretično lahko pojavi povsod po svetu, Slovenija pa bo izvedla potrebne ukrepe in pri tem bo tudi ostalo. Tudi komisar Fischler zatrjuje, da ni nobenega razloga za paniko in da govedina v Evropi ni bila še nikoli tako varna, saj še nikoli doslej niso izvajali tako obsežnih zaščitnih ukrepov. Ludvik Kovač ■ »Igralci in strokovno vodstvo pred tekmo nismo bili obremenjeni z javnostjo. Maksimalno smo bili osredotočeni na naše delo. Uspelo nam je, in če sem čisto odkrit, moram reči, da se še ne zavedamo v popolnosti, da smo Slovenijo res pripeljali na Daljni vzhod. Kaj to pomeni za državo, šport in nogomet, J3 ° bo pokazal čas, vsekakor pa reprezentančni je pozitivno glede na odziv trener vratarjev ■ celotne javnosti, vključno s predsednikom Kučanom, Drnovškom in vsemi ministri, ki so nas sprejeli. To je bilo z eno besedo »noro«. Nekaj izkušenj s sprejemom, kot je bil na Brniku, smo že imeli ob vrnitvi iz Kijeva pred dvema letoma, to, kar se je zdaj dogajalo na Brniku, pa je bilo še bolj kot noro. Namreč pilot nas je že obvestil, da nas čaka več kot deset tisoč ljudi, z letala pa so se videle kolone avtomobilov od Mengeša oziroma Kranja do Brnika. Letalo se je že dotaknilo steze, potem pa nas je pilot še enkratpotegnil v zrak. Mi smo se malce prestrašili, on pa je naredil še en častni krog med Šmarno goro in Ljubljano. Z letala smo videli vse. Bilo je kot za Silvestrovo, vse osvetljeno in Nogomet je bitka, kjer je orožje žoga rakete v zraku. Takšne tekme, kot je bila v Romuniji, vse nas, ki smo v slovenski reprezentanci, popolnoma izčrpajo. Jaz sem po vsaki taki tekmi čisto prazen, tako da četudi kaj spiješ, nič ne vpliva na organizem. V slačilnici je naš ekonom od nekod prinesel deset steklenic šampanjca, ki smoga v glavnem poškropili, našlo seje tudi nekaj steklenic viskija. Toda to, kar ostaja v nas, je le občutek sreče, zadovoljstva in praznine. Danes je narava nogometa kot panoge takšna, da je vsaka tekma bitka, kjer je orožje žoga in gol. Boriš pa se ne samo z nogami, ampak predvsem z glavo. Markoje v Romuniji kljub dežju, težkemu terenu ter hitri in spolzki žogi branil tako hladnokrvno in suvereno, da lahko pred njim samo snamem kapo in mu čestitam. Za Mladena pa lahko povem, da se je pred to tekmo nekoliko več družil z nami vratarji in nam je rekel: »Nekaj moram spremeniti. Daj, Janko, vzemi ti mojo verižico, pa naj prinese srečo.« V slačilnici mi jo je dal okoli vratu in jo poljubil. To je bila naša molitev k višjim silam. Želja po uspehu je bila tako velika, da smo poleg vseh priprav poskušali tudi s čarovnijo. Tudi pred tekmo s Ferskimi otoki, ko je bilo neko obsedno stanje, je Galič res šel k vedeževalki in prišel nazaj s sporočilom: »Ne se bati, to tekmo bomo zlahka dobili.« Tudi za tekmi z Romunijo se je pozanimal pri njej in prav tako zadel: »Težko in tesno bo, ampak mi bomo šli naprej.« Ko je Mladen zadel, sem skupaj z drugimi skočil s klopi in kot v nekem transu ponavljal: »Rudi ga je dal, Rudi ga je dal.« Naša ekipa je vedno prepričana, vedno v nekaj verjamemo. Postavimo si.neki tihi cilj, ki ostane med nami in o katerem ne govorimo v javnosti, ampak za ta cilj poskušamo dati vse od sebe. Nič ne bi bilo narobe, če nam tudi ne bi uspelo, ker nam tudi slovenska javnost ne bi zamerila, saj ve, da smo že doslej dali od sebe maksimum. Če se primerjamo z reprezentancami Jugoslavije, Rusije in Romunije, je kakovost na njihovi strani, ampak mi kot ekipa delujemo izredno'kompaktno. Od vseh nosilcev bi si na svetovnem prvenstvu najbolj želel Brazilce, ki so tehnično popolna ekipa, ampak zadnja leta ne igrajo suvereno, zato bi bilo naše moštvo proti njim maksimalno motivirano. Od preostalih ekip bi si želel Anglijo ali Rusijo, ali bomo igrali na Japonskem ali v Koreji, pa mi je čisto vseeno, čeprav Milino-vič pravi, daje nogometna infrastruktura na Japonskem boljša.« Nobeno gradbeno podjetje ni moglo ali ni hotelo graditi M estno središče in tudi zemljišče pri avtobusni postaji na vogalu Kocljeve in Slomškove ulice, v neposredni bližini novonastajajoče knjižice, je rezervirano za najboljše čase in najbolj imenitne stavbe, so se že pred leti dogovorili »mestni kreatorji«. Potem pa je marsikoga presenetilo, da bo gradil poslovno-tr-govski stanovanjski in zabaviščni objekt neki Avstrijec, ki so ga prvič na seji mestnega sveta Murske Sobote predstavili v najboljšem duhu, na javnem razpisu pa je premagal celo domače ponudnike. Le nekaj mesecev za tem so na seji istega občinskega sveta podali informacijo, da podjetja MS CITY Investment ne poznajo dobro, zato so od njega zahtevali dodatno denarno garancijo. Pogodbe so se prekinile in zemljišče čaka na usodo. Ker na mestni občini niso hoteli dati podrobnejših informacij, kaj se je pravzaprav zgodilo, smo se obrnili na dr. Jorga Raditschniga, soustanovitelja in direktorja družbe MS City Investment, in ga povprašali o drugi plati zgodbe. Kakšni so temeljni razlogi, da v predvidenem roku ni prišlo do začetka gradnje objekta, kljub temu, da ste se podrobno lotili uresničitve tega projekta? Na občini pravijo, da so od vas zahtevali garancijo 5 milijonov nemških mark. »Glavni razlogi za prekinitev pogodbe in vzroki, da smo odstopili od projekta, sb previsoke komunalne dajatve, ki pri podpisu pogodbe niso bile znane, gradbena podjetja so za gradbena dela zahtevala več, kot so ponudila pri javnem razpisu, tako da bi bila končna cifra vzdrževanja stanovanj in najemnin previsoka, s čimer bi postale tudi najemnine za uporabnike previsoke,« je po- vedal dr. Raditschnig. Dodal je še, da je zahtevala Občina Murska Sobota poleg komunalnih pristojbin v višini 5 milijonov nemških mark še dodatnih 5 milijonov za garancijo izvedbe tega-projekta. »Ker pa nismo našli nobenega gradbenega podjetja, ki bi za ta denar moglo ali hotelo zgraditi objekt, se je pogodba prekinila. Torej, zaradi navedenih vzrokov projekta nismo mogli izpeljati, zato je prišlo med nami in občino do razhajanj, to pa so tudi razlogi za razveljavitev pogodbe.« Koliko denarja ste že nakazali in koliko ste s tem projektom izgubili vi in koliko drugi družbeniki'firme MS City Investment? »Občini Murska Sobota smo že nakazali milijon DEM, kolikor je znašala nakupna cena zemljišča. Zaradi zgoraj navedenih razlogov pa se projekt finančno ne bi pokril, to pa smo Mestni občini povedali in s tem je bil podan razlog za prekinitev pogodbe. Izguba podjetja MS City Investment znaša po naših izračunih 700 000 nemških mark, ki smo jo pokrili z lastnimi sredstvi, nekaj pa tudi z zasebnimi krediti.« Ali je za vas ta zgodba končana ali pa boste vztrajali pri svojih načrtih? »Pogajanja o prevzemu firme MS CITY Investment še potekajo.« Na vprašanje, ali še vedno namerava vlagati v nepremičnine v Murski Soboti ali Pomurju, pa je odgovoril, da v tem trenutku o tem ne razmišlja. A. N. R. R. ■ LOKALNA SCENA 22. november 2001 VESTNIK Etnološki krožek na OŠ IV v Murski Soboti Od uganke k zanimi- vemu delu lanskem šolskem letu je začel delovati na osnovni šoli s prilagojenim programom v Murski So boti tudi etnološki krožek. Za učence je bil ta krožek v začetku uganka, saj si niso znali predstavljati, kaj naj bi počeli. »Najprej smo spoznali, da je etnologija veda o kulturi in načinu življenja. Obiskali smo tudi etnologinjo in muzej v M. Soboti. Zapeljali smo se na Goričko in •si ogledali staro prekmursko hišo, v kateri še živijo. Videli smo tudi črno kuhinjo. Zbirali smo recepte znanih prekmurskih jedi, kot so bujta repa, dbdoli, gibi-ce ... in staro lončeno posodo. Namen etnološkega krožka je tudi, da se učenci na naši šoli seznanijo s starimi domačimi obrtmi, kot je pletarstvo. V Lipovcih smo obiskali družino Žižek, kjer smo spoznali pletenje iz sla-me.Tudi sami smo se lotili dela in lahko se pohvalimo, da nekateri že pridno pletejo srčke, krogce in izdelujejo zvezdice,« je na kratko predstavila etnološki krožek specialna pedagoginja Jožica Stanko. Dejavnost krožka so uspešno predstavili tudi na sejmu Narava-zdravje v Ljubljani, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču od 16. do 21.'oktobra 2001. Med obiskovalci je bilo veliko Prekmurcev, ki živijo v Ljubljani in so ob njihovem razstavnem prostoru obujali spomine na rodne kraje. To je bila zanje tudi »pesem za dušo« (besede enega od obiskovalcev). Tudi v tem šolskem letu so začeli z delom. Izdelujejo novoletne voščilnice iz naravnih materialov, kot sta slama in koruzno ličje. Podrobneje se bodo seznanili s pletenjem iz koruznega ličja in šegami v posameznih letnih časih. J. S.-J. G.i IKNA NETU: www.pTnf.si Padjetje za iniarmiranje. d. Uf. a, Kosate 13. M ur ste -Sobota Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec je pripravilo v prostorih stare šole razstavo sobnih ptic. Blizu dvesto primerkov raznih vrst kanarčkov, papig, eksotov in križancev je privabilo številne obiskovalce. Hkrati je potekalo tudi društveno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 11 članov društva. Na ogled so bile še ptičje valilnice in krmilnice, ki so jih izdelali učenci osnovnih šol iz Beltinec in Odranec. Besedilo in foto: Milan Jerše Sedem publikacij z okoljevarstveno temo Veliko zanimanje za kviz Pomurski ekološki center je dodal CD ROM-u tudi učbenik (priročnik) z naslovom Raziskovanje okolja Evrope sredo, 14. novembra, sta predstavila direktor zavoda Pomurski ekološki center Milan Bogataj in vodja projektov Branko Škafar (sicer direktor podjetja Komunala - Saubermacher M. Sobota) letošnje publikacije z okoljevarstveno temo. Čeprav za svoje projekte niso prejeli nikakršnih finančnih sredstev, ampak se financirajo predvsem z donatorskimi prispevki, so izdali veliko tiskovin, ki so nadvse dobrodošle učiteljem in profesorjem. Njihov dolgoročni namen je, vplivati na otroke in mladino, da bodo imeli pravilen odnos do odstranjevanja odpadkov in varovanja okolja. To jim očitno uspeva, saj je za napovedani KVIZ, ki se bo začel decembra letos, veliko zanimanje; otroci nestrpno pričakujejo tudi izdajo igrice z naslovom Velikan in štirje letni časi. V Sloveniji je že 92 Eko šol, od teh si jih je pridobilo zastavo 56. To je že tako velika številka učiteljev in učencev, da razmišljajo o posebnem ekoklubu in ekofundaciji, s katero bi organizirali zbiranje denarja za razne okoljevarstvene projekte. Ta čas je izdaja okoljevarstvenih publikacij, primernih za osnovne šole (v Sloveniji jih zelo primanjkuje - predvsem takih, ki bi bele cenovno dostopne), na ramenih dveh ljudi - g. Cankovska proračunska razprava Za 20 milijonov več od načrtovanega Izpadli so nekateri cestni odseki udi v občini Cankova so pohiteli s sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2001. Na seji občinskega sveta, ki je bila ob koncu minulega tedna, so namreč svetniki potrdili ta pomembni dokument. Z njim je predvideno, da se bo steklo letos v občinsko blagajno okrog 307 milijonov tolarjev, to pa je za približno 20,1 milijona SIT več od prvotno načrtovanega proračuna. Po besedah župana Viktorja Voršiča je prišlo do razlike že med letom, vendar ne zaradi netočnega načrtovanja, ampak je to posledica okoliščin. Razlika je najbolj očitna pri prihodkih, ker so se morali ukvarjati tudi z izpadom dohodkov sklada za regionalni razvoj, zato so izpadli nekateri predvideni cestni odseki. Poleg tega so še vedno nerešene terjatve do države zaradi Bogataja in g. Škafarja, ki od tega dela nimata ravno dobička, prej nasprotno. S prodajo nadvse hvaljenega in iskanega CD ROM-a (prodali so okrog dva tisoč disket) doslej še niso uspeli pokriti niti vseh stroškov v višini 5 milijonov SIT. To pa zato, ker ne želijo pretiravati s ceno. Predna-ročniška cena CD ROM-a je bila zgolj 1900 SIT, sedaj je cena 3500. Priročnik stane 2000 SIT. Ohranjanje ugodne in dostopne cene je tudi razlog, da te publikacije ni mogoče kupiti v knjigarnah; če bi jih želeli prodajati v nor-malqi trgovski mreži, bi bila cena zaradi trgovskih marž in prispevkov previsoka. prevozov šolarjev po nevarnih poteh do šol, nerealizirani pa so tudi prihodki glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bilo treba uskladiti evidence med geodetsko in davčno upravo. V tej zvezi bo v bistvu veljala realizacija le za pol leta. To pomeni zmanjšanje prihodkov, hkrati pa povečanje odhodkov zaradi podražitev ter višjih stroškov v šoli in vrtcu. Poleg CD ROM-a in priročnika z naslovom Raziskovanje okolja Evrope (izdajo priročnika je podprl Urad Vlade za informiranje v okviru javnega razpisa za sofinanciranje informativno- komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij Slovenije v zvezi z vključevanjem v EU) so izdali še Na seji je bil tudi predstavnik ljubljanske Heraldike Valt Jurečič, ki je predstavil potrebne postopke za sprejem odloka o grbu, zastavi in prazniku občine Cankova. V nadaljevanju je bil sprejet odlok o javnem redu in miru, prvo obravnavo pa je prestal odlok o režijskem obratu. Ker so investicije opravljene, stroški pa kažejo, da bodo na koncu leta presegli zmožnosti proračuna, so imeli na voljo dve možnosti. Po prvi bi določene obveznosti do dobaviteljev prenesli in poravnali v prihodnjem letu, po drugi pa se zadolžijo in dobaviteljem poravnajo dolg še letos. Svetniki so se odločili za slednjo rešitev, ker so imeli pred očmi finančno šibkost dobaviteljev. Sklenili so, da je proračunsko zadolževanje lahko kratkoročno za obdobje šestih mesecev. V tej zvezi je že bil opravljen pogovor na finančnem ministrstvu. Na ta način bodo prihodki in odhodki za letos uravnoteženi, mogoče pa je dodatno zadolževanje v višini 20,1 milijona tolarjev. To je predvsem posledica povišanja stroškov pri cankovski šoli in vrtcu, kjer je najugodnejša ponudba projekta presežena za 8 milijonov od prvotno načrtovanega zneska, podražitev pri gradnji cest za okrog 5 milijonov tolarjev in obnovljenega cankovskega parka, ker ob sprejetju proračuna še niso bile znane zahteve Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Prišteti je treba še znesek za sušo, ki se je povzpel na več kot 30 milijonov SIT. Kljub zmanjšanju vseh stroškov so morali črtati iz proračuna prizidek k mrtvašnici na Cankovi in gradnjo ulične razsvetljave v Skakovcih, to pa bo narejeno še letos, vendar bo v plačilo zapadlo šele prihodnje leto. Milan Jerše ■ priročnik Promet in Eko šola (lani sta že izšla priročnika Smeti in Odpadki, prihodnje leto pa sta na vrsti še priročnika Voda in Energija), pobarvanko Mi in naše okolje (risbe je prispeval Sandi Červek), Moj prvi šolski zvezek z urnikom, Božično-novo-letne voščilnice s posnetki izbranih risb učencev z vseh slo- Beltinski svetniki prižgali zeleno luč Za 17-odstotno podražitev odvoza odpadkov Drugo polovico zneska pobere država a torkovi seji občinskega sveta v Beltincih so namenili precej pozornosti predlogu za dvig cen komunalnih storitev podjetja Saubermacher - Komunala iz Murske Sobote. Navzoč je bil tudi direktor Branko Škafar, ki je svetnika skušal prepričati o upravičenosti kar 34-odstotne podražitve odvoza komunalnih odpadkov. Pri tem se je opiral na zakonsko podlago o uvedbi takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Tako znaša taksa za kilogram odpadkov 4.516 tolarjev. Poleg tega so všteti tudi stroški za sanacijo deponije v Puconcih, ki je širšega regijskega pomena. V razpravi je bilo slišati številne pripombe'svetnikov, ki so izražali pomisleke glede tako visoke podražitve odvoza komunalnih odpadkov. Motilo jih je tudi, da je v dvig cen vključenih tudi 7 do 8 odstotkov spornih terjatev. »V prejšnjem političnem sistemu bi tistega, ki bi predlagal tolikšno podražitev, zaprli. Zdaj pa država, ki si zadovoljno mane roke, pošilja v ogenj nič krivega direktorja podjetja Sauber-macher- Komunala«, sc je nazorno izrazil Jožef Tomec. Tudi drugi razpravljalci so bili podobnega mnenja o ravnanju države, ki takoj pobere znesek 17-odstotne podražitve, za drugih 17 odstotkov pa mora omenjeno podjetje zaprositi občino. Stanko Glavač se je zaradi velikih obremenitev gospodinjstev med drugim zavzel za postopno podražitev. Kljub tehtnim pripombam so beltinski svetniki sprevideli, da je ob podražitvah, ki se jim obetajo kasneje, najbolje sprejeti predlagani cenik komunalnih storitev, ki bo veljal od i. januarja 2002 dalje. Po novem bo treba za odvoz smeti ob blokov (skupni prostori) odšteti 608,76 tolarja (doslej 454,30 SIT), za 120-litrsko posodo bodo zaračunavali 869,47 namesto venskih ekošol na junijski razstavi v Bakovcih ter stenski koledar Narava s posnetki Lada Klara. Učenci se ta čas že pripravljajo na kviz, ki se bo začel predvidoma decembra letos in bo na temo Vode in reke, glavno učno gradivo pa bo pravkar izdani priročnik. Bernarda B. Peček ■ zdajšnjih 648,80 tolarja, za odvoz odpadkov z zabojniki na odlagališče v Puconcih pa 1.070,17 SIT (sedaj 799,08). Upokojenskim gospodinjstvom priznavajo 20-od-stotni popust. Tudi predlog prenosa parcel s Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije na občino Beltinci je doživel podobno usodo. Po kritični razpravi so svetniki namreč soglašali, da sklenejo pogodbo o prenosu kmetijskih zemljišč in ureditvi drugih premoženjskih razmerij. V trenutku sklenitve te pogodbe bo imela beltinska občina vknji-žerio pravico do uporabe omenjenih zemljišč, ki so našteta v omenjenem dokumentu. Po skrajšanem postopku pa so potrdili še spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Po besedah predsednika odbora za proračun in finance Martina Viraga gre v bistvu le za odmero takse in ne za kakršenkoli poseg v vsebino omenjenega odloka. Pri tem so občani pokazali veliko zanimanje za stanovanjske objekte Zanje bo treba odšteti letno v povprečju 21.000 tolarjev kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Milan Jerše ■ VBTHK 22. november 2001 LOKALNA SCENA 5 Država pobira takse in omejuje cene »Naenkrat bi vsi radi manjše kante za smeti Komunalna podjetja so dežurni krivec za vse probleme, je prepričan Stanko Klemen iz ljutomerskega podjetja -Občine nočejo sprejeti novih odlokov in zvišanja cen omunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer s tremi vozili za zbiranje odpadkov obiskuje tedensko ali štirinajstdnevno 3216 gospodinjstev. Mesečno zberejo 250 kubičnih metrov odpadkov pri individualnih hišah ter 1400 kubičnih metrov pri industrijskih obratih in zavodih. Kako bo po 1. januarju 2002, ko bi morali imeti urejeno ločeno zbiranje odpadkov, predvsem pa ločeno zbirati komunalne in industrijske odpadke? Država hoče pobirati takso na odložene odpadke, za celosten krog zbiranja, predelavo ali uničevanje odpadkov pa ni poskrbela, trdijo v lokalnih komunalnih podjetjih! Ljutomersko podjetje zbira odpadke v občinah Križevci (od 828 gospodinjstev), Veržej (297 g.), Razkrižje (217 g.) in Ljutomer (1874 g.), kjer zberejo 60 odstotkov vseh odpadkov. Občine bi morale z novimi odloki obvezati vse občane, da bi bili vključeni v sistem zbiranja odpadkov in plačevali storitve glede na volumen posode. V treh občinah so sprejeti novi odloki, vendar križevski občani še vedno plačujejo glede na kvadraturo stanovanjske površine, medtem ko v Razkrižju sploh še niso sprejeli ustreznega odloka. Zaradi ne- Ne dom za starejše, ampak stanovanja »Vukov grad« je na voljo Štefan Jaklin pred svojim nenaseljenim »gradom«, ob katerem so doslej cvetele številne rože, za katere je vneto skrbel prav on. Vsa gospodinjstva so prejela poseben dopis Občine Črenšovci središču Črenšovec je pred leti zrasel dokaj velik objekt, ki mu domačini v pogovornem jeziku pravijo Vukov grad. Stavba je res precej velika in tudi nekoliko »grajskega« videza. V resnici gre za objekt domačega zasebnega gostinca Štefana Jaklina (nekoč je bil šef Bobrov), ki je ob začetku gradnje predvideval, da bo uredil v njem večji gostinski lokal in stanovanje za svojce, del prostorov pa naj bi odkupila Ljubljanska banka - Pomurska banka. Do dogovora z banko pa ni prišlo, enako kasneje tudi ne s podjetnikom Markom Slavičem, ki bi tam uredil in odprl svojo trgovino. V »igri« pa je bila ves čas tudi Jaklinova hčerka, ki živi in dela v Murski Soboti, če bi se bila pripravljena vrniti do- sprejemanja novih cen v občinah (gre za nekaj sto tolarjev na stranko) se podjetje ubada z velikim primanjkljajem: Ljutomer jim dolguje skoraj tri milijone, Križevci skoraj dva milijona, Veržej skoraj 500 tisoč in Razkrižje nekaj manj kot 600 tisoč SIT. Kako bodo rešili probleme z dviganjem cen v prihodnje, ko bo treba na položnico vpisati tudi znesek za novo takso? Težko, ker dosedanjih sporov z občinami še niso uspeli rešiti. Dejstvo pa je, da bo potrebno zbrati več kot 25 milijonov SIT takse, ki jo bo država začela pobirati januarja mov. Ta možnost še vedno obstaja, sicer pa se je Štefan medtem povezal tudi z Občino Črenšovci in prišlo je do dogovora, da bo dal del prostorov na dvoriščni strani (okrog 400 kvadratnih metrov) na voljo (prodal) za ureditev stanovanj. Črenšovska občina je tako že kandidirala na razpisu Stanovanjskega sklada R Slovenije za sofinanciranje v vrednosti 70 odstotkov (takšen bo tudi lastninski delež sklada), in sicer ob razpisnem pogoju, da ponujena cena za kvadratni meter stanovanja ne sme presegati 140.000 pridobili tudi lep parkirni prostor za pokopališče (in disko). Za sanacijo odlagališča, ki ima uporabno dovoljenje do leta 2005, so namenili 119 milijonov SIT (40 odstotkov je prispevala država). Ne le, da je to ta čas najbolje urejeno odlagališče s čistilno napravo, ampak so na saniranem delu tolarjev. Ta osnovni kriterij so izpolnjevali, saj je bila njihova ponudba nižja - 127.456 tolarjev za kvadratni meter. 30-odstotno razliko pa naj bi zagotovil Stanovanjski sklad Lendava, katerega soustanoviteljica je tudi Občina Črenšovci. Republiški stanovanjski sklad ponuja v ta namen tudi posojilo, garancijo pa mora dati občina. Le-ta (lokalna skupnost) bo imela tudi razpolagalno pravico do dodeljevanja stanovanj, vendar bo morala prevzeti tudi jamstvo za stroške (najemnino) neoddanih stanovanj, ki znašajo po sedanjih izračunih od 23 000 (za 35 kvadratnih metrov) do 32.000 to 2002. Takšno številko so dobili po izračunu lani zbranih in stehtanih odpadkov - na eno najbolje saniranih odlagališč v Sloveniji so odpeljali v lanskem letu skoraj 6 milijonov ton odpadkov. 50 odstotkov takse lahko do larjev (za 50 kvadratnih metrov). Predvideno je, da bi uredili skupno osem stanovanj, od tega pet neprofitnih in tri socialna. Občina je te dni poslala vsem gospodinjstvom poseben dopis s povabilom, naj se vsi tisti, ki bi želeli pridobiti v omenjenem objektu najemno stanovanjsko pravico, oglasijo na tamkajšnji občinski upravi, da bi se dogovorili, kako naprej. Če namreč ne bo dovolj zanimanja, bo ta projekt splaval po vodi, tako kot po vsej verjetnosti ne bo nič tudi iz pobude, da bi v Črenšovcih zgradili (uredili) dom za starejše občane. Tekst in foto: Jože Graj ■ Prva osemletka v Murski Soboti je bila konec tedna prizorišče že petnajste po vrsti društvene razstave pasemskih malih živali. Soboški gojitelji, ki so opravili tudi društveno tekmovanje, so se predstavili z več kot petsto primerki kuncev, okrasne perutnine, fazanov, golobov, morskih prašičkov itd. Tudi tokrat si je ogledalo zanimivo razstavo največ mladih obiskovalcev. Malčki iz soboških otroških vrtcev pa so prikazali risbe in izdelke na temo živali. Besedilo in foto: Milan Jerše ločijo neposredno kot zavezanec, za polovico zvišanja cene pa morajo dobiti soglasje lokalne skupnosti (zaradi tega določila je sprožen ustavnih spor). V ljutomerskem podjetju so pripravili dve različici oblikovanja cene: 1. stroškom upravljalca bi dodali investicijski tolar in takso (1421 SIT); 2. stroškom upravljalca bi dodali le takso (1542,20 SIT). Če noben predlog ne bo sprejet, bodo dodali sedanjim cenam 50 odstotkov cene, kakor je dovoljeno, problem pa je, da po vseh občinah še vedno nimajo enotnih cen in obračunavanja. V prihodnje naj bi stroške odvoza odpadkov in višine plačila takse povsod obračunavali na osnovi velikosti posode za zbiranje odpadkov, te pa so lahko 120-, 160- ali 240-litrske. Zanimivo je, da hočejo sedaj naenkrat vsi naročiti najmanjše posode za odpadke. Bernarda B. Peček ■ Slomškova 33, tel.: 536 1 5 60 Vabimo vas k vpisu v program VOZNIK srednje poklicno izobraževanje Vpis v gimnazijo osem- in devetietkarjev Enaka merila, vendar razlike tem šolskem letu bodo končale 9- razred prve generacije učencev osnovnih šol, ki so vključene v poskusno uvajanje 9-letnega programa osnovnošolske ob-** veznosti. Kaj jih čaka, če se bodo želeli vpisati na gimnazije z omejenim vpisom? Enako vprašanje je veljalo nekaj časa tudi za osmošolce. Strokovni svet R Slovenije za splošno izobraževanje je pred kratkim sprejel vpisna merila za ene in druge. Na prvi pogled bodo (so) le-ta povsem enaka: učni uspeh pri materinščini (slovenščina, madžarščina, italijanščina), matematiki in obveznem tujem jeziku v zadnjih treh razredih ter splošni učni uspeh v tem obdobju. Pri tem lahko zbere posameznik največ 60 točk. Enako število točk je predvideno tudi za skupinsko preverjanje znanja (za osemletkarje) oziroma zaključno preverjanje (za devetletkarje) iz materinščine in matematike; 10 točk pa bo mogoče zbrati tudi za različna priznanja (državna). Predlog, da bi v prehodnem obdobju upoštevali še tri obvezne predmete po učenčevi izbiri, pa (na srečo učencev) ni bil sprejet. Merila so torej na videz enaka za osem- in devetletkarje, vendar ni tako, če pogledamo tudi, kako je opredeljeno ocenjevanje. Potem namreč ugotovimo, da bodo imeli učenci 9- razreda nacionalne preskuse znanja, ocena pri predmetu pa bo »sestavljena« iz ustnega in pisnega izpita (pisne naloge bodo popravljali učitelji s šole). Druga razlika pa je ta, da bodo kot edino oceno pri materinščini, matematiki in tujem jeziku v 9. razredu upoštevali le učiteljevo oceno. V devetletki je namreč zaključna ocena v zadnjem razredu pri predmetih, iz katerih se opravlja nacionalni preskus znanja, že sestavljena iz učiteljeve ocene in ocene na teh preskusih znanja. Te razlike pa bodo odpravljene v šolskem letu 2005/2006, ko naj bi končala po programu osemletnega osnovnošolskega izobraževanja zadnja generacija učencev, če spet ne bo prišlo do kakšne zakonske spremembe. J. G. ■ 6 GOSPODARSTVO 22. november 2001 TOM Kaj se dogaja v prosenjakovskem Pletilstvu? Prisilna poravnava ali stečaj Sodišče je imenovalo za upravitelja prisilne poravnave dr. Štefana Ščapa gonija več kot tristo zaposlenih v prosenjakovskem Pletilstvu in v njegovih obratih v Ormožu in v Križevcih na Goričkem se nadaljuje. Potem ko je podjetje po večletnih težavah zabredlo v skorajda brezizhoden položaj in so izčrpali vse druge možnosti, vodstvu družbe, ki je v večinski lasti zaposlenih, ni preostalo drugega, kot da predlaga sodišču, da uvede postopek prisilne poravnave. Direktor Darko Gjerek je takšen predlog sodišču naslovil 9. novembra, to pa je sklep o uvedbi prisilne poravnave objavilo 19. novembra. Senatu prisilne poravnave predseduje predsednica Vede-nikova, prisilno poravnavo pa bo vodil dr. Štefan Ščap. Kakšen bo izid, je v tem trenutku težko napovedati, v Pletilstvu pa pravijo, da so nekatere pogovore z upniki že opravili. Največji upnik je država, ki ji podjetje dolguje 130 milijonov tolarjev kredita, med večjimi upniki pa sta še Nova Ljubljanska banka in SKB-banka ter seveda zaposleni. Slednji so pred kratkim prejeli še drugi del plače za avgust, medtem ko na septembrsko in oktobrsko plačo še čakajo, prav tako pa tudi na izplačilo nadomestila za potne stroške. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo, v Pletilstvu s proizvodnjo nadaljujejo, z izjemo obrata v Ormožu, kjer so s pogodbenimi delavci prekinili delovno razmerje, preostali pa so na čakanju. Če bodo uspeli program finančne reorganizacije uspešno izpeljati, strahu za obstoj podjetja ne bi smelo biti, saj sedanji partnerji in kupci kažejo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Proizvodne zmogljivosti za potrebe nemškega partnerja so v Prosenjakovcih trenutno zasedene in tudi za prihodnje leto so dobri obeti, v športnem programu za domači trg je trenutno dovolj dela, šivanje avtomobilskih prevlek v obratu v Križevcih teče nemoteno, večjih težav pa tudi ni pri proizvodnji tehničnih tekstilnih izdelkov. V tem programu delajo zdaj po naročilu, uspelo pa jim je najti partnerja, ki je pripravljen celovito pomagati pri proizvodnji tehničnega tekstila. Ludvik Kovač I Sest mesecev dela novega direktorja ljutomerskega LTO-ja Poudarek na promociji doma in v tujini n Nova celostna podoba šestmesečnem delu ljutomerskega LTO-ja, odkar je njegov direktor Andrej Vršič, je bil največji poudarek na promociji ljutomerskega območja, to pa bo prioriteta tudi v prihodnje-. Tako so se v tem času udeležili različnih sejmov in predstavitev turističnih zanimivosti doma in v tujini, kot enega pomembnejših dosežkov pa je Vršič na nedavni tiskovni konferenci poudaril tudi uspehe pri javnih razpisih. Tako so na Ministrstvu za gospodarstvo uspeli s projektom Kolesarske poti, to pa pomeni, da ga bo ministrstvo pokrilo v višini petdesetih odstotkov (blizu treh milijonov tolarjev), preostali del pa občina Ljutomer. Ministrstvo bo prav tako pokrilo projekt Aktiven spletni turistični informacijski sistem, in sicer v višini osemnajst odstotkov, to pa znaša 1,2 milijona ■tolarjev, in sicer gre za izdelavo internetnih strani z bazo podatkov in spletne trgovine za prodajo vin in spominkov. Spletna stran, ki bo v slovenskem in Milan Utroša sekretar ZSSS a konferenci Zveze svobodnih sindikatov, na kateri so razpravljali o strategiji slovenskega gospodarskega razvoja, so opravili tudi pomembno kadrovsko spremembo. Člani konference so soglasno izvolili dosedanjega izvršnega sekretarja predsedstva ZSSS Milana Utroša, sicer našega rojaka iz Prekmurja, za novega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To funkcijo bo opravljal namesto dosedanjega sekretarja Rajka Lesjaka, ki se je invalidsko upokojil. M. J. ■ Skupščina Nafte Lendava ni prinesla pričakovane sanacije Dogovori lastnikov pred koncem Lastninska struktura se bo sestavila na novo. Bo Petrol ostal? K ljub pričakovanju deseta skupščina Nafte Lendava, ki je bila prejšnji petek v Ljubljani, ni prinesla sheme za dokončno sanacijo družbe, zato naj bi po pričako- vanjih predsednika uprave Cveta Žalika to opravili na nasle- dnji skupščini, sklicani prav kmalu. Na tokratni skupščini so sprejeli revidirano poslovno poročilo za lansko leto, spremenili sklep prejšnje skupščine o povečanju osnovnega kapitala in izvolili nova člana nadzornega sveta, saj se je predstavnikoma Petrola in države iztekel mandat. V zvezi s poslovnim poročilom za lansko leto so lastniki sprejeli sklep, da se izguba v višini 818 milijonov tolarjev pokrije v naslednjih petih letih v breme prihodnjih prihodkov. V dejavnostih petrokemije, strojegradnje in raziskav ter pridobivanja nafte in plina so poslovali brez izgube, izguba pa je nastala v rafineriji. Nanjo je vplivalo 658 milijonov tolarjev odhodkov financiranja - gre za obveznosti iz preteklih let do lastnikov, države in Petrola -,412 milijonov dodatnih stroškov pa so prinesle pogodbene obveznosti do naftovoda, čeprav ga družba zaradi ustavitve rafinerije ne ‘ koristi. Z novo celostno podobo se je LTO predstavil tudi v Kblnu. nemškem jeziku, naslednje leto še v angleškem in hrvaškem, bo imela naslov www.lto-prlekija.si, začela pa bo delovati sredi decembra in bo uvrščena tudi na svetovne iskalnike. Med najbolj odmevnimi obiski LTO-ja v tujini je bil konec avgusta, in sicer na največji evropski borzi za organizirana avtobusna potovanja v Kolnu, kjer je bil glavni poudarek ha vinskih ce- Skupščina je opravila tudi formalno potrditev že opravljene »male« dokapitalizacije, v kateri je marca lani država podjetju nakazala 400 milijonov tolarjev svežega denarja, Petrol pa je spremenil 488 milijonov tolarjev terjatev v lastniški delež. Lastnika sta na ta način tudi zadržala obstoječo lastninsko razmerje. Čeprav sta se družbenika v pogodbi o zagotavljanju pogojev poslovanja družbe v letu dva tisoč zavezala, da bosta vanjo vložila dvakrat po 400 oziroma 488 milijonov tolarjev, sta se s spremembo sklepa o povečanju osnovnega kapitala odločila za polovično dokapitalizacijo. »Zaenkrat. Na to dokapitalizacijo gledam kot na prvi korak v celotni sanaciji družbe Nafta Lendava, saj so pogajanja o celotni sanaciji med lastnikoma resnično pred koncem. Pričakujem, da bi bila zadeva resnično dogovorjena do konca leta,« je dejal prvi mož Nafte Cveto Žalik. stah in za Vinsko-turistično cesto Jeruzalem so zabeležili veliko zanimanje, saj so že dobili konkretne ponudbe za sodelovanje. Vršič je še poudaril, da je prispelo letos preko LTO-ja Ljutomer v Prlekijo sto deset avtobusov, razdelili pa so okrog devet tisoč izvodov prospektnega materiala. Ob tem je še predstavil program dela za leto 2002 -med drugim se bodo udeležili turističnih sejmov v Sloveniji in tujini, priskrbeli bodo štiri ekrane na dotik s potrebnimi informacijami, prijavljali se bodo na razpise ministrstev, postavili bodo situacijske kolesarske table in Orka, podjetje za trgovino s kemičnimi izdelki iz Ljubljane, kupuje Purlen Bo Lendava dobila trgovca in proizvajalca kemičnih izdelkov? O d srede novembra visi na oglasni deski murskosoboškega okrožnega sodišča sklep o prodaji industrijske hale podjetja v stečaju Purlen Lendava v velikosti prek tisoč dvesto kvadratnih metrov s pripadajočimi zemljišči (razen ene parcele, ki je že prodana drugemu kupcu, vendar še ni vknjižena v zemljiško knjigo) ponudniku družbi Orka, d. o. o., iz Ljubljane. Slednja je ponudila za navedeno premoženje stečajnega dolžnika zadnje dni oktobra 41 milijonov in 200 tisoč tolarjev, to pa je polovica ocenjene vrednosti premoženja. Tako je stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap stečajnemu senatu predlagal, da sprejeme sklep o prodaji premoženja, saj sta bili dve javni dražbi, zadnja je bila četrtega septembra z izklicno ceno 65 milijonov tolarjev, neuspešni, ker nanju ni bilo dražiteljev. Zagotovo je objavljeni sklep najbolj presenetil Branka Žižka, direktorja in lastnika družbe Izo-plastik Ižakovci, d. o. o., sedanjega najemnika prostorov, ki s petimi zaposlenimi nadaljuje proizvodnjo izolacijskih materia- Kaj konkretno bodo ukrepi sanacije prinesli lendavskemu podjetju, še ni znano, saj lastnika še nista našla stične točke za vsa vprašanja. Zagotovo pa bo sledila finančni sanaciji reorganizacija družbe z iskanjem strateških partnerjev oziroma povezovanjem ali prodajanjem hčerinskih družb. To pa pomeni, da se bo na novo sestavila tudi lastninska struktura. Bo Petrol ostal v njej? So področja, ki ga zanimajo, kot je na primer skladiščenje naftnih derivatov in ekoprogram proizvodnje, medtem ko ostaja »zunaj« interesov Petrola vse drugo, za kar bo treba najti strateškega partnerja, pripravljenega vlagati v posodobitev. Finančno razbremenitev družbe, reorganizacijo in prodajo določenih delov strateškim partnerjem pa bo spremljala tudi reorganizacija na kadrovskem področju. Na seznamu tehnoloških presežkov naj bi se znašlo okoli osemdeset delavcev, ki bi po najbolj črnem scenariju prišli na borzo dela. »Delamo na tem, da bi za vsa oznake za turistične znamenitosti, posneli bodo videokaseto o ljutomerskem turističnem območju, na Jeruzalemu bodo ustanovili novo turistično pisarno, poglobili pa bodo sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo in Termami Banovci, s katerimi bodo tržili skupne produkte. V LTO-ju so izdelali tudi novo celostno podobo, ki je usklajena z barvami logotipa, poleg klopotca pa so stalni spremljevalci njihovih predstavitev še kapa in majica s sliko Jeruzalema ter plakati z različnimi motivi ljutomerske pokrajine. D. T., foto: arhiv LTO I lov. Že dlje časa je namreč najavljal, da bo omenjene prostore tudi odkupil, ko bo seveda prišel čas ugodnejše cene. Sam bi bil menda pripravljen za prodajano premoženje odšteti več, kot so sedaj ponudili Ljubljančani. Se- kega našli rešitev. Prizadevamo si, da bi čim prej začeli z dopolnilnimi razvojnimi programi in gradnjo rezervoarskih prostorov,« je povedal sogovornik. Ob tej ključni zgodbi pa so se napletle ob lendavski Nafti še nekatere s samostojnimi scenariji. Do konca leta bodo opravili zaključna pripravljalna dela na treh vrtinah za sekundarno koriščenje nafte na že opuščenih naftnih poljih, s čimer bo končana prva faza pogodbe o skupnem vlaganju Nemmoca in Nafte v izkoriščanje ogljikovodikov. Po trimesečnih rezultatih obdelovanja prvih treh vrtin se bodo potem odločali o nadaljnji usodi projekta in aktiviranju sedemindvajsetih vrtin. Pred kratkim pa naj bi prinesli Japonci v Slovenijo tudi že dele študije o upravičenosti gradnje rafinerije v Lendavi, dokončno pa naj bi jo pripravili do konca leta, ko bi predstavili tudi finančno konstrukcijo projekta. »Po mojem mnenju je to tisti najtrši oreh, saj bi bilo treba dokazati ekonomičnost projekta in prepričati vlagatelja. Mi jih opremlja mo s podatki, da bi projekt čim prej končali. In četudi se bo našel kdo, da bo gradil novo rafinerijo, ki bi dala temu okolju sinergijske učinke, to ni rešitev za probleme sanacije družbe,« je dejal Cveto Žalik. Nafta ima tudi že vse pripravljeno za začetek proizvodnje biodizla, vendar še vedno čaka na odgovor države, ali se je pri tem gorivu pripravljena odreči trošarini. Projekt, na katerega zaradi lastne usposobljenosti največ stavijo, pa je gradnja skladiščnih prostorov za naftne derivate. Proti koncu so s pripravo potrebne dokumentacije za gradnjo rezervoarjev s 260 tisoč kubičnimi metri prostornine. Po mnenju Cveta Žalika še vedno ostajata obe možnosti, da je investitor Nafta ali Petrol. »Nam je dejansko v interesu, da se gradnja začne in da bosta delo dobila naša strojegradnja in naši ljudje,« je še dodal. Majda Horvat ■ daj bo za to tudi imel priložnost, saj bo kot najemnik s prednostno pravico s strani stečajnega upravitelja pozvan, da pripravi svojo ponudbo. In kdo je Orka? Gre za podjetje z domačim kapitalom, registrirano za storitve in trgovino s kemičnimi izdelki. Uvaža iz osmih evropskih držav, glavnino prihodka ustvari s prodajo na domačem trgu, manj kot štiri odstotke pa so ga lani ustvarili z izvozom na Hrvaško in Madžarsko. Podjetje, ki zaposluje enajst delavcev, je imelo lani skoraj tri milijarde tolarjev prihodka iz poslovanja, čisti dobiček lanskega leta pa je znašal 140 milijonov tolarjev in se je glede na predhodno leto podvojil. M. H. ■ ■■■ 22. november 2001 GOSPODARSTVO 7 Ljutomerski Tehnostroj se je predstavil v Hannovru Prišli so na listo Gazel b v Občina zapostavlja ljutomerske obrtnike? Prodajo bodo povečali za četrtino ■ a mednarodnem kmetijskem sejmu v Hannovru se je s svojimi izdelki predstavil tudi ljutomerski Tehnostroj. Nastopili sc z blagovno znamko Far-irtech, ki jo na zahodnih tr-gh uveljavljajo že četrto leto, zblagovno znamko Tehno-s.roj pa zaenkrat nastopajo še v Sloveniji, na Madžars-lem in na trgih držav nek-canje Jugoslavije. »Za novo blagovno znamko smo se odločili, ker zveni konč-lica -stroj pri naših kupcih pre-reč rusko,« je povedala Sonja lajh, komercialna direktorica, ljutomersko podjetje je poželo ta največjem evropskem kmetijskem sejmu za predstavljene modele od obiskovalcev in kupcev številna priznanja za kakovost. Kmetijski program Tehnostroja zajema enoosne, dvoosne in tandem prikolice ter tri skupine trosilnikov hlevskega gnoja. »Nova skupina, ki smo jo predstavili tudi v Hannovru, pa je Magafex. To je tista linija, ki ima največje nosilnosti, in sicer od štirinajst pa do dvajset ton skupne teže,« je povedala sogovorni- Kmetijski stroji ljutomerskega Tehnostroja, ki so jih na hannoverskem kmetijskem sejmu predstavili z blagovno znamko Farmtech, so bili deležni velikega zanimanja. Brez vizije za drobno gospodarstvo ca. S proizvodnjo na sejmu predstavljenih strojev bodo začeli naslednje leto. »S tem trosilnikom smo zbudili veliko zanimanje, saj ustreza željam in potrebam kupcem,« je povedala sobesednica. Podjetje Tehnostrooj pa se je letos po izboru Gospodarske zbornice Slovenije uvrstilo tudi med najhitrejše rastoča podjetja, imenovana Gazele, prejeli pa so tudi občinsko priznanje za uspešno zastavljeno politiko gospodarskega razvoja. Zadnja tri leta Laško odloča o usodi lendavskih Term Prodajajo Terme, so namreč obseg proizvodnje in prodaje povečevali z letno rastjo od petnajst do dvajset odstotkov. Lani je ustvarilo tako ose-mindevetdeset zaposlenih dobro milijardo tolarjev prometa, ki so jo so letos presegli že ob de-vetmesečju, zato upravičeno pričakujejo, da bodo letošnji obseg prodaje povečali za četrtino. Na domačem trgu ustvarijo petindvajset odstotkov prihodka, preostalo pa na tujih trgih. M. H. ■ Arejšnji teden je pripravila ljutomerska obrtna zbornica zbor članov, na katerem naj bi se pogovarjali o aktualnih gospodarskih razmerah v občini Ljutomer ter o drugih problemih, med njimi tudi tistih, povezanih z lokalno turistično organizacijo. Ljutomerski obrtniki, ki se jih je na zboru zbralo okrog osemdeset, so vzeli v precep predvsem poročilo o razmerah o gospodarstvu, ki je bilo nekaj dni pred tem predstavljeno občinskemu svetu. Poročilo je govorilo predvsem o tem, da naj bi na tem območju dosegali komaj 60 odstotkov povprečnega slovenskega BDP na prebivalca, da so plače tukaj tudi do polovico nižje kot v razvitejših delih Slovenije in da je veliko nezaposlenih. V tem poročilu pa ni bilo zajetega segmenta drobnega gospodarstva, to pa je, kot nam je pozneje povedal tudi predstavnik obrtne zbornice Niko Šoštarič, najbolj motilo obrtnike, ker se zdi, da jih občina sploh ne upošteva, čeprav gre za 388 nosilcev te dejavnosti na območju občine, ki zaposlujejo več kot 400 ljudi. Mogoče bi bilo takrat poročilo nekoliko pozitivnejše, so menili, zato so na zboru od podžupana Mira Steržaja, ker se ga župan Jožef Špindler ni udeležil, zahtevali, da pojasni vizijo razvoja malega gospodarstva, če ga že ni bilo zajetega v poročilu. Toda od podžupana niso dobili primernega odgovora, saj je ta govoril le o tem, kako se bosta v občini gradila trgovini Mercator in Spar, kako bodo uredili poslovni prostor Vesne in kako bodo poskrbeli tudi za ceste in kanalizacijo? To pa seveda ni tisto, kar bi obrtnike neposredno zanimalo. Pereča točka zbora pa je bila ponovno Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer, ki jo je ustanovila občina. Zdi se, da obrtnikov v občini Ljutomer ne upoštevajo, ker jih tudi niso zajeli v gospodarskem poročilu, ko pa je treba zbrati denar, se obrnejo najprej na njih. Obrtniki so namreč nasprotovali temu, da so obvezni člani LTO-ja, če pa že morajo biti, se jim zdi članarina previsoka. Moti jih tudi to, da noben njihov predlog ob ustanovitvi LTO-ja ni bil upoštevan, kot je na primer minimalna članarina, in tudi to, da je treba izvzeti kup dejavnosti, ker nimajo nobene zveze s turizmom. Seveda pravih odgovorov tukaj niso dobili, ker sedanji direktor LTO-ja Andrej Vršič pri ustanovitvi ni sodeloval, župana pa, ki so ga ob teh vprašanjih najbolj potrebovali, na zboru ni bilo. Kljub temu jim je podžupan obljubil, da bo poskušal doseči, da se v občinskem svetu še enkrat razpravlja o višini članarine za LTO. C. K. ■ kupujejo Union $ predsednikom naju druži to, da sva že dolgo let oba predstojnika - on malo večje, jaz malo manjše norlžnlce" Je kupovanje delnic Pivovarne Union in oblikovanje Združene indus- trije pijač Slovenije povezano s prodajo turističnih podjetij Radenske? Pivovarna Laško in Radenska sta ta čas lastnici 24,9 odstotka delnic Pivovarne Union, zelo pa sta zainteresirani tudi za odkup preostalih 22,6 odstotka delnic, ki so še v lasti Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Njun cilj je namreč, oblikovati močno in prodorno Združeno industrijo pijač Slovenije, ki bi bila dovolj močan konkurent svetovnim polnilcem pijač in uspešna na nekdanjem jugoslovanskem trgu, zato državnim skladom nista ponudili za odkup delnic gotovine kot belgijski In-terbrew (ta je lastnik 24,45 od- stotka delnic Pivovarne Union, državi pa je poslal uradno ponudbo, da je pripravljen plačati za delnico 73 000 SIT), ampak ponujajo državi, da postane s 30-odstotnim deležem solastnik v novem močnem združenju. Ali je kupovanje Pivovarne Union povezano s prodajo delnic Term Lendava, lahko le ugi- Indip Lendava v stečaju bamo - dejstvo pa je, da se Laško s turizmom ne namerava ukvarjati. In ker je Radenska eden glavnih igralcev v igri za oblikovanje močnega združenja - v Radencih naj bi bil tudi sedež »pi-jačarjev«, je povedal g.Turnšek v intervjuju za Vestnik -, je skorajda pričakovano, da bo prodala svoj 55-odstotni delež v Termah Lendava. Med zainteresiranimi za nakup bi lahko bilo glede na strategijo tudi Zdravilišče Moravske Toplice. B. B. P. ■ Delavcem Indipa razdelili knjižice to trije zaposleni v Indipu Lendava so v začetku tedna prejeli sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je šlo podjetje dvanajstega novembra v stečaj. Predlog zanj je vložila tridesetega oktobra uprava podjetja in z dokumenti na sodišču potrdila, da je stečajni dolžnik že dlje časa plačilno nesposoben. V obrazložitvi sklepa, objavljenega na oglasni deski murskosoboškega okrožnega sodišča, piše, da si je uprava prizadevala najti novega poslovnega partnerja, vendar ji to ni uspelo, podjetje pa že dlje časa ni bilo sposobno poravnavati svojih obveznosti. Po uspešni lanski prisilni po- ravnavi upniki razreda B julija niso dobili poplačanih dobrih pet milijonov tolarjev, praznih rok pa so ostali tudi drugi upniki in delavci, ki jim podjetje dolguje del plače za avgust in plačo za september. Podjetje je imelo konec septembra 13,5 milijona tolarjev izgube, na nepremično premoženje in opremo, vredno 135,6 milijona tolarjev, pa je vknjižena prepoved odtujitve. Upniki delniške družbe Indip, Proizvodnja oblačil in dežnikov, so pozvani, da prijavijo svoje terjatve, prvi narok za njihov preizkus pa bo osemnajstega februarja. Po še neuradnih podatkih naj bi obveznosti podjetja presegale knjigovodsko vrednost podjetja in je bila zato uvedba stečajnega postopka, ki ga vodi stečajni upravitelj mag. Mi-lorad Vidovič, neizbežna. m. h.i knjiga, v kateri Je zbranih 70 bleščečih razmišljanj Izpod peresa enega najuglednejših slovenskih psihiatrov • knjiga, v kateri avtor načenja pogovore In odpita teme, ki zadevajo notranje stiske prav vsakega človeka • knjiga, ki nastavlja zrcaio stanju duha na Slovenskem • knjiga, ki s pronicljivo pisavo odstira kopreno predsodkov o duševnem zdravju • knjiga, v kateri pisatelj z besedo, podobo, zgodbo, čustvom in Izkušnjo plete mrežo, v kateri bralec prepoznava svoj lastni, enkratni človeški položaj ZAZNAVE 'GRIČA J O 2 £ FELC V založbi časopisa Primorske novice konec novembra Izide zbirka esejev JOŽETA FELCA ZAZNAVE Z GRIČA. Knjigo sl lahko v predprazničnem času zagotovite V PREDNAROČILU PO UGODNI CENI 3300 SIT._________________________ ; N A ROČ H NICA ’ ' X i Ime, priimek ----------------------------------.-----------------------—— । । Podjetje/ustanova---------------------------------------------------------— 1 Ulica ._______________________Kraj/poštna B.-----------.------------- । i Telefon ’Davčna B. ............................- r--------- ----'l?>oS«awSrčl',e,le' । J Naročam________Izvod(ov) knjige ZAZNAVE Z GRIČA । i po prednaročnlškl ceni 3.300 SIT (po povzetju). Datum:----------------------- 1 Naročilnico pošljite na naslov:----------------------------------------------। Primorske novice. Ulica OF 12,6000 Koper. Podpis:-------------------- । _________________________________________________________________________________i 8 (IZ)BRANO 22. november 2001 Avtocestni most Neslišna navezava Prekmurja in Prlekije Nova mostna povezava levega in desnega brega reke Mure - Kdaj se bo most navezal tudi na traso avtoceste, gradbeniki na mostu ne vedo ponedeljek, 19. novembra 2001, je bil za Prekmurce in Prleke skorajda zgodovinski dan. Dobili so novo mostno povezavo čez reko Muro, in sicer s tehniko nariv-ne gradnje s pomočjo madžarskih strokovnjakov. V ponedeljek so dosegli delavci glavnega izvajalca na mostu Gradisa steber na prleški strani. To bo najdaljši most v Sloveniji, saj je avtocesta zaradi zaščitenega območja ob Muri dvignjena na stebre in bo most (ali viadukt) dolg kar 833 metrov. Tehnika narivne gradnje je novost v slovenskem gradbeništvu. Doslej so uspeli zgraditi 360 metrov objekta, na prleški strani pa 40. Vrednost celotnega objekta je 2,7 milijarde SIT, desno polovico mostu naj bi končali do oktobra prihodnjega leta, levo pa do oktobra leta 2003- Razpon med stebri, po katerih je speljana avtocesta, je 40 metrov, le razpon med stebroma na levem in desnem bregu reke Mure je 80 metrov. Ta čas so v strugi začasni stebri, predvsem zaradi te nove narivne tehnike, ki jih bodo po končani gradnji odstranili, tako da neposredno v Muri ne bo nobenega objekta. Vsak ponedeljek so zgrajeni del mosta potisnili za 20 metrov naprej; sedaj so zgradili približno polovico objekta oziroma so pri 18 taktu, n ponedeljek pa so dosegli z dodatnim narivanjem 20-metrske plošče prleško stran. Kdaj bo most povezan s traso avtoceste Maribor -meja z Madžarsko pa graditelji novega mostu čez reko Muro ne vedo. B. B. P., posnetki: Jure Zauneker ■ Avtocestni most je dosegel prleško stran. Komisija za nagrade in priznanja MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA objavlja na podlagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Ur. list RS št. 1/96) RAZPIS za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Podeljene bodo naslednje nagrade: - nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo v kulturi, - plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke v kulturi, - priznanje Mestne občine Mifrska Sobota za uspešno delo v kulturi in - priznanje Mestne občine Murska Sobota mladim ustvarjalcem v kulturi. Nagrado prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. Plaketo prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Priznanje prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju 2002. Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvami pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, v 15 dneh od objave razpisa. Knjiga Prekmurske dobrote Poklon prekmurski kulinariki Prekmurci so ohranili odnos do pokrajine in tradicionalnih dobrot in prav to je lahko njihova turistična prednost rekmurske dobrote je naslov nove knjige, ki je pravzaprav hvalnica ne le prekmurski kulinariki, ampak tudi prekmurski pokrajini, ljudem in ohranjanju tradicije. Ni običajna kuharska knjiga z recepti, prav tako pa ne smemo pozabiti, da to ni strokovna etnološka, etnografska ali enološka publikacija - za takšno delo so poklicani drugi, ki pa ga do sedaj še niso opravili. Kljub temu je knjiga dovolj zanimiva tako za gospodinje širom po Sloveniji, kot tudi za zahtevnejše bralce, ki jih bolj kot kuhanje zanimajo značilnosti pokrajine. Vsekakor pa je to zelo koristna turistična publikacija in tako bi jo morali tudi videti. Avtorja sta Romana Karaš, So-bočanka, zaposlena na Biotehniški fakulteti, ki je opravila velik del terenskega dela, in Stanko Renčelj, ki ga že poznamo po nekaterih publikacijah o mesninah ali jedeh iz žitaric. Torej ne drži, da so »zunanji« napisali prekmursko kuharsko knjigo. Vsebina temelji na zbranem gradivu iz Prekmurja, pri terenskem delu pa so Karasovi pomagale svetovalke za kmetijsko gospodinjstvo (Donkova, Feher-jevaa, Lebaričeva, Petrovičeva in Mariničeva) ter številne kmečke gospodinje, gostilničarke in lastnice turističnih kmetij in vinotočev. Pomagali so si tudi z že izdanimi knjigami npr. Sukičeve, Frasove, Novaka, Bogataja ipd. Tudi pregled narečnih izrazov je opravil domačin Ludvik Sočič. Za lepo oblikovanje knjige je poskrbel Stane Oblak, fotografije pa so prispevali Vojko Franetič, Stojan Gorup, Bastian Novak, Jože Pojbič in Franc Vitez. Knjiga se razlikuje od drugih podobnih kuharskih knjig tudi po pripravi jedi - to niso le tradicionalne prekmurske jedi, ampak so nekatera tradicionalna živila pripravljena na sodoben način, to pa je v tukajšnjih zdraviliščih že stalna praksa. Tako so pripravili večji del jedi znani kuharji Janez Gjergek in Zoran Vukan (Zdravilišče Radenci) ter Marija Rajh (Gostišče Rajh, Bakovci), za oblikovanje in postavitev jedi pa je poskrbela gospa Olga Novak - Markovič. Urednica Savina Dreu je imela očitno srečno roko pri izbiri sodelavcev, tako da je uspelo Založbi Kmečki glas ob pomoči )b-čin Beltinci, Cankova, ČrenšoTci, Dobrovnik, Grad, Lendava, Mcra-vske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Šalovci in Melika Polana pomembno delo. In če omenimo le najpomen-bnejša poglavja: Med razgibaii-mi griči in ravnico (obredja n prazniki), Meso in mesnine (koline, šunka, perutnina, goloti, ribe ...), Mlečni izdelki in jed, Dediščina poljedelstva, Sadjir-stvo in vinogradništvo, Bivaka kultura, Turistična ponudba inv prilogi piše še o izdelavi prel-murske šunke in prekmurske g-banice. Bernarda B. Peček I Društvo za zaščito prekmurskih dobrot in založba Kmečki glas sta v torek, 20. novembra, pripravila v kavarni hotela Diana v M.Soboti tiskovno konferenco in predstavitev nove knjige z naslovom Prekmurske dobrote. Ta izjemen dosežek založnikov in avtorjev, kakor je novo turistično publikacijo imenoval sodelavec Ludvik Sočič, sta predstavila avtorja dr. Stanko Renčelj in Romana Karaš, Marlena Škvarča pa je spregovorila o nujnosti zaščite najbolj znanih izdelkov. Prekmurje in tudi Slovenija sta šele na začetku sistematične popularizacije priljubljenih jedi; v Avstriji in Italiji imajo o vsakem njihovi znani jedi (salami, siru, pršutu), napisano monografijo, bbp, Foto: jz Prijaznejša in učinkovitejša javna uprava Čas za malice bo natančno odmerjen rejanje uradnih papirjev in dokumentov zna biti za koga prava nočna mora, saj zahteva tekanje od okenca do okenca in čakanje, vključuje pa še izpraševanje, iskanje ter prinašanje potrdil in identifikacij. Da bi tovrstne stereotipe spremenili, si prizadevajo javno upravo spremeniti, povečati kakovost dela in delovanje prilagoditi potrebam strank. »Sedaj je ugodna klima za spremembe, ne samo zaradi Evropske skupnosti, ampak tudi zaradi njihovih strank, ki si želijo učinkovito javno upravo in kakovostne storitve. Če pa želijo, da je javna uprava učinkovita, jo je treba spreminjati pri temeljih, pri okencih, je povedal na novinarski konferenci Geza Farkaš, načelnik javne uprave. Upravna enota Murska Sobota je med štirinajstimi v Sloveniji, kjer so se aktivno vključili v prizadevanja za prenovo javne uprave in dvig kakovosti dela, tako da se bodo bolj prilagodili svojim strankam. Sčasoma se bo poslovanje preusmerilo tudi na delo po elektronski pošti, uradne ure pa bodo tudi po telefonu. V lanskem letu so obravnavali 92 tisoč zadev, od tega je ugodno rešenih 98 odstotkov, le 2 odstotka pa je nerešenih zadev, največkrat se stvari zapletejo pri gradbeništvu. Izvedeli smo, da je vsako leto manj pritožb, lani jih je bilo le 74. Veliko pozornosti namenjajo tudi usposabljanju uslužbencev, saj so imeli lani štiristo dni usposabljanja, torej več kot 4 dni na zaposlenega. Uradne ure bodo prilagodili uporabnikom, načelnik pa je zagotovil, da bodo odslej v uradnih urah uradni delavci tudi vedno navzoči, čas za malico pa bo natančno določen in brez odstopanj. Ker želijo Odslej naj bi bili uslužbenci še prijaznejši in se bolj prilagodili svojim strankam. strankam olajšati opravke, so pripravili različne zloženke z zapisanimi postopki za vloge, z navodili, koliko je treba plačati, in vsemi . drugimi podatki, ki jih stranke potrebujejo. V sprejemni pisarni bo na voljo še informator, ki bo stranki dajal splošne informacije in jo napotil k referentu, po potrebi pa jo tam tudi napovedal. V javni upravi bodo prizadevanja stekla v smeri, da bi bilo za pridobitev kakšnega potrdila potrebnih čim manj različnih drugih potrdil in izpisov ter da ljudje ne bi vse življenje dokazovali, da so se rodili. Po novem bo imel vsak uslužbenec pred seboj še tablico s svojim imenom, poleg pa še telefonsko številko državne inšpekcije, v sprejemni pisarni pa bo knjiga pritožb. Da bi preverili Zadovoljstvo strank s kakovostjo njihovega dela, so naredili že v lanskem letu anketo, v katero je bilo vključenih tristo posameznikov. Z rezultati so bili zadovoljni, saj so stranke dobro ocenile njihovo delo. Čeprav je razširjeno mnenje, da se pred okencem dolgo čaka, so rezultati analize zadovoljstva strank pokazali, da je 56,6 odstotka vprašanih dejalo, da so takoj prišli na vrsto. Načelnik Geza Farkaš se je pošalil, da je rezultat tako dober in presenetljiv, da so ga šli preverjat. Vzroke vidijo tudi v tem, da so Prekmurci zelo tolerantni in so odgovor »takoj« obkrožili verjetno tudi, če so bili pred njim trije čakajoči. Anketo o zadovoljstvu s storitvami v javni upravi bodo letos ponovili. A. Nana Rituper Rodež ■ »K 22. november 2001 DROGE 9 Zgodba dvajsetletnika iz Gornje Radgone »Nočem^zZz, da bi prišel do heroina« Anketa Rešitev ni v ograji, ampak v glavi Spomladi bi radpraznoval 21. rojstni dan čist Marsikateri zdravnik in terapevt rad prizna, da je mnogokrat najuspešneje vključiti v preventivna predavanja in srečanja, katerih namen je, opozarjati mlade pred nevarnostjo nedovoljenih drog, tiste, ki so z drogo imeli izkušnjo in so se odločili za zdravljenje. Ob tednu preventive proti drogam nam je dvajsetletnik iz Gornje Radgone, ki iz varnostnih razlogov ni hotel biti imenovan, povedal svojo zgodbo in omenil dobre razloge za ustanovitev centra za preprečevanje odvisnosti. »Prvi ,šut’ sem si dal pri šestnajstih letih. K temu me niso pripeljale težave v družim, ampak preprosto naključje in mladostna norost.« Pri igrah na srečo je zadel veliko vsoto denarja in takrat si je mislil, daje svet njegov. Za njegov denar so izvedeli preprodajalci drog, katerim mladega razsipnika ni bilo težko potegniti v svet mamil. Tako seje začelo. »Vzačetku si nisem niti upal sam zabosti injekcije heroina, pomagal mi je kolega.« To je trajalo dva tedna vsak dan in pri tem sploh ni imel občutka, da bi lahko postal odvisen od droge. Nekega dne pa se je zbudil z glavobolom in vročino in od takrat naprej ni mogel več brez »šuta«, ker so bile bolečine prehude. Do potrebnega odmerka, ki mu je olajšal bo- lečine, je prišel seveda prek preprodajalcev, ki so mu, če je bilo treba, nastavljali heroin tudi doma na okensko polico, kjer jim je puščal denar. V prvih treh mesecih je za heroin in tudi kokain, ki ju je občasno mešal, porabil skoraj osemsto tisoč tolarjev. Tako je na heroinu preživel šest mesecev, nato se odločil, da bo prenehal. Nekaj mesecev je zdržal, toda heroin gaje ponovno potegnil, dokler se ni predoziral: Takrat seje tudi odločil, da bo prešel na metadon. Kot pravi, je porabil za drogo v enem letu in pol skoraj dva milijona tolarjev. »Nedovoljeno drogo lahko danes v Pomurju kupimo kot cigarete v trafiki. Ne samo v parkih, raznih kleteh in podhodih, ampak preprodajalce vse pogosteje najdemo po osnovnih šolah. Slišal je, da so v Gornji Radgoni in Negovi že dva ali trije šes-tošolci posegali po heroinu. »Mladim in naivnim se droga najlažje proda.« Metadonski center v Murski Soboti zdaj obiskuje sedem mesecev, kjer dobi tedensko dvakrat potreben odmerek metadona, da ga pomiri. Za ta način zdravljenja se je odločil, ker si je želel, da ne bi rad vedno ostal v rokah heroina, ki človeku ne da, da bi mislil s svojo glavo. Bal pa se je tudi, da. ne bi zaradi tega, ker je vsak dan porabil več denarja za heroin, zašel h kriminalu ali celo prostituciji. »Marsikateri kolega fafa, da bi prišel do denarja za svoj odmerek.« Zaveda se, da metadonsko zdravljenje ni končna rešitev, toda na ta način človek ostane trezen in skoraj normalno lahko zaživi in se tudi zaposli, kot se je začasno sam. Slišal je že mnogo kritik na to vrsto zdravljenja, ampak zdise mu, da tudi komune, ki jih vsi tako hvalijo, niso najboljše, saj veliko ozdravljenih narkomanov po vrnitvi v domačo okolje zapade v droge, Prepričan je, da je zdravljenje s pomočjo metadona uspešnejše, ker se človek z odvisnostjo spopade v domačem okolju, in če jo premagaš doma, kjer si začel, je večja verjetnost, da se rešiš. Res pa je, da je za to potrebno veliko moči in volje. Ob tem pa poudarja, da bi bila res velika pridobitev, če bi v Pomurju dobili kot dopolnitev metadonskemu zdravljenju še nekakšen center, kjer bi se narkomani lahko srečevali, se pogovarjali, izobraževali, imeli razne delavnice ipd. Sam pri sebi namreč opaža, da le takrat, ko je s čim zaposlen, ne misli na drogo in svojo zasvojenost. Čeprav začasno dela, bi rade volje obiskoval takšen center, ker potrebuje pogovore in srečanja. Na končuje še dodal, da je njegova velika želja, da se do svojega enaindvajsetega rojstnega dne, ki ga bo praznoval spomladi, popolnoma očisti, tudi metadona. Ali smo sposobni organizirati dnevni center za odvisnike Ideja in želja mora priti od znotraj, ne od zunaj Pomurje je glede znanja in naraščanja problematike zaradi drog na kritični točki, zato obstaja veliko razlogov, da se ustanovi dnevni center za odvisnike tem se prav gotovo strinjajo vsi, ki se ukvarjajo ali srečujejo z odvisniki in odvisnostjo. Drugo vprašanje pa je, ali smo sposobni in zmožni organizirati dnevni center za odvisnike in kako bi se ljudje, polni predsodkov in strahov, nanj odzvali. Na to temo so pripravili okroglo mizo mestna občina, Društvo Korak naprej in Zdravstveni dom v soboški galeriji. »Nuja je, da ustanovimo center; kjer bi lahko mlade kompleksno obravnavali,« je poudaril dr. Nenad Petrovič in potrdil, da število odvisnikov narašča. Lahko jih preštevamo v stotinah, o številki pa ni želel govoriti. Karmen Šaruga s Centra za socialno delo je poudarila, da so takšni centri nadvse pomembni in potrebni, tudi za tiste, ki se vrnejo z zdravljenja in se želijo lažje vključiti v normalno življenje. Tudi dr. Erika Zelko Peterka je opozarjala, da so ti centri namenjeni tistim, ki si želijo, da se rešijo iz objema odvisnosti. Več bo takšnih centrov, bolj bodo vsem dostopni. Rudi Horvat, podžupan MOMS, je še dodal, da je namenjen tudi za svetovanje ljudem in staršem ter da tovrstne centre drugod sprejmejo za bolj samoumevne, in omenil, da je v Zagrebu v najelitnejši četrti mesta. Razpravljavci pa so se tudi strinjali, da ideja in zahteva, da se dnevni center za odvisnike ustanovi, ne more priti od zunaj, am- pak od znotraj. Ljudje imajo predsodke pred tem, kaj se bo okoli centra dogajalo, zato je potrebno, da spoznajo te fante in dekleta ter občutijo njihovo stisko. Govorili pa so od dveh stvareh - o dnevnem centru za odvisnike in tudi o komuni. Ta pa naj bi bila na lokaciji, kjer je vsem najbolj dostopna, v Murski Soboti. Duhovnik mag. Leon Novak je v imenu obeh cerkva povedal, da se bosta po svojih močeh vključevali v oza-veščanje ljudi in prispevali, da bi ljudje drugače gledali na ta center, ki ga žal preveč enačijo s kriminalom. Pri tem računajo tudi na to, da imajo pri ljudeh zaupanje in bodo morda tudi tako lažje sprejeli to idejo. O komunah pa je spregovoril pater Karel Gržan, ki je komuno ustanovil v Razborju pod Lisco. »Komuna je šola življenja, ki te uči ponovno odkrivati vrednote. Ne samo intelektualne, ampak tudi čustvene. V tako šolo življenja prihajajo mladi, ki so fizič-no očiščeni in se želijo vključiti v normalno življenje. Iz svoje izkušnje lahko povem, da je najboljša preventiva, da imaš lahko komuno v svojem okolju. Človek mora imeti čas, da se ponovno zgradi. Po fizični ozdravitvi mora posameznik ugotoviti, da je življenje lepo tudi brez drog. Dodal pa je tudi, da niso problem trava, alkohol ... problem je, da mladi od-bluzijo v svoj svet. Duhovnik Martin Horvat je povedal, da so nameravali že pred petimi leti pri nas ustanoviti komuno, pa so bili ljudje proti. Občutek imam, da je danes razpoloženje vseeno nekoliko drugačno.« Povedal je, da obstaja realna možnost, da se komuna ustanovi že danes. Vprašanje dnevnega centra je tudi vprašanje strokovnega kadra pa tudi finančne konstrukcije. Samo za ustanovitev dnevnega centra bi potreboval 20 milijonov zagonskega kapitala, potem pa še sredstva za delovanje. Združiti pa bi se morale vse pomurske občine. To pa je tudi bistvo problema. Bolj je šla okrogla miza h koncu, bolj so zbrani ugotavljali, da niso naredili koraka naprej in da je bil večer bolj prepričevanje prepričanih. Otroci, ki so se v začetku zbrali, so odšli na koncert Adija Smolarja, ostalo pa je nekaj posameznikov, ki se s to problematiko neposredno srečujejo. Odgovor na postavljeno vprašanje je bil jasen, Pomurci potrebujemo dnevni center za odvisnike, vendar, kot kaže, ga v tem trenutku nismo sposobni organizirati. (Upam, da trditev ne drži.) a eni od klopi v parku so se vsak dan zbirali mladi, za katere so ljudje vedeli povedati, da so odvisniki, narkomani. Kdor je šel mimo, je lahko kaj ujel na svoja ušesa, v svoj nos... in tudi njihovi megleni pogledi in hoja so pričali o tem. Vsak dan so bili na istem mestu. Na sosednji klopi sta sedeli dve dolgolasi mladenki, ki sta se jim nasmihali. Včasih sta stopili k njim po ogenj ali so jima ogenj ponudili sami. Minili so tedni, meseci in kmalu sta mladenki z dolgimi lasmi sedeli na isti klopi. Nekaj časa je njuna klop samevala, a je bila kmalu spet polna ... Pred drogo ni varen nihče. Povprašali smo na dve osnovni šoli, eno mestno in eno vaško, kako se spoprijemajo s to problematiko, in tri naključne Pomurce, kakšen je njihov odnos do odvisnikov. Še prevečkrat se zgodi, da problema ne zaznamo, dokler ga ne občutimo na lastni koži. Anka Suhadolnik, ravnateljica Osnovne šole I. Murska Sobota: Na šoli posvečamo veliko pozornosti preventivi, žal pa letos ni sredstev, ki jih je mestna občina v preteklem letu namenila programu proti drogam. Prepričana sem, da je manjši Strošek, če se sredstva namenijo za kakršen koli preventivni program, kot če se en mlad človek vda mamilom. Naša šola je še posebno izpostavljena, ker smo v neposredni bližini mestnega parka. Najhuje je v ponedeljek, ko najdemo razbita stekla, polomljene koše in seveda tudi igle. Prepričana sem, da ni rešitev v tem, da bi okoli šole postavili ograjo, rešitev je v naših glavah in vzgoji. Veliko govorimo o tem in se pogovarjamo, žal pa rezultatov in akcij ni. Žalostno pa je tudi, da otroci zaradi strahu sploh več ne upajo iti skozi park. Sonja Toth, učiteljica biologije, na osnovni šoli v Fokovcih in Prosenjakovcih: Čeprav Smo morda še pred nedavnim medili, da je podeželje manj izpostavljeno, lahko danes rečemo, da ni nikjer več varnega kraja. Včasih je lahko podeželje še bolj izpostavljeno, saj je to idealni kraj za gojenje in pridobivanje kakšnih opiatov. Do sedaj so bile še največji problem cigarete, manj alkohol, letos pa so enkrat našli tudi marihuano. Zaradi tega so svojo pozornost še bolj posvetili preventivi ter z izobraževanjem in informiranostjo o zasvojenosti začeli že na razredni stopnji. Na delavnicah najmlajše seznanjajo z zasvojenostjo s.televizijo in računalniki, starejše pa tudi s problemi prehranjevanja in trdih drog ter poskušajo narediti vse, da bi otroke zaščitili. I Simona Sever, Dankovci »Po mojem mnenju predvsem starejši ne bi bili za to, da bi se ustanovil ta center, ker se tega bojijo, saj so z odvisnostjo manj seznanjeni. Veliko ljudi se jih boji in zgraža nad njimi, pa ne zaradi tega, ker bi bili slabi ljudje, ampak ker pod vplivom droge lahko marsikaj storijo. Ker pa gre v tem primeru za tiste odvisnike, ki se želijo ozdraviti, jim bo ta center v veliko pomoč, zato ga zagovarjam. Na ta način itpajo tudi več možnosti, da se rešijo odvisnosti, ker ne bodo tavali po ulicah, ampak bodo zbrani v centru. Res pa je, da mi ni čisto vseeno, ali bo ta center v moji okolici.« Slobodan Lazič, Černelavci »Sem mnenja, da obstajajo tudi druge oblike preprečevanja odvisnosti. Preprečiti bi bilo treba, da bi lahko prišli do droge, potem bi s tem gotovo nehali. Zaradi tega sem proti temu, da bi ustanovili ta center. Občini itak dajemo preveč denarja, zdaj pa bi morala skrbeti še za odvisnike. Poleg tega pa mislim, da naj, če že hočejo, center postavijo kje drugje, ne pa v gosto naseljenem kraju. Odvisniki, kolikor vem, morajo biti za nekaj časa izolirani od okolja.« Marjana Koltaj, Kančevci »Vem, da je v našem okolju veliko odvisnikov, zato bi bilo dobro, da bi jih nekje zaposlili z delom. Ni pa mi vseeno, kje bi center bil. Ljudje se namreč še vedno bojimo odvisnikov, toda po resnici povedano, sploh ne vem, zakaj se jih bojimo. Verjetno zaradi tega, ker smo večkrat kje slišali, da so lahko nasilni, ko potrebujejo denar za drogo. Sama pa se bolj bojim tega, da se ne bi tam, kjer bo ta center, še povečala preprodaja droge in razširila na okolico. Če bi mi kdo dal zagotovilo, da tega ne bo, sem vsekakor za pomoč odvisnikom in za ta center.« Pripravila: A. Nana Rituper Rodež in Ciril Kosednar ■ 10 INTERVJU 22. november 2001 MK Pomurje nekaj dobi, veliko pa ima na voljo Trezne lokalne glave, potrebne za avtocesto Proračun se sprejema za dve leti - o tem in položaju Pomurja smo se pogovarjali s poslancem Ferijem Horvatom Kaj prinaša proračun za dve leti? Predloga proračunov z dopolnitvami sta med boljšimi proračuni. V prid temu je dejstvo, da bosta pravočasno sprejeta najpozneje v začetku decembra. Časovno sta normalna proračuna, ker pokrivata celotno proračunsko leto in s tem odpravljata odlog enega meseca, ki je povzročal nastajanje prikritega primanjkljaja, ki se je pokazal in ga je vlada priz- žavnega programa in razrez za posamezne odseke. V. d. predsednika uprave Darsa Božič mi je potrdil, da bo sedanji plan uresničen. Zgrajeni in odprti bodo od’ sek Beltinci-Vučja vas, obvoznica in priključek na avtocesto v Murski Soboti. V letu 2003 pa bo končan štiripasovni most čez Muro. V naslednjih dveh letih proračun definira za okrog 3,5 milijarde tolarjev vlaganj v pomursko lokalno infrastrukturo, ki bo po moji oce- mi razrešijo in odprta vprašanja glede trase zaprejo. Po izkušnjah je to lahko izgovor, da cesta izpade iz plana in se postavi na konec. To je preizkus, ki bo pokazal, koliko smo odgovorni do tega prostora. K temu naj še dodam, da v Pomurju za gradnjo avtoceste nikakor ne more veljati izključni kriterij število ali frekvenca vozil. V ospredju oziroma ključna kriterija sta regionalni razvoj in pomen ceste za razvoj regije. Za povračilo prispevkov delodajalcem za novozaposlene je v proračunu za naslednji dve leti na voljo 8,1 milijarde tolarjev. Za regionalne podjetniške centre bo na voljo 600 milijonov tolarjev ob enaki evropski udeležbi. Za namakanje in osuševanje namenja kmetijsko ministrstvo 220 milijonov, za prestrukturiranje kmetij 1,6 milijarde, za prestrukturiranje zadrug pa 535 milijonov. Dopolnilne dejavnosti pa dobijo 245 milijonov. Direkten vložek ali neposredna proračunska postavka je za sanacijo Nafte, v naslednjem letu 544 in letu 2003 407 milijonov tolarjev z okrog 200 milijoni to- nala. Pripravljena sta po evropski klasifikaciji, to pa zagotavlja večjo preglednost po posameznih postavkah. Težo jima daje naravnanost v naložbe. Kljub vsemu je proračun nižji od prvotnih izhodiščnih predpostavk, kaj pomeni znižanje? Znižanje proračuna je posledica recesije v svetovnem gospodarstvu in posledično tudi že nižje domače rasti bruto družbenega proizvoda (BDP), ki je bila korigirana za odstotno točko navzdol. Znižanje proračuna po dogovoru v koaliciji ne posega v razvojni del proračuna. To ni povezano samo s koalicijskim dogovorom, ampak je način, da država na osnovi realnih programov, predvsem infrastrukture, poseže v gospodarska gibanja in s tem tudi ublaži negativne vplive recesije v Evropi in svetu. , Gradnja in obnova cest v Pomurju Odsek Leto Leto Leto Vrednost v milijon SIT Petanjci 2002 21 Razkrižje-Stročja vas 2002 30 Rakičan-Dolnji Lakoš 2003 100 Križevci-Ljutomer-Pavlovci 2003 100 Cankova-Kuzma 2004 100 Križišče Čarda 2003-4 90 Križišče Gederovci 2002 46 Moravske Toplice 2002 43 Prosenjakovci 2002 31 Ljutomer križišče 2002 50 Dobrovnik križišče 2002 2003 100 Izboljšanje prometne varnosti J Dobrovnik 2002 30 | Radgona 2002 10 Sanacije Mostovi čez Muro 2002 2003 683 Cankarjeva cesta 2002 80 Radgona-Radenci 2002 3 / Čepinci meja 2002 45 Nadomestne gradnje Mura Razkrižje 63 Križanje žel. proge M. S. 2002 2003 893 Križanje žel. proge II 2003 43 Kapca-Hotiza 2002 2003 2004 605 Vučja vas-Križevci 2002 365 Radgona mejni prehod 2002 8 Ljutomer obvoznica 2002 7 Razvojne naložbe Namen Leto Leto Leto Znesek milijon SIT Regionalna infrastruk. - voda 2002 235 Mrežni inkubator 2002 2003 441 Grand shema Slov.-Madž. 2002 2003 50 Policijska postaja 2002 2003 500 Pravosodje - sodišče 2002 140 Urad za delo Ljutomer 2003 48 Zbiralnica kadavrov 2002 2003 220 NK stadion 2002 2003 15 OŠ Apače 2002 2003 197 Ekonomska šola 2002 2003 381 Center za soc. delo G. Radg. 2002 13 Varstv.-del. center G. R.. 2003 9 7 . Sanacija rezervoarja za Nafto 2002 2003 130 5 kakšnimi sredstvi bo država intervenirala? Za ceste je proračunska postavka višja za štiri milijarde, od tega bo šla polovica za avtocestni in druga polovica za program državnih cest. Približno tri milijarde sredstev je tudi več za šolstvo, predvsem visoko šolstvo in znanost. Ali bo glede na to, da je proračun že zdaj korigiran, vzdr-\ žal dve leti? O smiselnosti dveletnega proračuna se že razpravlja in se bo v procesu sprejemanja o tem še govorilo. Osebno menim, da je bolje imeti proračun kot ga ne imeti, še posebej v negotovih gospodarskih razmerah. Ne bi se smeli obremenjevati s spreminjanjem proračuna, če bodo gospodarske razmere to narekovale. Rebalans ne predstavlja nobenih težav, prej bi rekel, da je pozitiven. Pri sprejemanju rebalansa se parlament aktivno vključuje v proračunsko dogajanje in s tem prepreči notranja prerazporejanja sredstev v vladi, ki so bila pogosta in vprašljiva. Realno lahko pričakujemo rebalans proračuna za naslednje leto in tudi dopolnitev proračuna za leto 2003. Kolikšen delež razvojnega dela proračuna bo odpadel na Pomurje in po kakšni poti? Moja ocena je, da smo v primerjavi s prejšnjimi leti v nekoliko boljšem položaju. V proračunu je najpomembnejša infrastruktura. Na področju avtocest je bilo letos na voljo 74, drugo leto bo 86 in leta 2003 95 milijard tolarjev. Za naložbe je šlo letos 52, naslednje leto 66 in leta 2003 70 milijard tolarjev. Pomurski delež še ni definiran. Po preverjanju pri DARS-u se sedaj pripravljata rebalans dr- ni uravnoteženo razporejena po celotni regiji. V tej zgodbi pa kljub vsemu »visi« program nadaljevanja gradnje avtoceste, ki je, kot pravite, odvisen od rebalansa programa gradnje avtocest. Ali ni nevarnosti, da v naslednjem proračunskem obdobju ne dobimo - razen tega, kar se gradi - nadaljevanja te zgodbe, še posebej, ker se mi zdi, da ima dolenjski lobi večji vpliv in moč za dosežek svojega cilja? Strinjam se, objektivna nevarnost obstaja. Na to lahko odgovorim le to, kar vem. Dejstvo je, da nas čaka težka bitka vseh; poslancev in drugih, ki premorejo kaj vpliva. DARS mora pripraviti v rebalansu realne podlage za uresničevanje programa, njegovo dinamiko in prioritete. Pritiski z vseh delov Slovenije so veliki, predvsem iz Dolenjske, kjer jim pomaga tudi Revoz, da se zgradi avtocesta do Novega mesta in naprej do Hrvaške. Znani so pritiski Primorcev, enako tudi Maribora. Pri Mariboru je treba poudariti, da se postavlja vprašanje, ali so njihove sedanje zahteve utemeljene. Mariborski primer nam kaže na neracionalnost, saj imajo do Ptujske ceste dve avtocesti, zato je morda vprašljiva naložba v hitro cesto. Pomurje mora pritiskati, da se ne odstopi od zastavljenega programa, ki je predvidel gradnjo ceste Vučja vas-Cogetinci-Lenart. Do Cogetincev je definirana trasa in so urejena zemljišča, »odprt« pa je še Lenart. Ponovno bi se morali sestati predstavniki lokalnih skupnosti ob trasi avtoceste in ob sedanji magistralni cesti ter priti do soglasja, da se nerazrešeni proble- Omenili ste poslance, Lenart je ena od spornih točk, ali je tudi pri avtocesti poslanec Kangler kot koalicijski poslanec v opoziciji? S preselitvijo v Maribor je njegova vloga nekoliko drugačna. Njegove prioritete so v Mariboru, še posebej tiste, ki bi mu lahko pomagale pri kandidaturi za mariborskega župana. Poudarek je na znanosti in visokem šolstvu, to morda pomeni, da se škarje za dostop do šol za našo mladino odpirajo? Kadri so regijski problem, ki ga proračun verjetno ne bo rešil. So pa investicijski projekti, ki vlivajo upanje. Ob tem so še postavke, iz katerih se da s sodelovanjem na razpisih v Pomurje pritegniti sredstva, kot so za približevanje EU, gre za 310 milijonov. Za zgraditev sistema za uporabo sredstev evropskega regionalnega razvoja je zagotovljenih 500 milijonov tolarjev. Pomursko-pri-morska postavka je denar za razvoj avtohtonih narodnih skupnosti, za dve leti je na voljo nekaj več kot dvesto milijonov tolarjev. Predviden je tudi skupni vir za regionalni razvoj, kjer bo količina denarja v regiji odvisna od regionalnih ali lokalnih projektov. V naslednjih letih se bodo ta sredstva podvojila. Letos so bile na voljo 3 milijarde, naslednje leto^se znesek povečuje za 15 odstotkov, k temu pa je treba prišteti še 3,9 milijarde tolarjev iz EU, iz programa Phare. To pa je že skoraj 8 milijard, koliko pa bomo od tega imeli, ne moreta predvideti proračun in ne zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, ampak ideje in tudi pripravljeni razvojni projekti v regiji. Kaj pa neposredni učinki v gospodarstvu? larjev tujih virov. Neposrednih sredstev za prestrukturiranje gospodarstva je manj, kot smo predlagali na koalicijskih usklajevanjih. Za usnjarsko, obutveno in tekstilno industrijo je namenjenih 982 in leta 2003 889 milijonov tolarjev. Je pa še postavka za razvoj podjetništva in promocijo. V tem delu je pomembna tudi bilanca B, ki je odvisna od odprodaje državnega premoženja, katerega del bo namenjen razvoju turizma, tehnološkemu razvoju in 3 milijarde tolarjev skladu za nastop na jugovzhodnih trgih. Ministrstvo za okolje namenja za oskrbo z vodo v dveh letih okrog 2,2 milijarde tolarjev. Normalno bosta financirani tudi gradnja bolnice in študijske knjižnice. Vrniva se k regiji, kaj nam prinaša evropska kritika? Poznavalcev, ki smo se z regionalnim razvojem ukvarjali, kritika ne preseneča. Opozorili so nas, da pri regionalnem razvoju zamujamo, nimamo ustrezne organizacije in nismo usposobljeni za koriščenje evropskih razvojnih sredstev, še posebej je to pomembno ob vstopu. EU namenja regijam dobro tretjino proračuna in ga bo še povečevala. Opozorili so, da je ■ regionalna problematika razdrobljena na posamezna ministrstva brez koordinacije. Evropejci vztrajajo pri enem partnerju tako na državni kot tudi regionalni ravni. Kaj pa delitev na dve oziroma na tri regije? Tu je vlada šla z glavo skozi zid. Direktor za regije pri EU Krauser nas je izrecno opozoril, da predlog o dveh regijah ni sprejemljiv, ker gre za umetno tvorbo s špekulativnim namenom. Sedaj so tu tri regije, ki so spet vprašljive, in je vprašanje, ali jih bo EU v pogajanjih sprejela. Če bo model sprejet, so to lahko statistične regije, a je upravičena bojazen, da dobimo tri centre, ki pa ne morejo biti jamstvo za vodenje korektne razvojne politike do posameznih območij in pravične delitve sredstev. Tu zavzemam stališče, ki postaja v parlamentu postopoma prevladujoče, da regije z določenimi pristojnostmi moramo ustanoviti. Če bi imeli pokrajine, teh problemov ne bi imeli. Resnici na ljubo so v EU le pogojno sprejemali kot minimum sedanje statistične regije in razvojne centre kot kordinato-rje regionalnega razvoja in uresničevalce našega zakona o regionalnem razvoju. Na praktični ravni se vidi, da potrebujejo tudi agencije za svojo učinkovitost formalno organizirano pokrajino z ustreznimi pristojnostmi. Po strokovnih argumentih, ki smo jih omenjali vse desetletje, smo končno zmogli politično voljo, da se je začelo s pripravo zakonodaje o pokrajinah. Brez decentralizacije ne bo ustreznih učinkov in tudi skladnejšega regionalnega razvoja ne. V naslednjem letu je predviden sprejem zakonov in v 2003 ustanovitev pokrajin, to pa bi nam zagotovilo primerljivost v organiziranosti z EU. Projekt je pomemben tudi zaradi ponovnega pritiska na povečanje števila občin. Alije ob ustanovitvi pokrajin število občin pomemben dejavnik? Namreč, če država prenese del pristojnosti na pokrajino, se mi zdi logično, da jih bo tudi občina, še posebej tisti del, s katerim je največ problemov, kot so šolstvo, osnovno zdravstvo. Občina pa naj potem skrbi za komunalni standard občanov. Pa tudi iz kušnje kažejo, da s svojim potencialom kljub aparatu več ne zmorejo. S tem se strinjam. Z reformo lokalne samouprave bi morali ustanoviti namesto sedanjih upravnih enot okraje. Toda strankarski kal-kulativni elementi so takrat močnejši. Prepričan sem, da bi bilo tudi administracije manj. Ta se je začela kopičiti na treh ravneh. Vse skupaj je treba povezati z reformo uprave, da se neučinkovit administrativni aparat ne bo povečal. S tem je povezan tudi protibirokratski program, ki bo postopke poenostavil in s tem odprl možnost prenosa pristojnosti. Program je pokazal, da bo potrebnih za področje gospodarstva na upravnih enotah dvesto ljudi manj. Kje pa so vzroki za zaostanek Pomurja? Pri pripravi razvojnih programov smo bili med prvimi in celo pilotna regija, sedaj pa drugi že nastopajo s konkretnimi programi in pritiskajo na razvojna sredstva. Ugotovitvi ne nasprotujem. Pripravili smo razvojno strategijo, program 3D in program plus, zamujamo pa z razvojnim regionalnim programom, in to nam vlada očita. Kot kaže, programa ne bomo imeli do konca leta. Ali ni vzrok, da obstoječi gospodarski subjekti, ki bi morali diktirati razvojno dinamiko, to ignorirajo? Bo držalo. Naši gospodarstveniki so vajeni, da takrat, ko so v krizi, prihajajo, da jim odpiramo vrata. Vsega tega, kar jim država ponuja s proračunom in tudi pripravo razvojnih programov, pa večina aktivno ne podpira, razen ene ali dveh izjem. J. V., foto: N.J. ■ VBINK 22. november 2001 KULTURA 11 Večer slovenske otroške in mladinske literature Večernico je dobil Feri Lainšček V soboto so podelili v Salonu Murske Republike v Murski Soboti v okviru srečanja Oko besede že petič nagrado večernica za najboljšo mladinsko in otroško literarno delo slovenskih avtorjev v letu 2000 ed 55 prijavljenimi deli so izbrali pet finalistov, med katerimi se je žirija odločila, da je bila najboljše otroško in mladinsko delo, izdano v lanskem letu, knjiga pravljic Ferija Lainščka z naslovom Mislice. Pred podelitvijo nagrade so obiskovalci prisluhnili odlomkom iz vseh petih literarnih del, ki so se uvrstila v finale. Tako so poleg Lainščkovih Mislic po mnenju žirije, ki ji je predsedoval dr. Igor Saksida, najboljša slovenska otroška in mladinska leposlovna dela, ki so bila napisana lani, še knjige Milana Dekleve Aliča v računalniku, Matee Reba Zmajček Bim in Bimbi, Marjana Tomšiča Katka in Bunkfu ter delo Danile Žorž Poskus. Literarni večer je spremljala glasba skupine Mavra iz Maribora, ki je zapela tudi nekaj prekmurskih ljudskih in Lainščkovih pesmi, ki jih sicer izvaja Mia Žnidarič. Obrazložitev podelitve glavne nagrade je podal predsednik žirije dr. Igor Saksida, podelila pa jo je predstavnica pokrovitelja večernice ČZP Večer glavna m odgovorna urednica Majda Štruc. Nagrajena knjiga pravljic Mislice je izšla pri založbi Franc - Franc iz Murske Sobote v zbirki Med Rabo in Muro, v Predsednik žirije dr. Igor Saksida in nagrajenec Feri Lainšček njej pa je deset pravljic, ki so napisane v slovenskem jeziku in porabskem narečju. Lainšček je v pogovoru z moderatorko Normo Bale povedal, da je vir njegovega pisanja za otroke in mladino v doživljanju pravljičnega sveta v njegovem zgodnjem otroštvu, ko je poslušal zelo doživeto pripovedovanje pravljic svojega očeta. Povedal je še, da se zaveda, da odstopa od drugih piscev pravljic tudi po svoji liričnosti pripovedovanja, to pa je bilo opazno tudi ob branju odlomkov iz vseh petih najboljših knjig. Jože Gabor I Novo na knjižni polici Jožef Klekl, prekmurski Čedermac Dr. Stanko Zver: po magisteriju in doktoratu zdaj še knjižna izdaja o Kleklu (1874-1948) Kleklovi knjigarmi v Murski Soboti so predstavili v petek knjižico s sto štiridesetimi stranmi Jožef Klekl, premurski Čedermac, ki jo je napisal dr. Stanko Zver, župnik v Bogojini. Delo je izdalo Tiskovno društvo Ognjišče Koper, stane 1.100 tolarjev, izšlo pa je v zbirki Graditelji slovenskega doma. Pred tem so izšle knjižice z opisi del in življenj: Filipa Terčelja, Karla Mauserja, Ivana Trinka, Vinka Vodopivca, Josipa Abrama - Trentarja, Virgila Ščeka in Petra Butkoviča - Domna. »Morda se ne bi nikoli lotil pisanja te knjižice, če se mi ne bi pripetilo tole: po drugem letu bogoslovja sem ob nekem obisku Plečnikove cerkve v Bogojini našel na tleh podobico s Klek-love zlate maše. Umazana, zaprašena je ponujala očem dvignjene mašnikove roke s hostijo. Naravnost imponiralo pa me je na hrbtni strani podobice natisnjeno Kleklovo zlatomašno geslo: ,Ne iščem, kar je vašega, ampak vas!’ Vpričo te misli se je v meni sprožil val zanimanja za Klekla, tako da je v mojem osebnem spoznanju počasi dobival mesto, ki je vse bolj ustrezalo poimenovanju, kot ga je zanj rado upora-bljalo‘preprosto ljudstvo,veliki Klekl’.« Tako je dr. Stanko Zver zapisal v uvodu knjižice, v kateri najprej strnjeno podaja pogled v ozadje Klek-lovega duhovništva oziroma ce-rkvenozgodovinski okvir (pokristjanjenje, krščanstvo med panonskimi Slovenci do prihoda Madžarov, obdobje madžarske cerkvene uprave v Prekmurju, obdobje reformacije, madžarizacija ob prehodu 19. stoletja in narodna zavest prekmurskih duhovnikov, cerkvena pripadnost Prekmurja med drugo svetovno vojno in po njej do 1964. leta). Naslednje tematsko področje knjižice je Kleklovo duhovništvo na njegovi življenjski poti (na poti do oltarja, kaplan, župnik, nepokojni pokoj, borec za osvoboditev prekmurskih Slovencev, rojstvo Novin, Kleklovi vera, zaupanje in ljubezen do naroda, narodovoditelj-stvo, poslanec, delo na socialnem in gospodarskem področju, karitativno in prosvetno delo, življenje v izgnanstvu ...). V nadaljevanju je orisana odmevnost Kleklovega duhovništva v nekaterih posebnih pastoralnih dejavnostih (Kalendar Srca Jezušo-voga, Marijin list, Novine, Marijikin ograček, Hodi k oltarskomi svestvi, voditelj tretjerednikov, skrb za izseljence in vojake ...). Na koncu knjižice so še kratki povzetki izjav posameznikov o Kleklu. Sklenimo s povzetkom iz spremne besede: Vse, kar je Klekl pridigal, oznanjal, učil, pisal..., se je dotaknilo srca množic. S tem je razgibal duhove tako na svoji, kot tudi na nasprotni strani... Predstavitev knjižice, ki jo je vodil dr. Bedernjak, je obogatila s pesmimi dekliška skupina Talita iz Bogojine. Š. S.l M Umetnostni kritik, g. Kovič, in Edita Rituper iz kluba PAC na predstavitvi grafik štirih slovenskih ustvarjalcev Grafične mape kluba PAC inuli ponedeljek so v prostorih kluba PAC predstavili nove grafike štirih vrhunskih likovnih ustvarjalcev: Bogdana Borčiča, Franca Mesariča, Iva Pran- M Predstavitev Felixove pesniške zbirke Knjiga o razbitem času b izidu četrte pesniške zbirke mladega pomurskega pesnika Roberta Titana - Felixa z naslovom Knjiga o razbitem času se je potrdilo, da gre za avtorja, ki se še oblikuje in si z vsako novo zbirko pribori pomembnejše mesto v slovenskem literarnem prostoru. Predstavitev njegove najnovejše pesniške zbirke je bila v salonu Murska republika v Murski Soboti. O V čiča in Ota Rimeleja Njihovo delo je predstavil g. Kovič, znani slovenski umetnostni kritik. Dejal je, da je že pred tridesetimi leti ob nastanku video umetnosti marsikdo napovedoval konec slikarstva kot umetnosti, danes pa se je izkazalo, da slikarstvo še kako živi, ravno tako kot video umetnost. Grafika pa je svojevrstna likovna zvrst, v kateri se umetniška investicija in poznavanje tiskarskih tehnik srečujeta v soodvisnosti, zato je izziv mnogim sodobnim ustvarjalcem, ki se ji posvečajo redno ali občasno. Med štirimi zgoraj naštetimi je temu najbližje še Bogdan Borčič, pri katerem se slikarske in grafične raziskave prepletajo. Franc Me sarič obravnava slikovne ploskve oziroma zasnove grafične matrice, pri čemer ga zanima tekstura, ki aludira na fragment iz narave. V.podobah Iva Prančiča se srečujemo s strukturacijo materialnih plasti, ki izpostavljajo fizično realnost slikarskega dela, Oto Rimele pa je z omejitvijo na linearno, geometrijsko natančno koncepcijo barvnih pasov z minimalnimi sredstvi pokazal, kako občutljive so posamezne komponente grafičnega lista. To je prvi tovrstni projekt kluba PAC, ki pa ne bi bil možen brez pomoči Sandija Červeka. Grafična mapa ima 40 izvodov, ki so vsi tudi na prodaj. T. K. I Felix je bil rojen leta 1972 v Kupšincih, sedaj pa živi v Murski Soboti, kjer piše poleg poezije tudi prozna in publicistična dela. Na fakulteti v Mariboru študira slovenski jezik s književnostjo. Da gre za obetavnega pesnika, je pokazal že v svoji prvi pesniški zbirki Carpe dietni, ki jo je izdal že v srednji šoli, vendar so mu takrat literarni kritiki očitali preveč očitno naslanjanje na nekatere druge pesnike, še posebej na njegova takratna mentorja pri literarnem ustvarjanju Milana Vincetiča in Ferija Lainščka. Z naslednjimi pesniškimi zbirkami Magnifikat, Benedictus, Knjiga o razbitem času ter romanom Portal si je Felix izoblikoval lastno pesniško podobo in 'našel svoj lastni literarni izraz. Naj novejšo pesniško zbirko Knjiga o razbitem času je izdala založba Mondena. V razpravi o pesniški zbirki, ki jo je vodila Norma Bale, je bilo poudarjeno njegovo pesniško iskanje v preteklosti, še posebej po židovski in krščanski literaturi in mitologiji, obenem pa se je avtor označil kot provincialni pesnik, kjer pa je provinca kot pozitivna miselna metafora, duh okolja, v katerem živi in ki ga v njegovem ustvarjanju večinoma določa. V pesniški zbirki je očiten poudarek na lastnih čustvenih in čutnih izkušnjah pesnika, vendar pa v pesmih obenem daje občutek brezčasnosti doživljanja sveta ih večnosti idej. Jože Gabor ■ Mednarodni likovni simpozij Lendava Rezultat ustvarjanja devetih slikarjev prostorih lendavskega gradu so odprli v petek razstavo del 29. mednarodnega likovnega simpozija Lendava. Svoja dela, ki so nastala konec avgusta v lendavskem gra- du in njegovi okolici, razstavlja devet avtorjev iz petih držav. Slikarji ob otvoritvi razstave likovnega simpozija O značilnostih ustvarjanja posameznega avtorja je spregovoril ob otvoritvi razstave umetnostni zgodovinar Mario Berdič. Tako so sodelovali letos iz tujine na likovnem simpoziju Jozsef Be-nes in Peter Laszlo iz Madžarske, Seid Hasanefendič - Trabzon iz Bosne in Hercegovine, Todorče Atanasov iz Makedonije in Gabor Biro iz Romunije. Domače slikarstvo pa so zastopali Igor Banfi, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly - Moss in Endre Gonter. Ob ogledu razstave je Očitno, da gre za precej raznolik pristop do slikarstva in da so bili avtorji precej svobodni pri izbiri moti vov, vse od takih, ki jih je pri njihovem delu navdihnila okoliška pokrajine, torej Lendavske gorice, pa do tistih, ki so se posvetili bolj osebnim, od neposrednega okolja neodvisnim temam, denimo aktom. Tudi ti avtorji so obogatili že kar obsežno zbirko del doslej že 28 likovnih simpozijev, to pa lendavskega uvršča med najstarejše v Sloveniji. Po besedah direktorja Muzeja - galerije Franca Geriča nameravajo v prihodnje pripraviti tudi razstavo del z vseh dosedanjih simpozijev. J-G. ■ 12 OGLASI 22. november 2001 VBDK Sestavi in zadeni! vESlNin in vsak četrtek vsak dan BB V PB^BBiJ^ žil jjDVHjjjjj/u ui) JU urb 'j Pejjjuridjjj jjjajjjjuj jju jgiiDjJfl h-ždid, W lin iitilj pbb;wbjW BBBJBBKJ2BB JVBHBBiB Najsrečnejše čakajo bogate nagrade: 1 x DARILNI PAKET POMURKE z izdelki po lastni izbiri v vrednosti 10.000 SIT 50 X PAPI TROJČEK 100 x KEKEC ŠESTORČEK Posojilo za vse namene in vse letne čase Jesen je tu in zima bo dolga. Si želite kupiti ozimnico, se zaviti v toplo obleko, hladne dni izrabiti za izobraževanje ali si zagotoviti dovolj denarja za drobne užitke ali vrednejše nakupe? Želja je veliko, a kako vse to plačati? Preprosto. Z osebnim posojilom, ki Vam ga nudi Nova Ljubljanska banka. O podrobnostih se pozanimajte tam, kjer so za to strokovnjaki: v katerikoli poslovalnici Nove Ljubljanske banke ali pa na internetu http://www.nlb.si S posojilom se račun izide! Kerna Puconci - podjetje, ki se razvija in raste VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. VESTNIK NA INTERNETU: www.lHnf.si Kerna Puconci, d. d., je s prenovo in razširitvijo lastne trgovine ponovno dokazala, da nekatera nekoč zelo uspešna podjetja še vedno žanjejo uspeh. Trgovina Kerna Puconci se danes razprostira na 4.540 m, notranje in zunanje površine. Njihova prodajna ponirdba je dopolnjena z novimi prodajnimi programi in novimi dobavitelji. Prav tako je ponudba obogatena z novimi lastnimi proizvodi Kerne Puconci. Namesto bučne slovesnosti ob prenovi so pripravili obsežnejšo akcijo, ki je zajemala akcijske cene, drobne pozornosti in sodelovanje v nagradnem žrebanju. Podjetje KEMA Puconci, d. d., je svojo današnjo dejavnost razvilo na osnovi pridobivanja kremenovih peskov. Od leta 1954, ko je bilo ustanovljeno, pa do leta 1990 je podjetje delovalo v okviru Tovarne dušika Ruše. Od leta 1990 je podjetje Kerna Puconci delniška družba s približno 100 zaposlenimi. Podjetje Kerna Puconci se ukvarja z naslednjimi dejavnostmi: proizvodnja kremenovih peskov, proizvodnja gradbenih materialov in trgovina z gradbenimi materiali. V tujini ima KEMA Puconci, d. d., dve hčerinski podjetji, in sicer v Zagrebu in na Madžarskem. Tržišča, na katera izvaža, so še: BiH, Jugoslavija, Avstrija, Češka, Slovaška, Poljska, Rusija in Belorusija. S trgovinsko dejavnostjo se ukvarja družba že od leta 1988. Leta 1995 Nagrada Nagrajenci Ime Priimek Ulica Poštna številka in kraj Kemakol - 1.000 kg Cvetka Zagorc Severjeva 1 9000 Murska Sobota Adheziv -1.000 kq Ervin Vagner Sebeborci 76 9221 Martjanci . Kemabond -1.000 kg Dušan Vreča Sp. Ščavnica 63 9250 G. Radgona Kemaglet FX - 500 kg Danica Bencak Kančevci 4 9206 Križevci Kemagres - 500 kg Aleksander Baranja Ropoča 76 9262 Rogašovcl Kematerm - 200 kg Karel Balek Neradnovci 17 9203 Gornji Petrovci Hldrotes 94-125 kg Sara Seršen Vanča vas 40 9251 Tišina Kemamix G - 500 kg Leopold Polak Nikole Tesla 5 9000 Murska Sobota Linea -100 kg Nuša Hašaj Gradišče 36 9251 Tišina Pesek za otroško igro - 1.000 kg Jože Veren Stara 22 9000 Murska Sobota Pesek za otroško igro -1.000 kq Štefan Barber Čepine! 104 9203 Petrovci Pesek za otroško igro -1.000 kg Štefan Sočič Predanovci 58 9201 Puconci Pesek za otroško igro - 1.000 kg Sandra Krpič Vrtnarska 5 9000 Murska Sobot& Pesek za otroško igro - 1.000 kg Slavko Šebjanič Vaneča 14 9201 Puconci Gradbena bela mivka -1000 kg Robert Menclgar Krašči 36 9261 Cankova Gradbena bela mivka -1000 kg Olga Albert Sebeborci 58 9221 Martjanci Gradbena bela mivka -1000 kg Viktorija Geder Cankova 29H 9261 Cankova Gradbena bela mivka -1000 kg Sandi Radulovič Krog, Murnova 7 9000 Murska Sobota Gradbena bela mivka -1000 kq Marjana Šebjanič Sebeborci 10 9221 Martjanci Adheziv S -100 kg Konrad Martinec M.Petrovci 15 9251 Tišina je podjetje zgradilo samostojni objekt, kamor je preselilo obstoječo trgovino. Razvoj te dejavnost se je nadaljeval tudi po tem letu. Želja po zadovoljitvi kupca, vedno večja ponudba in razširitev lastnega proizvodnega programa so narekovali ponovno razširitev. Prvi dograditvi je kmalu sledila še druga in rezultat je današnja podoba trgovine s pripadajočo infrastrukturo. Trgovina ponuja svojim kupcem keramične ploščice domačih in tujih proizvajalcev (iz Italije in Španije), kopalniško opremo, ki je še vedno v domeni kakovostnih domačih proizvajalcev, in celotno paleto gradbenih materialov. Večji del gradbenega materiala proizvedejo v lastni proizvodnji podjetja Kerna Puconci. Na področju gradbenih materialov sodelujejo s komplementarnimi podjetji, saj na ta način svojim kupcem zagotavljajo zaokroženo ponudbo gradbenih materialov, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Branko Drvarič, generalni direktor Kerne Puconci, je povedal: »Potrebe in želje kupcev so naša prva skrb. S ponudbo skušamo zadovoljiti •njihove želje, zato širimo ponudbo, se povezujemo z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji in težimo k temu, da najde kupec v naši trgovini vse, kar potrebuje. Prizadevamo si, da naši kupci od nas odhajajo zadovoljni, saj je to edino zagotovilo, da se bodo v našo trgovino še vrnili.« O 7','"A „1 • ‘ i," ~S: Vstopimo v praznični in pravljični Europark skupaj! Pridružite sc nam pri prižiganju praznične razsvetljave v četrtek, 22. novembra 2001, ob 18. uri. EUR0 PAR K VEM 22. november 2001 KMETIJSTVO 13 Slovenski kmetijski okoljski program Letos so imeli kmetijska gospodarstva in kmetije možnost, da poleg subvencij za izravnavo stroškov pridelave - EKO 0 - še dodatno uveljavljajo neposredna plačila za EKO 2 in EKO 3 pod skupnim imenom SKOP - Slovenski kmetijski okoljski program, in sicer: travniški sadovnjaki - 27.000 SIT/ha, integrirano sadjarstvo - 60.000 SIT/ha, integrirano vinogradništvo - 60.000 SIT/ha, integrirana pridelava vrtnin - 60.000 SIT/ha, ekološko kmetovanje - od 20.000 (pašniki) do 120.000 SIT/ha (trajni nasadi in vrtnine v zavarovanih prostorih), kolobar na njivskih površinah - 10.000 SIT/ha, sonaravna reja domačih živali - 9 000 SIT/ha, odpravljanje zaraščanja -42.000 SIT/ha. Neposredna - direktna plačila na hektar za posamezni združljivi ukrep se seštevajo, npr. 54.000 tolarjev za izravnavo stroškov pri pšenici + 10.000 tolarjev za kolobar + 20.000 tolarjev za ozelenitev njivskih površin = 84.000 to-larjev/ha/leto za njivske površine. V skladu s strategijo razvoja kmetijstva in z zakonodajo so osnovni nameni SKOP-a uvajanje rjeposredmli - direktnih plačil na površino, naravi prijazni ukrepi kmetovanja, ohranjanje rodovitne zemlje, osveščanje družbe -zdrava hrana - čisto okolje, zaščita vodovarstvenih območij, ohranjanje kulturne dediščine podeželja, gospodarjenje v naravnih parkih, izboljšanje življenjskih razmer na podeželju. Upravičenci za pridobitev neposrednih plačil iz programa SKOP so po Zakonu o kmetijstvu (Ur. 1. RS 54/00) kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse. Splošni pogoji za uveljavljanje plačil iz programa SKOP so: najmanj 0,3 ha kmetijskih zemljišč na gospodarstvo, najmanjša velikost zemljišča za en ukrep 0,1 ha, obtežba z živino ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha. Upravičenci sklenejo pogodbo z MKG za obdobje 5 let (2002-2007), vodijo evidenco o vseh delovnih opravilih in opravijo 15-urno izobraževanje (v petih letih). Za ekološko in integrirano pridelavo vsako leto priložijo certifikat kontrolne službe. Za vsak posamezni ukrep so predpisani še dodatni pogoji. Osnovna izobraževanja za potrebe SKOP-a organiziramo za območje Pomurja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu. 27. novembra 2001 bo predavanje na temo ekološko kmetovanje in 29. novembra integrirano vrtnarstvo. Predavanja so obvezna za tiste, ki so prijavili v letu 2001 ukrepe iz programa SKOP, in dobrodošla za tiste, ki o vključevanju v program še razmišljajo. zn a Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 23 pujskov, starih od 9 do 11 tednov in težkih od 25 do 30 kilogramov. Prodali so jih 16, za posameznega pujska pa so morali novi lastniki odšteti od 10.000 do 20.000 tolarjev. Evropska akreditacija slovenski agenciji za kmetijske trge Možnosti za koriščenje sredstev iz programa Sapard Kmalu javni razpisi, za vse naložbe pa bo letos na voljo 1,8 milijarde tolarjev tujih in 928 milijonov tolarjev domačih sredstev. Kdor »prvi pride, prvi dobi« lovenija bo končno lahko začela koristiti sredstva predpristopne pomoči Evropske unije iz programa Sapard, so sporočili iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je, kot so v Bruslju tudi uradno potrdili, podpisal dokument o podelitvi uradne akreditacije slovenski agenciji, ta pa bo začel veljati po objavi v uradnem listu Evropske unije. Agencija za kmetijske trge bo tako lahko nadaljevala s postopki, ki bodo slovenskemu kmetijstvu zagotovili črpanje omenjenih sredstev, med prvimi pa bo vsekakor objava javnih razpisov. Agencija bo v dveh do treh tednih po sprejetju dokumenta v vladi objavila štiri javne razpise, in sicer za investicije v kmetijska gospodarstva, v živilsko-predelovalno industrijo, v dopolnilno dejavnost na kmetijah in za kmetijsko infrastrukturo. Sredstva razpisa za investicije v kmetijska gospodarstva bo mogoče koristiti za gradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij ter za nakup opreme in kmetijske mehanizacije, vendar kmetje, ki bodo vložili zahtevek za te namene, ne smejo biti starejši od štirideset let. Kmetija mora imeti osem hektarjev obdelovalnih po vršin, posamezna kmetija pa bo lahko dobila največ 40 milijonov tolarjev teh sredstev. Dodeljena sredstva bodo nepovratna za delno pokritje stroškov investicije in Strokovnjaki svetujejo Licenciranje plemenskih ovnov in kozlov licenciranju se večkrat govori in piše, vendar je treba poznati praktični namen tega dejanja. Marsikdo si misli, da to ni potrebno, vendar šele takrat, ko se sreča s posledicami neslutenih razsežnosti, se vpraša, ali res ni moglo biti drugače. Kako poteka praktični postopek licenciranja? Upravna enota (UE) v začetku leta določi in kasneje z odločbo imenuje tričlansko komisijo za oceno in odbiro plemenjakov. Komisijo sestavljajo predstavnik rejcev, selekcijske službe na območnem Kmetijsko-gozdarskem zavodu in predstavnik Območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije. Na predlog posameznih članov komisija sestavi program dela v tekočem letu in uskladi najboljši termin. Upravna enota pošlje obvestilo vsem znanim rejcem, da se po določenem času prijavijo k licenciranju. K prijavi plemenjaka za licenciranje rejci obvezno priložijo fotokopijo izkaza o poreklu plemenjaka. Vse neznane rejce UE povabi, da se prijavijo za licenciranje in izpolnijo predpisan obrazec. Spisek vseh do določenega datuma prijavljenih plemenjakov UE pošlje pristojni veterinarski inšpekciji VURS-a. Inšpektor VURS-a odredi pristojni veterinarski ambulanti, da opravi v predpisanem roku pri prijavljenih plemenjakih tuberkulinizacijo in odvzem krvi za vse predpisane bolezni. Vse nastale stroške predpisanih analiz, ki jih ne plača proračun, plača lastnik ali oskrbnik plemenjaka. O opravljenem odvzemu vzorcev krvi in tube-rkulinizaciji veterinarska ambulanta obvesti člana komisije OE VZS. VIS (Veterinarski inštitut Slovenije) v 14 dneh opravi analize vzorcev krvi in rezultate analiz takoj pošlje na OE VZS, ki po strokovni presoji analiz o tem obvesti pristojno UE. Ta obvesti vse prijavljene rejce, ki imajo zdrave plemenjake, o kraju in znašajo 50 odstotkov priznane investicijske vrednosti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in 40 odstotkov v nižinskem območju. Soinvesticije v živilskoprede-lovalno industrijo so namenjene za racionalizacijo in modernizacijo industrije, da se bo lažje prilagodila zahtevam in razmeram v Evropski uniji, iz sredstev Sapard pa se investira 35 odstotkov vrednosti investicije. Posamezna tovarna bo lahko dobila največ 200 milijonov tolarjev teh sredstev. V okviru razpisa za dopolnilno dejavnost na kmetijah bodo upravičenci prejeli sredstva v višini 50 odstotkov priznane investicijske vrednosti, sredstva pa bodo namenjena predvsem za gradnjo in izboljšanje turistične času licenciranja. Na območju Pomurja je licenciranje plemenjakov zaenkrat še na domu. Komisija opravi oceno in odbito za vsakega plemenjaka posebej. UE izda na podlagi uradne dolžnosti pozitivno ali negativno odločbo za prijavljenega plemenjaka v naravnem pripustu. Pozitivna odločba plemenjaka potrdi za aktualno plemenilno sezono in ga spremlja ob prodaji ali zamenjavi. Negativna odločba pa plemenjaka izloči in ne sme plemeniti v sezoni negativno izdane odločbe. Plemenjakov, ki so kupljeni v tekočem letu in imajo ustrezen zapisnik o oceni in odbiti, se tisto leto ne ocenjuje ponovno, temveč se izda ob prijavi na UE na osnovi dokumentov pozitivna odločba o uporabi. Turistične kmetije in nova zakonodaja Vsakemu se kdaj kaj prismodi! Želijo si večje povezanosti na lokalni ravni in manj strogih inšpektorjev prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota so se zbrali v velikem številu lastniki pomurskih turističnih kmetij in vinotočev. Takšna srečanja pogrešajo, saj so pred več kot desetimi leti uspeli vzbuditi zanimanje za odpiranje turističnih kmetij in vinotočev prav zaradi intenzivnega delovanja svetovalne službe, izobraževanja in rednega srečevanja enkrat na eni in drugič na drugi kmetiji. Zadnja leta so takšno sodelovanje malce opustili, razlog je verjetno delovanje Združenja turističnih kmetij na državni ravni ter vedno večja konkurenčnost in tekmovalnost tudi med vinotoči in kmetijami z dopolnilno dejavnostjo. Vendar pa bodo morali spoznati, da je za nadaljnji obstoj in razvoj tovrstne dopolnilne deja- ponudbe na podeželju, in sicer za dopolnilno dejavnost na kmetiji ter za naložbe v tradicionalno domačo obrt. Sredstva četrtega ukrepa za razvoj podeželja in izboljšanje infrastrukture podeželja bodo lahko koristile občine za ureditev cestne infrastrukture, za ureditev vodooskrbe in tematskih poti, denimo vinskih cest. V okviru letošnjih razpisov bodo namenili za financiranje vseh omenjenih naložb 1,8 milijarde tujih sredstev in 928 milijonov tolarjev domačih, sredstva pa bodo izplačana prihodnje leto. Za leto 2003 bo namenjenih iz naslova programa Sapard 3,2 milijarde tolarjev in 1,6 milijarde tolarjev domačih sredstev. Razdeljevanje sredstev bo potekalo po načelu »prvi pride, prvi dobi«, v 60 dneh po prejemu popolne vloge pa bo morala agencija izdati sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge. Interesenti bodo dobili obrazce za vloge na agenciji, kmetijskem ministrstvu in v kmetijsko-gozdarskih zbornicah, v agenciji pa zagotavljajo, da bo nadzor nad razdeljeva- Zaradi mnogih nejasnosti na terenu opozarjamo, da se na osnovi Zakona o ukrepih v živinoreji smejo uporabljati za oplojevanje le zdravi, ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. Dolžnosti rejca plemenjaka so, da pred odbiro plemenjaka (ovna ali kozla) za naravni pripust pridobi mnenje pristojne komisije za oceno in odbiro plemenjakov v naravnem pripustu in odločbo UE o priznanju ali izločitvi plemenjaka. Ta odločba velja eno leto oziroma do naslednjega licenciranja in jo je treba za isto žival vsako leto obnoviti. Vsako leto je treba na predpisanem obrazcu, ki ga pošlje UE, prijaviti plemenjaka na razpisano licenciranje. Prijavi obvezno priložite fotokopijo izkaza o poreklu plemenjaka in plačajte stroške preiskav, ki so predpisane in jih ne plača proračun Republike Slovenije. Vse reje, iz katerih izhajajo vnosti na kmetijah pomembna njihova povezanost znotraj »ceha«, enkrat se enemu nekaj »zaž- njem in porabo sredstev popoln, desetino vseh vlog pa bodo v petih letih po končanju investicije ponovno preverili. Evropska unija namenja sredstva programa Sapard desetim srednjeevropskim kandidatkam za članstvo, poleg Slovenije sta prejeli doslej akreditacijo še Estonija in Bolgarija, vendar je Slovenija prva, ki je dobila zeleno luč za koriščenje sredstev za vse ukrepe. V obdobju od leta 2000 do 2006 je na voljo v programu Sapard za vseh deset kandidatk 520 milijonov evrov letno, Slovenija pa dobi najmanj, le 6,4 milijona evrov. Čeprav je slovenska agencija šele zdaj dobila akreditacijo, bo mogoče izkoristiti do konca leta 2002 v skladu s predpisi tudi sredstva, ki so bila Sloveniji namenjena za leto 2000. V kmetijskem ministrstvu upajo, da vse kandidatke, upravičenke do sredstev Sapard, iz takšnih ali drugačnih razlogov vseh sredstev ne bodo v celoti izkoristile, zato je možnost, da bo Slovenija dobila še kaj dodatnega denarja iz programa Sapard. Ludvik Kovač ■ plemenski ovni in kozli, morajo biti brez bruceloze, tuberkuloze, mrzlice in klamidijskega zvrga-vanja. Zdravljenje prvih dveh naštetih bolezni plača proračun, drugih dveh pa rejec ali oskrbnik plemenjaka. Pripust pod licenciranega plemenjaka je pogoj za uveljavljanje premije za plemenico. V letu 2001 je bila premija 3.400,00 SIT za plemensko ovco, ki je jagnjila v tekočem letu; oz. 2.400,00 SIT za plemensko kozo, ki je jarila v tekočem letu. Poleg drugih pogojev, da je žival označena, vpisana v register pri območnem Kmetijsko-gozdar-skem zavodu in v skladu s selekcijskim programom države Slovenije, je ta pogoj izredno pomemben in ga bomo v naslednjem letu strogo upoštevali, kajti nad našim delom bedi tako kmetijska kot veterinarska inšpekcijska služba. Janez Lebar, univ. dipl. inž. zoot. ■ ge«, drugič se drugemu kaj »prismodi«, toda pred gosti morajo drug o drugem govoriti le dobro, je poudarila predavateljica Milena Kulovec s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Turistične kmetije so že ves čas trn v peti gostilničarjem, »na piki« pa jih imajo tudi nekateri inšpektorji. To je tudi največje breme marsikatere turistične kmetije v Pomurju; ne skrbijo jih toliko vedno strožji predpisi kot in- Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah Ljutomerčan - trgovina, Ljutomer Tovarniško ime Pakiranje MPC v SIT/kg pu-predstarter 10/1 135,00 pu-starter 10/1 76,00 pu starter 40/1 76,00 s-doj 40/1 53,50 bek 1 40/1 53,50 super bek 35 10/1 84,00 super bek 35 40/1 86,00 tl-štarter 10/1 62,00 tl-štarter 40/1 62,00 tl-pit 1 40/1 46,30 super-u-3 40/1 59,00 bro-štarter 10/1 71,00 bro-štarter 40/1 71,00 bro-finišer 10/1 70,00 . ns-k (za nesnice) 10/1 65,00 ns-k (za nesnice) 40/1 65,00 krmilo za kunce 10/1 61,00 KM-krmilo za krave molznice 50/1 51,30 sončične tropine 33/1 42,00 sojine tropine 50/1 77,00 bučne pogače 50/1 80,00 pšenični otrobi 30/1 20,00 koruza 50/1 29,00 ječmen 50/1 32,50 Pesni rezanci 35/1 29,90 živinska sol 50/1 26,00 vitaredin 2/1 240,00 kostovit 2/1 355,00 kravimin 3 bio Zn 5/1 200,00 kravimin 3 bio Zn 25/1 218,00 pravimin 1 5/1 225,00 pravimin 2 5/1 204,00 pravimin puj 25/1 260,00 pravimin pit 25/1 210,00 Mlečni nadomestki: mlekovit ■ inntaler 25/1 325,20 prelac 25/1 . 195,00 kako - sano 25/1 275,20 KZ Turnišče, prodajalna Turnišče Tovarniški) ime Pakiranje MPC v SIT/kg pu-starter 10/1 74,17 pu-grover 50/1 70,72 bek 1 50/1 62,67 bek 2 50/1 60,94 super bek 35 10/1 97,75 super bek 35 50/1 94,31 tl-štarter 10/1 69,58 tl-štarter 50/1 66,70 tl-pit 1 50/1 54,04 tl-pit 2 50/1 50,60 bro-štarter 10/1 81,85 ns-k (za nesnice) 10/1 69,60 krmilo za kunce 10/1 75,60 sojine tropine rinfuza 79,74 pšenični otrobi' 30/1 22,01 koruza rinfuza 25,01 pesni rezanci 40/1 37,37 živinska sol 50/1 23,60 vitaredin 2/1 292,00 bovisal 5/1 167,02 pravimin 1 5/1 269,20 pravimin 2 5/1 241,00 špektorji, ki so bolj strogi kot v drugih krajih Slovenije. Prav bi bilo, da bi upoštevali, da je kmetovanje njihova osnovna dejavnost, zato ne morejo imeti tako urejeno in čisto kot v hotelih; včasih bi bil večji učinek, če bi prej svetovali, ne pa da jih takoj pošiljajo sodniku za prekrške in kaznujejo z visokimi kaznimi. In da ne bi bili kaznovani zaradi nevednosti ali pozabljivosti, bodo morali tudi sami skrbeti za sprotno informiranje o novih predpisih. S tem namenom je bilo sklicano tudi četrtkovo srečanje, na katerem so se seznanili z novo zakonodajo za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. b. b. p. a 14 IZ NAŠIH KRAJEV 22. „overnber 2001 fgHi Izlet na Debeli rtič Območna organizacija Rdečega križa Lendava, ki povezuje občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana, daje poseben poudarek tudi spodbujanju prostovoljnega krvodajalstva. Okrog 200 »njihovih« krvodajalcev je oddalo kri že več kot 20-krat. Da bi se jim vsaj delno oddolžili za njihovo humanost do drugih, so lani organizirali skupen izlet na Debeli rtič, pred kratkim pa so se s posebnim avtobusom podali na Madžarsko, kjer so si ogledali edino farmo bivolov v Evropi, jezero s toplo vodo za kopanje v Hevizu (na posnetku), budistični tempelj na poti proti Sumegu, sumeški grad idr. Bilo je zanimivo, prijetno ... - Foto: J. G. Krap, da te kap! Sedemkilogramskega krapa, ki ga vidite na posnetku, je ulovil dvanajstletni Marko Kocbek z Ivanjševskega Vrha, z njim (krapom) pa se je fotografiral oče Janko. Ta je sinu tudi pomagal potegniti krapa iz Negovskega jezera. Prijel se je na vabo boljes. - Foto: L. Kr. Širitev Radenci jug ot kaže, se obetajo na območju zazidalnega območja Radenci jug novogradnje stanovanjskih hiš. Občinski svet je dal namreč nedavno soglasje še dvema investitorjema. To sta Alojz in Jožefa Rogač z Melov ter Albin in Mirjana Horvat iz Kidričevega naselja v Radencih. Oba želita zgraditi nov stanovanjski objekt. Ugotovljeno je, da se z omenjenima posegoma v prostor ne odstopa od koncepta razvoja, ureditve in gradnje v posameznih ureditvenih in zazidalnih načrtih na območju občine Radenci. Za izdajo pozitivnega mnenja se je opredelil tudi občinski odbor za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. M.J. ■ Ljudje iz naših krajev Otroci so šli za pastirčke Marija Pasičnjek, dekliško Ficko, iz Boreče pripoveduje o svojem žalostnem življenju nzhaja iz družine, v kateri je bilo sedem otrok. Ona, rojena 12. decembra 1922. leta, je bila najstarejša. Dva razreda osnovne šole je obiskovala v Ženavljah, preostale pa v Martinju. Potem - bila je stara šestnajst let - je šla prvič na sezonsko delo v Bačko, kjer je okopavala sladkorno peso in koruzo, pobirala žitno klasje za kosci, jeseni pa je bila spet na njivi z repo, ki so jo moški pulili z lopatami, ženske pa obrezovale nat in peso nosile na kupe. V spominu ji je ostalo tudi skubljenje lanu v zgodnjih jutranjih urah. V naslednjih letih je opravljala enaka dela še v Baranji in Banatu. Ni bila edina z Goričkega. Ljudje so pač šli s trebuhom za kruhom, ko pa ga je bilo doma tako malo za velike družine. Poročila se je 1944. leta s Karlom Pasičnjekom iz domače vasi. Bil je delavec, ki pa je bil vešč tudi igranja na harmoniko. Nekaj časa je bil vojni ujetnik v Rusiji, po vrnitvi pa je odšel na delo na Gorenjsko. Tam ga je tudi doletela tragična smrt in je zapustil ženo Marijo in pet otrok. »Ostala sem vdova s petimi otroki. Težko smo se prebijali na kmetiji, ki je imela trihektarsko posest. Še dobro, da sem imela sorodnico v taki službi, kjer mi je lahko pridobila karte za življenjske potrebščine. Poleg obdelovanja zemljice smo nabirali in prodajali gobane in lisičke. Tudi kokošja jajca sem nakupovala v domači in okoliških vaseh ter jih prodajala posredniku. Nosila sem jih v košari na glavi...« Marija Pasičnjek je odgrinjala pa že k tuji hiši, toda drugače ni šlo, so vsaj imeli dovolj kruha. Doma jim ga nisem mogla odrezati večjega kosa.« Marijini otroci so rasli in zdaj so seveda že odrasli: Marjeta je stara sedeminpetdeset let in živi v Murski Soboti, štiriinpetdesetletni Karel in dvainpetdesetlet-na Ela stanujeta v Černelavcih, Marjan, ki je letos praznoval Abrahama, in devetinštiridesetletni Franc delata in živita v Nemčiji. Vsi imajo družine, zadnji trije pa tudi potomce, tako da ima Marija Pasičnjek iz Boreče sedem vnukov in tudi že šest pravnukov. - Živite pa sami, mar ne? »Vabijo me, da bi se h kateremu preselila, toda za starejšega človeka je pametno, da ostane čim dlje na svojem domu. Moram pa povedati, da me vsi radi I Marija Pasičnjek iz Boreče si dan krajša tudi z igranjem z gosposko muco Piko. - Foto: Š. S. zaveso svojega življenja in trpljenja. Sama z otroki! Povedala je, da mož, potem ko je odšel na Jesenice na Gorenjsko, ni pošiljal denarja in kar nekaj časa ni vedela, kako in kaj je z njim. Potem ga je šla poiskat. Imel je prijateljico. Nekoč, ko se je le vrnil, so Marija in otroci upali, da bo ostal doma pri družini in skrbel zanjo, rotili pa so ga tudi sorodniki, vendar je neko jutro spaki-ral svoje stvari in odšel. Za vedno. Potem se je zgodila tragedija: 1957. leta ga je nekdo potisnil v prepad. Pokopan je na Gorenjskem. »Mojim otrokom ni preostalo nič drugega, kot da pojdejo na žalostno pot pastirčkov. Bili so stari deset ali enajst let in oditi so morali na kmetije v sosednjih krajih za pastirje krav. Z doma so odšli v aprilu, vrnili pa so se novembra. Od tam, kjer so služili, so sicer hodili tudi v šolo. Bilo je kruto, mar ne: tako mlad, otrok, Cesta med Košarovci in Križevci Novonastale občine so podedovale seveda tudi komunalno infrastrukturo. Ceste, na primer, ki pa še zdaleč niso vse asfaltirane. Taka je tudi med Košarovci in Križevci na Goričkem. Na območju Moščanec vodi tudi ob gozdu, bogatem z gozdnimi sadeži, zato se na tej cesti ustavljajo številni nabiralci. Kdaj bodo asfaltirali to cesto? - Foto: J. Ž. obiskujejo, me tudi odpeljejo k sebi domov, tudi v Nemčiji sem že bila na obisku. No, neko obdobje pa sta živela pri meni vnuka Suzana in Marcel. Ne le ona, ampak tudi drugi me kličejo mama. « Zdaj, na jesen življenja, se Marija Pasičnjek še kar dobro drži v svoji domači Boreči, toda spomini uhajajo v mlajša leta, tudi v obdobje zakonske zveze, od katere pa, kot sama pravi, ni imela nič drugega kot otroke. Po svoje je dobro, da jih je imela in jih ima, kajti zdaj kljub temu, da živi sama v svoji hiši, le ni sama, kajti vrstijo se obiski, telefonski klici, povabila na obisk in, ko bo na to pripravljena, morda tudi preselitev h kateremu od njih. V sicer krajšem pogovoru pa sem dognal, da na selitev sploh ne pomišlja. Taki so pač starejši ljudje, ki menijo, da stari in mladi ne pasejo skupaj. Ali pa! Štefan Sobočan ■ Pod okriljem DU Murska Sobota so ustanovili pred leti v Beltincih študijski krožek, ki ga vodi mentorica Angelca Sven-šek. Osnovno vodilo je, dati poudarek zdravemu življenju, zdravi prehrani. Članice so se usmerile v odkrivanje starih receptov ter pripravo izvirnih jedi in pogač. Pri tem so jim z znanjem pomagali: Julka Muršič, upokojena učiteljica iz Beltinec, Drago Bobičnec iz gostišča Zvezda Beltinci in Marija Štefanec iz SKŠ Rakičan. Krožek sta podprli beltinska občina in OŠ ter Mlinopek. Ob sklepu »šolanja« so obiskovalke prejela potrdila DU o obiskovanju. V krožku so se izobraževale: Marija Balažič, Marija Horvat, Marta Janša, Milena Krauthaker, Marjana Mihelič, Marjana Remškar, Anica Režonja, Marija Sobočan, Suzana Sušeč, Katica Tkalec, Regina Vučko, Bernarda Tušak, Angela Svenšek, Viktorija Voros in Kristina Erjavec. - Foto: J. Ž. Takole pridno sta čakala konjička, vprežena v fijakar, ki je v nedeljo vozil po goricah v dobrovniški občini. Le-ta je tako na samosvoj način zaznamovala praznovanje martinovega, saj je poleg fijakarja po vinskih bregovih drdral tudi tako imenovani Martinov vlak. Začelo se je že ob enajstih, ko je bil odhod izpred cerkve sv. Jakoba v Dobrovniku, ob dvanajstih so obiskali ljubitelji vinske kapljice na Pap Hegyu v Dobrovniških goricah vinsko klet Slavka Lebarja, ob pol dveh popoldne pa vinsko klet Jožefa Bertalaniča na Folso Hegyu. Končna postaja ob 15. uri so bile Strehovske gorice. Martinovanje v občini pa se je začelo že dan prej, ko je bila poleg kulturnega programa v kulturnem domu tudi pokušnja mošta in pečenega kostanja, nato pa še krst mošta in Martinov ples. Mošt je krstil nihče drug kot dobrovniški škof sv. Martin II. ob pomoči prekmurske vinske kraljice Melite Gaber. Zvečer se je dogajanje preselilo v vaški dom in v gostišče Rosa v Žitkovcih. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Dobrovnik. - T. K. m 22. november 2001 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Na kratko Šalovci, Hodoš, Dokležovje V tej občini so sklenili letošnje ocenjevanje urejenosti domačij, pročelij, dovoznih poti, okolice objektov, urejenosti vrtov, ocvetlj^enja oken in balkonov, urejenosti gostišč, lokalov, trgovin, pošte, vrtcev, gasilskih domov, urejenosti obrežij potokov itd. Člani komisije so obiskali vseh šest vasi. Največ točk v kategoriji krajev so dobili Do-manjševci, ki so se tako uvrstili v regijsko tekmovanje. Drugo mesto je pripadlo Markovcem, naslednja pa Budin-cem, Šalovcem, Čepincem in Dolencem. V kategoriji šol je dobila najvišjo oceno OŠ Šalovci, nato pa podružnični šoli Markovci in Dolenci. Za najbolj urejeno so izbrali domačijo Aleksandra in Magde Kranjec iz Domanjševec lOa, vzorno urejeno staro hišo imata Stanko in Marjanca Črnko iz Šalovec, najlepši cvetlični balkon Anastazija Janko iz Bu-dinec 36, najlepše cvetlično okno pa Marija Bočkor iz Markovec 87. Na Hodošu so izbrali za najlepše urejeno kmetijo družine Geze Davida iz Krplivnika, za najlepšo stanovanjsko hišo pa hišo Roka Deziderja s Hodoša. Najlepše rože so cvetele na oknih stavbe Evangeličanske cerkvene občine Hodoš. Tudi v Dokležovju so imeli ocenjevanje, pred kratkim pa tudi razglasitev. Akcijo je vodilo Turistično društvo Zvonček. Najdomačijo imata Stanko in Lenčka Marin, najkmetijo Anton in Marija Plej, lepo ohranjeno hišo v panonskem stilu pa Alojz in Marija Hlade. Vsi so dobili priznanja in darila. (J. Ž.) Gornja Radgona Okrepčevalnico Marjanca, ki je v lasti Mercatorja, je vzela v najem Slavica Burja. Ponudba jedil in pijač sta dokaj dobri, prijaznost osebja tudi, zato gostov ne manjka. (J. Ka.) Trlmllnl Most čez Črnec v Trimlinih je načel zob časa. Ker čezenj pelje občinska cesta, so v občinskem proračunu zagotovili pet milijonov tolarjev za obnovo oziroma novogradnjo mostu. Dela je prevzela Obrtna zadruga Lindau Lendava. Na mostu bo tudi pločnik za pešce oziroma kolesarje. (J. Ž.) Poslej samostojno društvo Prekmurcev v Istri Sli so po domovini in svetu Prekmurci ob morju n z nekoč revne pokrajine, kjer za naše ljudi ni bilo dovolj kruha, smo se razleteli kot drobna makova zrna po širnem svetu. Le kje ne živita kak Prekmurec ali Prekmurka? Prekmurci so prišli kmalu po drugi svetovni vojni za delom in kruhom tudi v mesta in vasi slovenske Istre. Delovne in poštene ljudi so domačini lepo sprejeli. Prekmurci so se prilagodili novim razmeram, navadam in običajem. Našli so novo domovino, jo vzljubili in v njej pognali korenine. Mnogi so tam spoznali svoje življenjske sopotnike in si ustvarili družine. Prekmurci pa kjerkoli so, le redki pozabijo na svoje rojstne bregove in ravnice, kjer jim je tekla zibelka. Kakor v daljni tujini, se tudi v Sloveniji Prekmurci združujemo v društva. Tako je nastalo tudi Društvo Prekmurcev v slovenski Istri, ki s svojo organiziranostjo in delom skuša povezovati Prekmurce med seboj in ustvarja most med matično domovino, med ljudmi Prekmurja in Slovenske Istre. V oktobru lanskega leta smo ustanovili sekcijo Prekmurcev za slovensko Istro, ki je delovala v okviru Društva Prekmurcev v Ljubljani in okolici. Marca 2001 pa smo na skupščini v Kopru usta novili samostojno Društvo Prekmurcev v slovenski Istri, katerega sedež je v Ulici 15. maja, številka 27. Društvo je doslej uspelo vzpostaviti stike z občinami Koper, Izola in Piran, pa tudi z nekaterimi prekmurskimi občinami: Mursko Soboto, Rogašovci, Veliko Polano, Puconci irj Dobrovnikom ter z več delovnimi organizacijami, kulturnimi institucijami, športnimi in drugimi društvi. Dvajsetega oktobra smo se Prekmurci, ki živimo v slovenski Istri, zbrali na svojem tretjem srečanju v Vanganelu pri Kopru. Po uradnem delu srečanja sta ob živi glasbi in petju zveneli naša prekmurska beseda in blagozvočno panonsko obarvana melodija. Navzočnost župana velikopolanske občine in njegove soproge pa je bil za nas prijeten dogodek. Janko Kleinbencetl, predsednik I Ob cesti Negova-Spodnji Ivanjci so tri zidana verska znamenja. Le streljaj od Negove stoji ob hiši Borisa Žurnama Plojova kapela, v križišču cest v Spodnjih Ivanjcih je Lešjakova kapela, ob Čučkovi in Duhovi hiši v Kunovi pa je Zrnče-va kapela, postavljena 1784. leta. Ker je bila že močno dotrajana, so se vaščani na pobudo Vilija Kura odločili za obnovo. Najprej so kapelo polepšali zidarji, nato pa jo je poslikal ljudski umetnik Sandi Feis iz Celja. Temu je Marija Slana tudi dajala hrano, ko je kar nekaj časa slikal nabožne podobe. - Foto: L. Kr. Na kratko Stara Gora Mlin na veter, ki so ga postavili na Stari Gori 1996. leta, je obiskalo v desetih mesecih letošnjega leta 2.800 ljudi, to pa je nekaj sto več kot v enakem lanskem obdobju. Mlin si bo mogoče ogledati tudi pozimi, vendar se je treba vnaprej najaviti. Trdkova Kapelo sv. Cirila in Metoda na Tr-dkovi so letos temeljito obnovili. Uredili so pročelje, nanovo prekrili, zamenjali okna in vrata ter položili ploščice. Veliko del so opravili prostovoljno, pri čemer so se zlasti izkazale družine An-drejek, Križman in Rogan. TD Tromejnik je pripravilo letos več prireditev, člani pa so nekatere tudi obiskali. Tako so bili na srečanju treh dežel na gori Peč in obiskali Zvezo Slovencev na Madžarskem. Stkala so se nova prijateljstva in vedno bolj prihaja do izraza sodelovanje med narodi ob tromejnem kamnu. (J. Ko.) V boračevskem gozdu nastaja Zanimiva novica Iz Beltinec Nov dom za ra denske lovce Veliko prostovoljnega dela lani Lovske družine Radenci, ki so lani proslavili petdeset let uspešnega delovanja, se lahko spet pohvalijo z novo delovno zmago. V boračevskem gozdu so spravili pod streho nov lovski dom. Starega, ki je stal na istem mestu, so namreč zaradi dotrajanosti spomladi porušili. Zgradba, narejena predvsem iz lesa, se je začela pogrezati, s čimer je postala nevarna za ljudi in okolico, zato je okrog 80 marljivih članov Lovske družine Radenci sklenilo, da s prostovoljnim delom zgradijo povsem nov lovski dom. Doslej so opravili že več kot 4.000 ur prostovoljnega dela, vsak član pa naj bi delal najmanj 50 ur. Dotlej pa pričakujejo tudi večjo finančno pomoč sponzorjev in donatorjev. Milan JeršeB Lovski dom Jež že pod streho. Foto: M. J. prebivalce radenske občine in sosednjih občin, bo zagotovo postal priljubljeno zbirališče ljudi, kot je bil stari dom. Zborovodska šola se kaže, da bo v Beltincih kmalu začela delovati zborovodska šola, in sicer v organizaciji tamkajšnjega župnijskega urada ter Občine Beltinci. Vodja šole je že izbran. To je skladatelj in vzgojitelj Nace Duh iz Me-linec (roj. leta 1953), ki od leta 1980 poučuje glasbo v Vzgojnem domu Planina, z njo pa se ukvarja že od malih nog. V Kopru je obiskoval zbo-rovodsko šolo, absolviral je tečaje za vodenje otroških, mladinskih in odraslih zborov, izpolnil se je tudi pri skladatelju mag. Francu Jelinčiču v harmoniji in kontrapunktu, v Mačkovljah pri Trstu je vodil mešani zbor in župnijsko glasbeno šolo, je organist v Trebčah pri Trstu, piše pesmarice idr. Strokovni vodja šole pa bo prof. dr. Mirko Slosar. Predvideno je, da bo potekal program zborovodske šole dve leti ob petkih in sobotah. Pripravljen je že tudi predmetnik, ki vsebuje šest osnovnih predmetov: vokalna tehnika, dirigiranje z analizo partitur, partiturna igra, retorika (izgovorjava slovenskega in latinskega jezika ter narečja), spoznavanje zborovske kulture in glasbena kultura (stilna obdobja). Nace Duh: »Prepričan sem, da bomo na ta način dvignili kakovost zborovskega petja tako na posvetnem kot cerkvenem področju.« JG.i Potem ko so v začetku letošnjega avgusta pridobili gradbeno dovoljenje, so se takoj lotili obsežne investicije. Sadovi njihove požrtovalnosti so zdaj že vidni. Predračunska vrednost novega lovskega doma znaša 45 milijonov tolarjev. Zahtevnejša dela opravljajo delavci podjetja Zidarstvo, fasaderstvo in gradbena mehanizacija Ma-djar iz Pertoče. Trenutno opravljajo notranja dela v novem objektu, v katerem bo tudi posebna sejna dvorana. Lovski dom Jež, ki bo večnamenski in velika pridobitev ne le za lovce, ampak tudi za druge Projekt za novo tisočletje Škaličevi iz Lipe so letos nadvse zadovoljni s pridelkom bele repe, ko pa so nekatere zelo velike, to pa se vidi tudi s posnetka, na katerem je ob treh repah osnovnošolka Karmen, ki je tudi pomagala pri spravili pridelka. Večino bodo seveda pokrmili živini, nekaj repe pa bodo narezali in dali kisat. Potem bodo kmalu koline in - bujta repa z mesom. - Foto: J. Ž. V okviru Turističnega društva Babin-ci poteka tudi zanimiv projekt, ki so ga poimenovali 2000 pšeničnih zrn za novo tisočletje, pobudnik in vodja projekta pa je predsednik društva Marjan Kos. Po žetvi leta 2000 so dva tisoč zrn in triinštirideset zrn enega pšeničnega klasa izročili TD Juro-vski Dol. To društvo je ne kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni »predalo« novih dva tisoč zrn in zrna dveh klasov Turističnemu društvu Zreče. Pred kratkim so v parku pred tamkajšnjim hotelom opravili setev 2080 zrn pšenice sorte luna. Njiva je bila pripravljena v obliki srčka. Še prej so zrna prešteli in pripravili priložnostno slovesnost, na kateri je goste in obiskovalce pozdravil tudi tamkajšnji župan. Ta projekt bo potekal deset let, sklepna »prireditev« pa bo spet v Babincih. - N. V. - J. G. 16 REPORTAŽA 22. november 2001 m Masivni zid iz rumenih in modrih pelerin nam je bil v začetku kot najhujša nočna mora. Toda najlepše bujenje nam je kasneje omogočil pogled na semafor. Mnogo slovenskih navijačev je menilo, da bi nam štadion Steaue lahko bil zgled pri gradnji novega športnega objekta v Ljubljani. Sprejme 30 tisoč gledalcev, je pravokoten, glavna tribuna je do polovice pokrita, atletske steze ni, tako da se nasprotnik počuti kot v kotlu. Romuni so ravno zato odpovedali tekmo na nacionalnem štadionu za 60 tisoč gledalcev, ker so tam doslej zabeležili samo slabe rezultate. Drugi predlog slovenskih navijačev: štadion kot v švicarskem Baslu. Ko je Krug odpiskal konec tekme, je med slovenskimi reprezentanti in navijači zavladala »norišnica«. Rudijev prvenec nas je izstrelil v azijsko Slovenija v raju! »Kalvarija« na poti v Bukarešto in nazaj ”e nikoli prej nisem občutil takšnega veličastnega občutja zmago-I slavja in izmučenosti obenem. Turbo Rudi nas je s svojo srečno * trinajstico dokončno popeljal na Daljni vzhod, ampak pot do zmage je bila dolga, res dolga. In to v obeh pomenih besede. Skupaj je v Bukarešto potovalo okrog tisoč slovenskih navijačev, avtobus, v katerem sva bila fotograf Jure in jaz, pa je samo do tja potreboval 23 ur! In to iz Murske Sobote; tisti, ki so šli iz Ljubljane, so se vozili namreč kar 26 ur. Da ne govorim o vlaku, kjer so navijači preživeli skoraj 30 ur, vendar so tam za zamudo »malce« tudi sami krivi, saj so nekajkrat med vožnjo potegnili zasilno zavoro in skozi okno vrgli steklenico, zato so jih na meji zadržali kar šest ur. Tudi pri nas je meja odigrala pomembno vlogo pri »nabijanju« zamude. Potovali smo namreč skozi kraje Murska Sobota-Mursko Središče-Virovitica-mejni prehod Barcs - Terezino polje- Pecs-Baja-Szeged-mejni prehod Nagylac - Nadjlak-Arad-Sibiu-Pitešti-Bukarešta. Se pravi, da smo morali v eno smer prestopiti tri meje: slovensko-hrvaško, hrvaško-madžarsko in madžarsko-romunsko, in vsakdo, ki je že potoval organizirano prek madžarske meje, ve, da so madžarski cariniki »cepljeni proti hitrosti«, in tako je bilo tudi pri nas. Enako je bilo v obratni smeri, pri tem pa so jim »pridno« pomagali tudi njihovi romunski kolegi. Mnogo pa se jih je uštelo pri računanju načrtovanega časa. Zdi se mi, da se prej marsikdo ni zavedal, da je Romunija skoraj tako velika kot nekdanja Jugoslavija, Bukarešta pa leži na njenem jugozahodu, se pravi, da je treba prevoziti skoraj vso državo. Največji šok je sledil, ko smo se pripeljali v Szeged, ki razen zadnjih 114 kilometrov proti Bukarešti. In tudi sama pot ni bila nič kaj prijetna. Po Romuniji sta vladala ena sama sivina in turobno razpoloženje. Vse barve so sive, rjave ali temno zelene. , Tudi pokrajina je v glavnem enolična, prekinjajo jo samo industrijske strukture, iz katerih se kadi‘na vse strani, ali Tisoč slovenskih »pustolovcev« bo o svojem podvigu v Bukarešti vnukom pripovedovalo še čez mnoga leta. je le malo oddaljen od romunske meje, v njem pa se prvič pojavi kažipot z napisom Bukarešta in na njem piše - 684 km! Se pravi, da nismo bili še niti na polovici poti. Da ne govorim o romunskih cestah, na katerih se vozijo konjske vprege in tovornjaki s povprečno hitrostjo 40 km/h ... Avtoceste sploh nismo videli, pa propadajo, ker v njih ni nikogar več. In če k temu prištejemo še oblačno in deževno vreme, je vse jasno: depresija, bolj depresivne države doslej še nisem videl. Z Juretom sva si le stežka predstavljala, da se bomo lahko Slovenci veselili v takšnem okolju. Toda... S tekmo in z zmago je bila poplačana vsa »kalvarija« poti. Res je pripravilo 29 tisoč romunskih navijačev v začetku pekel na stadionu Steaue (ki naj bi bil policijski klub, njegovo ime pa pomeni »zvezda«). Od prve slovenske himne zaradi divjega žvižganja in navijanja za Romunijo nismo slišali niti tona, toda Slovenci smo bili kasneje glasnejši, kot se je morda slišalo po televiziji. Pri slovenskem golu mnogo naših navijačev ni moglo verjeti, da strelec ni Osterc, ampak Turbo Rudi, tako da je bila evforija ob izpisu imena strelca na semaforju še dvakrat večja. Ko je Krug odpiskal konec tekme, so vsi igralci skupaj z vodstvom stekli proti navijačem, in povem vam, tako srečnih slovenskih reprezentantov doslej še niste videli. Skupaj z nami so se veselili kot majhni otroci, skakali, mahali z zastavami in to je bil tisti trenutek, ko smo se vsi Slovenci na štadionu zavedeli, da je bilo vredno vzdržati vse muke, ki smo jih prestali. Okrog mene so ljudje jokali, se objemali, fotografirali, si nažigali cigare, odpirali pijačo, držali roke in glave kvišku proti nebu ... Najlepše, kar se lahko zgodi v nogometu. In veselje je trajalo še dosti dlje, kot je bilo vidno v televizijskem prenosu. Rudi je še najmanj trikrat pritekel iz slačilnice prdti nam in tretjič so ga dvignili na ramena, sam pa je v rokah dvigoval slovensko Dobra cesta je v Romuniji prej izjema kot pravilo, konjska vprega pa je čisto običajna stvar. Še nikoli nismo videli toliko enakih avtomobilov kot v Romuniji: to so tradicionalne dacie, s katerimi se vozijo skorajda vsi. Pokrajina s posnetka pa je tipična za osrednji del Romunije in je za potnika zelo dolgočasna. Edino, česar jim ne manjka ob cesti, so ovce in bencinski servisi. Romunski varnostniki so bili zelo tolerantni in so nam pustili, da smo se pomešali tudi z Romuni. Za domače navijače smo bili do konca tekme smrtni sovražniki, toda po srečanju so poraz prenesli dostojanstveno in v žalosti. Nekateri od njih so nas prosili za slovenske šale in majice za spomin. Varnostniki so nas spremljali vse do odhoda iz Bukarešte, z nami pa so bili tudi na večerji, kjer so si tako po romunsko naročali samo najdražje pijače. Tipična podoba srednje velikega mesta v Romuniji: blato in luže na cestah. Mesto Arad pri madžarski meji pa je npr. samo iz velikih sivih blokov, med katerimi včasih ni niti asfalta. zastavo. Potem je prišel, Galič in pred nami odplesal, nato Karič pa Nastja Čeh, ki je odprl šampanjec in z njim škropil vsepovprek, pa Sašo Gajser, ki je kljub varnostnikom kar skočil prek zaščitne ograje k svojemu znancu in prevzel zastavo... Takrat se je videlo, da so to vse mladi fantje, tako kot vsi drugi, in da bi čisto lahko stali tudi ob nas na navijaških tribunah. Hvala vam, vi ste naš ponos! Dokazali in potrdili ste, da se nogomet igra za zadovoljstvo in srečo ljudi in da sta slovensko nogometno občinstvo in reprezentanca eno in isto. Ali kot pravi večkrat kapetan Aleš Čeh: vsi za enega, eden za vse! Sedaj pa se naslonimo nazaj in uživajmo. Še niko- Scena po bitki: zadnji pogumni romunski bojevnik nas je izzival tako dolgo, dokler se mu nismo nasmejali. Potem so ga odpeljali varnostniki. li doslej nismo spremljali žreba s takšnim užitkom, kot ga bomo 1. decembra v Pusanu. 31. maja 2902 se začenja največja »fešta« na svetu. In mi bomo tam. Tomo Koles, foto: Jurij Zauneker ■ VESTNIK 22. november 2001 KRONIKA 17 V Murski Soboti končan proces desetletja Za morilca in naročnico ni milosti! Makoterjevi in Žaliku najvišja možna kazen nabito polni dvorani Okrožnega sodišča v Murski Soboti so izrekli sodbo šesterici, obdolženi povezave z umorom znanega podjetnika Janka Makoterja, ki se je zgodil 26. septembra 1999 na Cvenu. Obsodili pa so tudi krivce za skoraj istočasni bombni napad na ljutomersko policijsko postajo in raketni napad na hišo takratnega komandirja Jožeta Makoterja, brata umorjenega. Dogodek se je pripetil 7. novembra 1999. Petčlanski sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik svetnik Dezider Novak, je po njegovih navedbah po dolgotrajnem in zelo zahtevnem procesu sodbo sprejel soglasno in brez kakršnegakoli dvoma. Tako se je odločil, da 33-letnemu Bojanu Žaliku iz Dolnjega Lakoša za umor Janka Makoterja s pištolo iz koristoljubja (z Olahom sta prejela 60.000 nemških mark) in štiri poskuse umora ob izstrelitvi rakete na hišo brata pokojnega Jožeta Makoterja prisodi najvišjo možno enotno kazen pri nas, to je 30 let zapora. Toliko so prisodili tudi 46-letni Milici Makoter, vdovi pokojnega Janka Makoterja, ki naj bi naročila in plačala umor moža ter napeljevala k umoru sina Tomija in svaka Jožeta Makoterja. 25-letni Ladislav Olah iz Lendave bo za zapahi presedel 16 let (tožilec je zanj zahteval 20-letno kazen). Obtožen je umora Janka Makoterja z nožem ter povzročanja nevarnosti z metanjem bomb na policijsko postajo v Ljutomeru. Za posredništvo pri kaznivih dejanjih med obtoženima Milico Makoter in Bojanom Žalikom je bil 33-letni Darko Šinko iz Ljutomera obsojen na 8 let zapora. Prav tako Ljutomerčanka, 19-letna Karmen Kocbek, ki je vedela za kaznivo dejanje, vendar ga ni prijavila, bo morala za pet mesecev v zapor, medtem ko so 21-letni Brigiti Recek iz Lendave za enako dejanje prisodili tri mesece pogojne zaporne kazni z odložitvijo za dve leti. Slednji je sodišče kot olajševalno okoliščino upoštevalo takojšnje priznanje in pomoč pri razjasnitvi primera. Poleg tega je sodišče Makoterjevi, Olahu in Žaliku podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. Milici Makoter so naložili, da Po aprilu 1999, ko se je spremenila slovenska kazenska zakonodaja, se je zgodilo prvič, da so na katerem od slovenskih sodišč izrekli najvišjo možno kazen zapora, to je 30 let. S tem sta se Milica Makoter in Bojan Žalik zapisala v zgodovino našega sodstva. mora povrniti tretjino stroškov sodnega postopka, vsi drugi obtoženi pa so zaradi pomanjkanja sredstev oproščeni plačila. Hkrati bo Žaliku in Olahu odvzeta tudi premoženjska korist, ki sta jo pridobila z izvršitvijo kaznivih dejanj, in sicer prvemu 45.000 DEM, drugemu pa 15.000 DEM (obakrat v tolarski vrednosti). Zanimivo je, da so ob poostrenih varnostnih ukrepih izrek najvišje možne zaporne kazni obsojeni sprejeli dokaj mirno. »Prišel je čas plačila, vendar ne v markah!« Tako se je v zaključnem govoru slikovito izrazil okrožni državni tožilec Ludvik Gornjec. »Poslovne in družinske zadeve zakoncev Makoter Jb se začele križati, ko pa sta dosegala vedno večje poslovne uspehe, ju je de nar pokvaril. Odtujila sta se drug od drugega in se začela ukvarjati z dragimi športi. Ona si je našla prijatelja. Prišlo je do fizičnega obračuna med zakoncema. Ob vedno večjih stroških za konjeniški šport je Milica Makoter sklenila, da bo moža spravila s poti,« je dejal med drugim Ludvik Gornjec. V nadaljevanju je okrožni državni tožilec še navedel, da je bilo pri nas v zadnjih letih veliko umorov med sorodniki. »Nič ne pomaga, kot da posežemo po teh kaznih. Sicer pa v drugih državah, npr. v državah Evropske unije, za taka kazniva dejanja izrekajo kazni dosmrtnega zapora«. In še njegov komentar na izrečene obsodbe: »Lahko rečem, da so kazni realne glede na dejanja in okoliščine, v katerih je to bilo storjeno. Menim, da so kazni Kriminalistični tehniki med izkopavanjem vrečke v gozdičku pri Cvenu Obtoženi za umor Janka Makoterja med branjem kazni (med pazniki so od leve v prvi vrsti Ladislav Olah, Milica Makoter in Bojan Žalik). pač takšne, kot sem predvideval. So realne glede na storjena dejanja in okoliščine.« »V sobi št. 12 se bomo videli še enkrat!« Kocka v enem od najbolj razvpitih sodnih primerov v samostojni Sloveniji je torej padla. Toda obramba se z izrečenim v razpravni dvorani št. 12 ne strinja. Besede odvetnikov to potrjujejo. Mihael Jenčič: »Brat pokojnega Jože Makoter je vodil tudi zasebno preiskavo, to pa je ob sorodstvenih zvezah z umorjenim nesprejemljivo. S tem je bil opravljen pritisk na obtoženo Milico Makoter. Menimo, da se sojenje pravzaprav šele zares začenja. Nove dokaze smo predlagali že v tem postopku, seveda jih bomo tudi v pritožbenem postopku, ki vsekakor bo.« Jože Šafarič: »Ne bi mogel reči, da tega nismo pričakovali, potem ko je sodišče zavrnilo dokaze obrambe. Pravica ima zavezane oči! Pri umoru je sodelovala še tretja oseba, to pa dokazujeta dva različna noža, najdena na kraju zločina. Ker sum ne more biti dokaz, za Milico Makoter predlagam oprostilno sodbo. V nadaljevanju postopka pričakujemo, da se bomo v sobi št. 12 videli še enkrat.« Danilo Hari: »Moj varovanec Bojan Žalik zanika dejanje, saj mu ni bilo jasno, da mora ubiti Janka Makoterja, v čigar hiši nikoli ni bil, zato ne vidim povezave s kaznivim dejanjem koristoljubja. Pri njegovem zagovoru z različnimi navedbami pa je treba upoštevati, da je odvisnik od mamil.« Lojze Horvat: »V času kaznivega dejanja umora Ladislav Olah ni mogel biti tam, ker je bil takrat na lendavskem območju, to pa je mogoče sklepati iz pogovorov po mobilnem telefonu.« Janez Perš: »Ni oprijemljivih dokazov za krivdo mojega varovanca Darka Šinka.« Zagovorniki torej pričakujejo razveljavitev sodbe. Prav z argumentom, da je sodišče zavrnilo dokaze, ki so njim v prid, se bodo pritožili vsi zagovorniki obtoženih. Višje sodišče pa mora o zadevi - lahko jo potrdi ali razveljavi - odločiti v treh mesecih. Drobci iz zagovorov obtoženih Obtoženi v en glas zanikajo očitke tožilstva in kakršnokoli vpletenost v nečedne posle. Tako bi lahko na kratko povzeli zagovore obtožencev za umor Janka Makoterja. Milica Makoter: »Sodišče je med procesom sledilo tožilcu, ne pa tudi dokazom obrambe, zato gre za enostransko zgodbo in se bom borila naprej. Na osnovi novih dokazov in materialov bom skušala državi dokazati, da nisem kriva. Prav tako se sprašujem, kdaj bodo polovili tiste, ki se še sprehajajo na prostosti. Moja pritožba ne bo temeljila na zniževanju kazni, ampak na tem, da bomo državi dokazali mojo nekrivdo.« Bojan Žalik: »Brigiti Recek grozi policija, ne pa jaz«. Ladislav Olah: »Nisem kriv za umor. Le bombo sem odnesel k drevesu.« Darko Šinko: »Ne odstopam od že povedanega.« Karmen Kocbek: »To, da se nisem zagovarjala, še ne pomeni, da priznavam krivdo.« Brigita Recek: »Žalik mi grozi, da se mi bo maščeval, če kaj povem.« Sodišče med drevjem!? To se je zgodilo dobesedno le nekaj dni pred končno razsodbo. Obtoženi Bojan Žalik, ki je devet dni študiral sodni spis, je namreč svoj zagovor dopolnil s trditvijo, da mu je obremenilna mobilna telefona podtaknila policija, nato pa je postregel še z novim dokaznim predlogom. Zatrdil je, da je v gozdičku v bližini Cvena, od koder je z raketometom streljal na hišo Jožeta Makoterja, še vedno zakopana vrečka z oblačili, ki bi lahko podrobneje razjasnila zadevo, zato so se člani sodnega senata in tožilstva ter zagovorniki v spremstvu policistov odpeljali na kraj, ki ga je Žalik presenetljivo natančno opisal. Tam so namreč ob pomoči kriminalističnih tehnikov izkopali vrečko, v kateri so bile črne hlače ter par čevljev in gumijastih rokavic. Vse to naj bi domnevno pripadalo obtožene- mu Ladislavu Olahu. Ta je trdil, da so njegove le hlače. Po vrnitvi v sodno dvorano pa se je senat odločil, da zavrne predlog o analizi najdenih predmetov, ker to ne bi imelo nobene bistvene dokazne teže. Se obeta nadaljevanka? Tako se je torej končal večmesečni sodni proces na Okrožnem sodišču Jffurska Sobota, ki je vzbudil veliko pozornost javnosti. Sodni senat se je znašel pred zelo odgovorno nalogo. Od julija, ko so se začele glavne obravnave, je namreč zaslišal številne priče in sodne izvedence za grafoskopijo, obutev, orožje, medicino in psihiatrijo. To jih je privedlo do osumljencev. Čeprav so v zaključnih govorih branilci menili, da obtožnica ni dala vseh odgovorov in da za kazni niso predlagali pravih niti vseh storilcev, prav tako pa naj ne bi bilo dovolj dokazov za obtožbo, je sodni senat potrdil predlagane kazni. Glede na navedbe branilcev obtoženih pa je vendarle pričakovati nadaljevanje sodnega procesa desetletja. Besedilo: Milan Jerše ■ Foto: Nataša Juhnov ■ Odmevi na proces v zadevi Makoter »Ljudje vse vedo, vendar ne povedo!?« omurska javnost je ves čas pozorno spremljala sodni proces proti šesterici vpletenih v umor Janka Makoterja s Cvena. Temu primerni so tudi odzivi ljudi na konec večmesečnega sojenja obtoženim za kruti zločin pred dobrima dvema letoma. Predvsem nas je zanimalo, kako gledajo na visoke zaporne kazni in kaj menijo o sodnem procesu. X. Janez Sreš, Bakovci: Ta sodni proces je ena velika laž. Mislim, da ima ona (Milica Makoter, op. p.) dosti prav. Tudi on (Janko Makoter, op. p.) ni bil dober, zato se je to zgodilo. Nekaj je gotovo v ozadju, toda po mojem ima največ prav ona. Jaz sem na njeni strani. Mogoče je nekaj kriva tudi ona, vendar se je zadeva, kot sem slišal, že predolgo vlekla. Menim, da so izrečene kazni previsoke, saj nekateri za podoben primer dobijo veliko nižje kazni. Hedi Kozar, Gornja Radgona: Ne vem za rezultat procesa, zdi pa se, da je bilo ena proti ena. Pri zločinu je sodelovala žena in sodišče je reklo svoje. Če sta žena pokojnega in Žalik to res storila, sta si kot morilca zaslužila tako visoko kazen. Jože Erjavec, Satahovci: Če je vse to resnica, so kazni primerne in si jih zaslužijo. Morda so kazni še premile glede na storjeno kaznivo dejanje. Sodni proces se je predolgo vlekel in bi bil lahko krajši. Toda zakonodaja omogoča zavlačevanje. Lojzek Kosi, Robadje pri Štrigovi: Mislim, da so kazni za obtožene povsem realne. Če je nekdo kriv za umor, mu pripada taka kazen. Prepričan sem, da so glede kriminala ljudje nasploh preveč zaščiteni, zato se je kriminal tako zelo razpasel. Krivcem je treba takoj in ostro stopiti na prste. Miran Muhič, Dokležovje: 30-letna zaporna kazen se mi je zdela previsoka. Pri tem mi je bilo najbolj čudno to, da so se vsi obtoženi obnašali, kot da je vse normalno. Nobeden se ni oglasil, zato se je zdelo, kot da so ukradli le avto. To mi ni šlo v račun. Veliko sem se gibal na ljutomerskem območju in mi je bilo čudno, da vsi vse vedo, le policija ne. Slišal sem, kako so ljudje pripovedovali, da vse vedo, samo ničesar ne povedo. Milan Jerše, foto: N. J. ■ 18 ŠPORT 22. november 2001 lin Tretja državna nogometna liga vzhod Nogometna liga Si.mobii Lesoplast iz Križevec jesenski prvak Triglav: Mura 3 :1 Kranj - Mestni stadion, gledalcev 1100. Sodnika: Zierstein (Portorož) in Skomina (Koper). Strelci: 0 :1 Vogrinčič (17), 1 : 1 Feiger (45-11 m), 2 Nogometaši Lesoplasta iz Križevec, ki drugo leto tekmujejo v tretji državni nogometni ligi vzhod, so postali jesenski prvaki. Dosegli so osem zmag, štirikrat igrali neodločeno in enkrat izgubili. Edino tekmo so izgubili v petem kolu na Hotizi, kjer se je tudi poškodoval najboljši strelec Štefan Škaper, ki do konca jesenskega dela prvenstva ni igral, preizkušal pa se je na klopi za trenerje. Zanimivo je, da je igral Lesoplast doma neodločeno kar tri tekme z Apačami, Odranci in Rakičanom ibr v gosteh v Turnišču. Za osvojitev naslova jesenskega prvaka, na katerega so na tihem tudi računali, vendar so imeli težave s trenerji in poškodbami, ima poleg igralcev veliko zaslug tudi predsednik Franc Šlihtu-ber. Želijo si, da bi prvo mesto obdržali tudi na koncu tekmovanja, saj računajo, da bo spomladi zopet zaigral Štefan Škaper, do takrat pa bodo rešili tudi vprašanje trenerja. V Križevcih imajo namreč idealne možnosti za tekmovanje v tretji državni ligi, izkazali pa so se tudi kot gostitelji tekem državnih reprezentanc. Posebno skrb namenjajo tudi delu s preostalimi selekcijami, saj so jesenski prvaki tudi kadeti, mladinci pa so na tret- Nogometaši Čarde iz Madjanec - jesenski podprvaki v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Štefan Klemenčič, Štefan Kerec, Sašo Gomboc, Iztok Kerčmar, Dejan Cmor, Tadej Burgermaister, Simon Vogrinčič, Damjan Horvat, Dušan Vngrinčič (trener), Koloman Pintarič (tehnični vodja), Ivo Cifer (predsednik); čepijo: Zoran Vratar, Bogdan Črnko. Tomaž Čarni, Igor Skledar, Jožek Špilak, Branko Jaklin, Robi Titan, Andrej Krapec, Janez Matuš. Manjkajo: Kristjan Lepoša, Branko Meničanin, Drago Horvat, Simon Gjerek. Fotografija: Jure Zauneker Nogometaši Lesoplasta iz Križevec - jesenski prvaki v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Štefan Škaper (trener in igralec), Aleš Kerec, Mario Malačič, Silvo Lepoša, Simon Ulen, Bojan Sukič, Štefan Kardoš, Evgen Šebok, Milan Hari (fizioterapevti, Teo Čerpnjak; čepijo: Ludvik Časar, Franc Krančič, Ljubiča Živič, Alen Mesarič, Valter Kutoš, Zlatko Ulen, Kristjan Zver. Manjkata: Miran Pojbič in Edo Holcman. Foto: Jure Zauneker jem mestu. Veliko podporo imajo tudi pri gledalcih, saj se zbere na tekmah v Križevcih po petsto ljubiteljev nogometa, tako da tudi okolje živi z nogometom. Najnevarnejšega tekmeca ima Lesoplast v Čardi iz Martjanec, ki je na drugem mestu z enakim številom točk, vendar slabšo razliko v zadetkih. Nogometaši Čarde pod vodstvom trenerja Dušana Vogrinčiča dosegajo zavidanja vredne rezultate. Lesoplastu in Čardi pa sta tesno za petami Odranci, ki zaostajajo le dve točki, in Turnišče s štirimi točkami. Vse bolj proti vrhu pa se prebija tudi Veržej, ki zadnjih osem tekem ni doživel poraza. Po jesenskem delu prvenstva zaostajajo Beltinci, Rakičan, Dobrovnik, Tro-mejnik in Apače. Slednje je še edino brez zmage. Obeta se nam torej zanimivo nadaljevanje spomladanskega dela prvenstva tako za na slov prvaka kot obstanek v ligi. Najbolj disciplinirano moštvo v jesenskem delu prvenstva je bila Kerna iz Puconec s 56 kazenskimi točkami, sledijo Turnišče, 66, Čre-nšovci, 73, Veržej, 78, Rakičan, 81, Odranci, 83, Lesoplast, 84, Apače, 85, Čarda in Beltinci, po 90, Bistrica, 98, Dobrovnik iz Tromejnik, po 108, ter Hotiza, 114 kazenskih točk. Med strelci sta po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu Simon Bojnec (Turnišče) in Sebastjan Kavaš (Odranci), ki sta dosegla po 12 zadetkov. Zlasti je zanimivo, da je na prvem mestu Simon Bojnec kot obrambni igralec, sledijo Kristjan Kerec (Čarda), 10, Dejan Horvat (Črenšovci) in Simon Vogrinčič (Čarda), po 9, Saša Novak (Veržej), 8, Andrej Šalamon (Tromejnik), Bojan Kuzma (Bistrica), Boštjan Puhar (Veržej) in Borut Banfi (Kerna), po 7, Aleš Vajnhandl (Apače), Dejan Kustec (Bistrica), Denis Kutoš (Dobrovnik), Damjan Sraka (Rakičan), po 6, ter Štefan Škaper (Lesoplast), Emil Kovač (Tromejnik), Rihard Litrop (Hotiza), Denis Žilavec (Rakičan), Ernest Plej (Črenšovci) in Roman Gostan (Odranci), po 5 zadetkov. Feri Maučec Judo : 1 Perkovič (57), 3 : 1 Jamina (67). Mura: Botonjič, Gabor, Prednik, Reljič (Žilavec), Vogrinčič, Jukan (Adjei), Dvoršak, Erniša, Ristič (Grizold), Vršič, Kokol. Sobočani so doživeli tretji zaporedni poraz. Tekmo so sicer začeli dobro in že v uvodnih minutah je Vogrinčič dosegel vodeči zadetek. Po besedah trenerja Luke Bonačiča pa so nekatere odločitve sodnika vse postavile na glavo. Sicer pa sta tekmo vodila kar dva sodnika. V prvem polčasu je sodil Zierstein iz Portoroža, ki pa se je poškodoval, zato je drugi polčas vodil Skomina iz Kopra. V moštvo Mure se je tokrat po poškodbi vrnil Prednik, manjkala pa sta Cifer in Kožul, to pa se je gotovo poznalo v obrambi Mure. Poleg poraza so dobili igralci Mure 8 rumenih kartonov. Rezultati - 17. kolo: Triglav: Mura 3 : 1 Gorica: Maribor 1 I :( ) Koper: Rudar 2: 2 Šmartno: : Olimpija 1 :2 Publikum : Domžale 3:3 Korotan: Primorje 1 :2 Primorje 1611 2 3 32:10 35 Koper 16 8 5 3 29:13 29 Maribor 16 8 4 4 24:17 28 Šmartno 17 6 7 4 23:17 25 Olimpija 16 7 4 5 19:20 25 Mura 17 7 4 6 18:20 25 Publikum 16 6 5 5 23:18 23 Rudar 16 6 5 5 24:24 23 Gorica 17 4 6 7 13:21 18 Triglav 17 4 4 9 20:31 16 Korotan 17 3 4 10 14:23 13 Domžale 17 1 6 10 15:40 9 Nogomet Ob praznovanju 50-letnice Nogometne organizacije Zalaegerszega na Madžarskem so med drugim podelili tudi priznanja. Med dobitniki je bil tudi Franc Horvat iz Lendave, ki je prejel priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje obmejnih regijskih nogometnih zvez. (F. B.) Izvršni odbor NK Nafta iz Lendave je ocenjeval jesenski del prvenstva v drugi državni ligi, s katerim niso zadovoljni, in sprejel nekaj sklepov. Do konca novembra bodo odločili, kdo bo novi trener. Direktor kluba in pomožni trener morata oceniti igralce, saj nekateri niso zadovoljili. (F. H.) ODNT Lendava organizira v ponedeljek, 26. novembra, ob 17.30 v hotelu Lipa v Lendavi izobraževalni seminar za nogometne trenerje. Predavala bosta Drago Kostanjšek (priprave pred tekmovalno sezono) in prof. Peter Dujmovič iz Zagreba (zadrževanje športne forme v tekmovalnem ciklosu). (F. M.) Rokomet Dva poraza Arconta V zaostali prvenstveni tekmi šestega kola druge državne moške rokometne lige je Ajdovščina v Radencih premagala Arcont Radgono z rezultatom 25 : 22 (11 : 10). Radgončani so le na začetku tekme vodili, potem pa so vodstvo prevzeli gostje in ga obdržali do konca tekme. Arcont Radgona: Fartek, B. Merica, Petraš, Pintarič, Hojs 1, Kol-manko 3, Zorko 3, Roškar 1, T. Judo - 2. liga Merica 2, Leskovar, Klun 3, Žinkovič 4, Pucko, Kepe 5. V sedmem kolu tekmovanja je Grosuplje premagalo Arcont z rezultatom 27 : 20 (15 : 8). Tekma je bila odločena v prvem polčasu, ko so si gostitelji priigrali prednost sedmih zadetkov. Arcont Radgona: Fartek 2, L. Klun, Pintarič 3, Kol-manko 6, Zorko 3, Roškar, T. Merica 3, Leskovar, N. Klun, Kepe 2, Žinkovič 1, Pučko. (F. M.) 2. 12 3456789 10 11 12 13 14 15 16 1. Dravograd 2:1 0:0 1:0 3:1 2:1 2:0 4:3 0:0 4 1 8:1 0:0 5:2 4:2 5:1 3:0 2. Aluminij 1:2 2:0 1:1 3:3 3:1 2:0 1:2 2:0 5 1 6:2 1:0 4:1 1:0 3:0 4:0 3. Ljubljana 0:0 0:2 0:0 3:0 2:1 2:1 2:0 0:0 1 0 7:0 1:1 8:1 4:0 6:0 1:0 4. Livar L G. 0:1 1:1 0:0 1:0 0:0 1:1 0:3 1:1 2 0 4:0 1:0 3:0 4:2 3:0 8:0 5. Jadran 1:3 3:3 0:3 0:2 4:2 2:0 0:0 1:1 0 3 2:2 2:1 0:0 2:1 4:0 2:0 6, Železničar 1:2 1:3 ’ 1:2 0:0 2:4 2:1 1:1 1:1 3 1 1:0 2:0 2:1 2:0 2:4 2:1 7. Bela krajina 0:2 0:2 1:1 0:2 1:2 1:1 1:5 5 1 3:0 3:1 7:1 7:0 2:0 1:0 8. Zagorje 3:4 2:1 0:2 3:0 0:0 1:1 1:1 1:1 0 1 0:1 1:2 1:0 2:1 3:1 2:0 9. Dravinja 0:0 0:2 0:0 1:1 1:1 1:1 5:1 1:1 1 2 0:1 4:1 0:0 4:3 0:1 3:0 10. Nafta 1:4 1:5 0:1 0:2 3:0 1:3 1:5 1:0 2:1 1:1 3:2 0:1 2:5 6:1 10:1 11. Triglav Bakovci 1:8 2:6 0:7 0:4 1:2 0:1 0:3 1:0 1:0 1 1 1:2 1:0 2:1 4:3 2:1 12. Drava 0:0 0:1 1:1 0:1 1:2 0:2 1:3 2:1 1:4 2 3 2:1 4:3 1:1 4:0 6:0 13. Tabor 2:5 1:4 1:8 0:3 0:0 1:2 1:7 0:1 0:0 1 0 0:1 3:4 1:3 2:1 2:1 14. Feroterm 2:4 0:1 0:4 2:4 1:2 0:2 0:7 1:2 3:4 5 2 1:2 1:1 3:1 3:0 0:2 15. Renče 1:5 0:3 ,0:6 0:3 0:4 4:2 0:2 1:3 1:0 1 6 3:4 0:4 1:2 0:3 3:0 16. Elan 0:3 0:4 0:1 0:8 0:2 1:2 0:1 0:2 0:3 1:10 1:2 0:6 1:2 2:0 0:3 V soboto, 24. novembra, ob 9.40 bo v dvorani OŠ III v M. Soboti v organizaciji Srednje poklicne in tehniške šole M. Sobota državno prvenstvo v judu za dijake in dijakinje srednjih šol. (F. M.) Na tekmovanju v Jastrebarskem so se izkazali judoisti iz Lendave. Prva mesta v svojih kategorijah so zasedli: Sendi Lešnjak (nad 52 kg), Andrej Brda (55 kg) in Boris Rudaš (55 kg), vsi KBV Lendava, ter Tadeja Hozjan (36 kg) in Tadej Časar, oba JK Lendava. (F. B., F. H.) JK Lendava sedmi Končano je bilo tekmovanje v drugi državni judo ligi, kjer so sodelovale tri pomurske ekipe: JK Lendava, JK Ljutomer in KBV Lendava. Najuspešnejši so bili člani JK Lendava, ki so zasedli sedmo mesto. Judo klub Ljutomer je na desetem, Klub borilnih veščin Lendava pa na dvanajstem mestu. Juršinci ■ Šiška Impol II Železničar Bežigrad II Sankaku Lendava Gorišnica Oplotnica Ljutomer Maregize KBV Lendava 11 10 11 11 11 11 11 11 11 11 11 9 8 8 8 7 6 4 3 2 1 0 0 0 o o o o o o o 1 2 3 3 3 4 5 7 8 9 0 10 0 10 53:24 55:20 52:23 47:31 39:35 43:33 39:36 40:36 23:52 30:46 22:55 12:63 20 18 16 16 16 12 12 8 6 4 2 2 Košarka 2. MNL Lendava Pomurje Skiny v super ligi Veterani Turnišča prvaki Za nami je prvi del prvenstva v lendavski drugi medobčinski nogometni ligi, kjer je med šestimi moštvi prvič nastopalo moštvo veteranov iz Turnišča in z enim porazom zasedlo prvo mesto ter postalo jesenski prvak. Edini poraz so doživeli v igri z drugouvrščeno Kapco. Sicer pa so nekdanji nogometaši, ki jih vodi trener Franc Litrop, pokazali, da niso pozabili igrati nogometa. Prednost sedmih točk pred drugouvrščeno ekipo Kapce pa bi skoraj morala zadostovati za prvo mesto. Precej slabše od drugih je bilo moštvo Doline, ki je osvojilo eno samo točko. Najbolj disciplinirani so bili veterani Nafte iz Lendave s 3 kazenskimi točkami, sledijo: Kapca 5, Žitkovci 12, veterani Turnišča 14, Graničar 18 in I Dolina 41 kazenskih točk. Najboljši strelci po jesenskem delu prvenstva so bili: Štefan Prša, Stanko Mujdrica (oba veterani Turnišča), Boris Vutek in Karči Toth (oba Kapca), po 9, Mihael Prša (Graničar), 8, Marjan Horvat (veterani i_____ Košarka____________________________ Visoka zmaga Radenske Creativa V sedmem kolu državnega košarkarskega prvenstva v moški 1. B-ligi so košarkarji Radenske Crea-tiva v Murski Soboti prepričljivo premagali Maribor z rezultatom 88 : 68 (63 : 51, 38 : 43, 14 : 23), čeprav začetek tekme tega ni obe- Turnišča), 7, Goran Kbveš (veterani Turnišča) in Dejan Magyar (Žitkovci), po 6, Ivan Zadravec (veterani .Turnišča) in Boštjan Verbančič (Kapca), po 5, Ivan Balažič (veterani Turnišča) in Marjan Dominko (veterani Nafte), po 4 zadetke. (F. M.) tal. Gostje so namreč po dveh četrtinah vodili s 5 točkami prednosti, vendar so Sobočani v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni in tekmo dobili kar z 20 točkami razlike. Izkazal se je predvsem Meško, ki je bil najboljši strelec in dosegel Mlade košarkarice Pomurja Ski-ny iz Murske Sobote uspešno tekmujejo. Po prvi fazi spomladanskega dela tekmovanja so se uvrstile med dvanajst najboljših slovenskih pionirskih ekip, nato pa so pripravile pravo presenečenje in se uvrstile v super ligo med šest najboljših ekip. Tako se bodo potegovale za nastop v finalnem turnirju čet- šest trojk. Radenska Creativ: Meško 33, Ritonja 26, Pok 7, T. Novak 6, Besedič 5, Ščavničar 3, Gladovič 2, A. Novak 2, Dominko 2 in Vo-roš 2. (F. M.) V šestem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je verice za naslov državnega prvaka, ki bo sredi januarja prihodnje leto. Dekleta so pod vodstvom Borisa in Lene Gabor vso jesen pridno trenirale in v drugi fazi tekmovanja dosegle štiri zmage in dva poraza, to pa je bilo več kot dovolj za uvrstitev med šesterico najboljših. Ta uspeh je toliko odmevnejši, ker so iz nadaljnjega tek- vodeča in še neporažena ekipa Leka Ježice v Ljubljani po pričakovanju prepričljivo premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 110 : 49 (70 : 35, 45 : 24, 21 : 11). Pomurje Sklny: Svetina 19, Kerec 9, Pušenjak 5, S. Orban 4, Glišič 4, Moravec 4, Temlin 2, Horvat 2. (F. M.) movanja že izpadle ekipe, ki v članski konkurenci predstavljajo slovenski vrh (Ježica, Celje, Maribor, Jesenice). Dekleta so vsa pričakovanja že izpolnila, a so trdno odločena, da bodo storila vse, da bi se uvrstila na finalni turnir. Upajmo, da jim bo to ob vestni vadbi uspelo in da ne bo prišlo do poškodb ali bolezni. Prvi korak k velikemu uspehu so že naredile, saj so v prvem kolu super lige v Murski Soboti premagale Odejo iz Škofje Loke. Letošnje uspehe so dosegle: Simona Kuzma, Jasmina Ficko, Katja Ternar, Nuša Gorčan, Tadeja Tanacek, Maja Prettner, Deja Jakše, Marina Zakič, Katja Belec, Mojca Horvat, Leja Štiberc in Sara Mijatovič. Vabijo vse deklice od četrtega do šestega razreda, da se jim pridružijo v najmlajših selekcijah in nadaljujejo uspešno delo v klubu. (F. M.) VESTNIK 22. november 2001 ŠPORT 19 Kegljanje Na meddruštvenem tekmovanju paraplegikov v Slovenski Bistrici so med 40 tekmovalci sodelovali tudi člani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije in ekipno zasedli četrto mesto s 1194 podrtimi keglji. Med tretraplegiki je bil najboljši Slavko Dunaj s 320, med veterani pa Dragp Hojnik z 290 podrtimi keglji. (F. M.) V avstrijskem Kapfembergu je bilo tekmovanje invalidov v kegljanju. Med 53 tekmovalci so sodelovali člani Dl Murska Sobota in dosegli lep uspeh. Zmagal je Robi Drvarič z 220 podrtimi keglji pred Janijem Gergo-ričem, 219, in Štefanom Babičem (vsi Dl MS), 194 kegljev. (T. K.) Šah ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira 12. mednarodni turnir v pospešenem šahu, ki bo v nedeljo, 25. novembra, ob 9.30 v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Lani je sodelovalo na turnirju 76 šahistov, letos pa jih pričakujejo blizu 100 iz Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. (F. M.) Začelo se je prvenstvo v 1. slovenski šahovski ligi vzhod. Rezulta- SKL - 1. B moški Jurij PL 7 6 1 552:480 13 Rudar 7 5 2 667:600 12 Maribor 7 4 3 611:561 11 Radenska Gr. 7 4 3 569:533 11 Krško 7 4 3 624:597 11 Nova Gorica 7 4 3 588:568 11 Bežigrad 7 4 3 584:578 11 Unika TTI 7 3 4 563:564 10 U. Olimpija ml. 7 3 4 582:603 10 Fragmat 7 3 4 503:530 10 Hrastnik 7 3 4 600:660 10 Radovljica 7 2 5 504:547 9 Banex 7 2 5 623:674 9 Ilirija 7 2 5 533:599 9 SKL ženske Lek Ježica 6 6 0 594:305 12 Jesenice 5 5 0 381:299 10 Maribor 6 4 2 491:389 10 Slovenija ml. 6 3 3 402:410 9 Odeja 6 3 3 399:450 9 BTC Legrand 5 2 3 356:383 7 Pomurje Sk. 6 0 6 341:505 6 Sl. Konjice 6 0 6 337:558 6 Namizni tenis Zmagi MT Sobote in Kerne V sedmem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi sta bili prekmurski ekipi uspešni, saj sta obe zmagali. Moravske Toplice Sobota so doma premagale ekipo Vegrada iz Velenja, ki je nastopila brez državnega reprezentanta Uroša Slatinška. Vsi trije Sobočani so igrali solidno, zlasti pomembni sta bili zmagi Koščaka in Kocuvana nad Juretom Slatinš-kom. Pucončani so na gostovanju (dri zadnji ekipi v Škofijah brez težav dosegli visoko zmago, saj so po dobri igri v eni uri izgubili le dva niza. V zaostalem srečanju s Preserjem pa so po pričakovanju izgubili, saj sta bila Ignjatovič in Petrovčič za Pucončane premočna. Moravske Toplice Sobota: Vegrad 6 : 1 (Kocuvan : Vodušek 2 : 3, Kar-kovič : Kljajič 3 : 0, Koščak : J. Slatinšek 3 : 2, Karkovič : Vodušek 3 : 2, Kocuvan : J. Slatinšek 3 : 2, Koščak : Kljajič 3 : 0, Karkovič - Koščak : J. Slatinšek - Vodu- Strelstvo SD Janka Jurkoviča zmagovalec V organizaciji SD Hotinja vas je bilo v Slivnici 10. mednarodno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško za pokal Pohorja. Sodelovalo je 258 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih držav, med katerimi je bilo sedem olimpijcev. Lep uspeh so dosegli pomurski strelci in strelke. Največji uspeh je dosegla članska ekipa SD Janka Jurkoviča Videm (Thomas Lampl 594, Damjan Kandare 589, Gorazd Kocbek 583), saj je zasedla s 1766 krogi prvo mesto pred ekipo Pomurja (Robi Markoja 588, Rajko Robnik 586, Tomaž Kerčmar 585) s 1758 krogi. Med člani posamezno je zasedel Thomas Lampl (Janko Jurkovič) s 691,9 četrto mesto. V tekmovanju mladincev se je izkazala ekipa Pomurja (Denis Le ti - 1. kolo: Rokada Lendava : Polj-skava 4 : 2 (zmagali Horvath, Šifrer, Ivanec, remizirala Plesec in Vida); 2. kolo: Rokada : Žalec 3 : 3 (zmagala sta Horvath in Plesec, remizirala pa Šifrer in Gerenčer); 3. kolo: Sevnica : Rokada 3 : 3 (zmagal Šifrer, remizirali pa Horvath, Plesec, Gerenčer in Ivanec. (F. B.) V prostorih gostinskega lokala Zvezda se bo začelo v torek, 27. novembra, 14. prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu. Igrali bodo ob torkih, 27. 11. in 4. 12., ter v četrtek, 6. 12. Na lanskem turnirju je zmagal Tomislav Gruškovnjak. (F. B.) Odigrana so bila zadnja tri kola v 3. slovenski šahovski ligi vzhod. Lendava je premagala Šmarje pri Jelšah s 5 :1, neodločeno igrala z Grižami s 3 : 3 in izgubila s Šoštanjem z 1,5 : 4,5 točke ter zasedla šele deseto mesto. (F. M.) Na novembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 10,5 točke pred Alešem Lazarjem, 8, Jožetom Vučkom, 7,5, Robijem Radosavljevičem, 7, Štefanom Režonjo in Igorjem Kosom, po 6,5 točke. (F. M.) šek 3 : 2); Škofije : Kerna Puconci 0 : 6 (Trgo : Benko 0 : 3, Bojanič : Pavič 1 : 3, Cek : Unger 0 : 3, Bojanič : Benko 0 : 3, Trgo : Unger 0 : 3, Cek : Pavič 1 : 3); Preserje : Kerna Puconci 6 : 2 (Legiša : Pavič 0 : 3, Ignjatovič : Bemko 3 : 0, Petrovčič : Unger 3:1, Ignjatovič : Pavič 3 : 0, Legiša : Unger 0 : 3, Petrovčič : Benko 3 : 2, Ignjatovič - Petrovčič : Unger - Pavič 3 : 0, Ignjatovič : Unger 3 : 1). (M. U.) Na mednarodnem turnirju Antona Tone Stipančiča v Zagrebu so sodelovali med tekmovalci iz šestih držav tudi Sobočani. Najboljši med kadeti je bil Roudi, ki je zasedel tretje mesto, Fridrih pa se je uvrstil med osmerico. Bojan Roudi se je pri mladincih uvrstil med osmerico, Kocuvan pa pri članih med šestnajsterico. (M. U.) ŠD Dokonča iz Lendave je bilo organizator 3. memoriala Klemenčič - Simonič v namiznem tenisu. bar 575, Valter Pajič 577, Bojan Babič 571), ki je zasedla s 1723 krogi tretje mesto. SD ŠK Turnišče je zasedlo deveto mesto. Med mladinkami je bila Maja Dular (Pomurka) s 391 krogi tretja, Vesna 2. SML vzhod 2. SKL vzhod Dravinja 1312 1 0 55:11 37 Šmartno 1311 1 1 54:7 34 Jarenina 1310 1 2 43:20 31 Železničar 13 9 2 2 50:22 29 Nafta 13 9 1 3 42:27 28 Krško 13 6 1 6 39:22 19 Drava 13 6 1 6 26:24 19 Pohorje 13 5 1 7 32.28 16 Zreče 13 3 2 8 19:38 11 Kovinar 13 3 2 8 22:46 11 Šentjur 13 3 0 10 22:43 9 Bistrica 13 2 2 9 18:37 8 Ormož 13 2 1 10 16:53 7 Korotan 13 2 0 11 17:67 6 Železničar 1312 1 0 66:6 37 Šmartno 1311 0 2 41:9 33 Jarenina 13 9 2 2 43:14 29 Drava 13 9 1 3 55:9 28 Krško 13 7 4 2 41:13 25 Dravinja 13 7 2 4 29:14 23 Nalta 13 7 1 5 31:34 22 Korotan 13 7 1 5 41:47 22 Pohorje 13 4 1 8 26:39 13 Kovinar 13 4 0 9 30:38 12 Šentjur 13 4 0 9 29:54 12 Ormož 13 2 1 10 15:71 7 Treče 13 1 0 12 5:52 3 Bistrica 13 0 0 13 12:64 0 Odbojka Točka Ljutomerčank v Novem mestu V šestem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Novo mesto premagalo Zavarovalnico Ljutomer z rezultatom 3 : 2 (25:23, 14:25,25: 14, 19:25, 15:10). Ljutomerčanke, ki so nastopile brez Sonje Vrbančič in Mateje Kosi, so se dobro upirale favoriziranim gostiteljicam in dobile dva niza. ZM Ljutomer: Kodila, Tretinjek, Pirher, Drevenšek, Vrbnjak, Šoštarič, Praprotnik, Jureš, Moreč. (N. Š.) V petem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Maribor v Murski Soboti brez težav premagal domače Pomurje Galex z rezultatom 3 : 0 (25 : 23, 25:12, 25:21). Sobočani niso ponovili igre Odbojkarji Pomurja Galexa iz Murske Sobote na tekmi z Mariborom niso ponovili dobre igre iz prejšnjega kola z Blejci. Fotografija: N. Johnov Sodelovalo je nad 50 igralcev in igralk iz Slovenije in Hrvaške, ki so tekmovali v štirih kategorijah. Zmagovalci v posameznih kategorijah - do 30 let:' Babič (Čakovec); do 40 let: Sire (Čakovec); do 50 let: Megla (Čakovec); nad 50 let: Simonič (Lendava); deklice; Kotnik (Cven); dečki: Žibrat (Cven). (F. H.) Na kvalifikacijskem turnirju za ekipno državno prvenstvo kadetov v Puconcih je po pričakovanju zmagala ekipa Moravskih Toplic Sobote (Roudi, Fridrih, T. Ropoša). Prijetno je presenetila tudi ekipa Kerne iz Puconec (Kuhar, Škraban, Kuzmič, Banko), ki je zasedla drugo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo. Ekipa Žogice iz Radgone je bila četrta. (M. U.) V prvem kolu občinske rekreacijske namiznoteniške lige Kerne iz Puconec sta bila dosežena naslednja izida: KA-EL : Markišavci 8 : 2 in Diana MS : Rekreativci MS 3 : 7. (F. M.) Draškovič (Turnišče) je bila s 386 krogi deseta. Med mladinci je bil Valter Pajič (Tišina) s 577 krogi enajsti, Gregor Maučec in Denis Lebar (oba Turnišče) pa sta bila s 575 krogi štirinajsta. F. M. kot na tekmi z Bledom. V nadaljevanju so igrali slabo, tako da je bil poraz neizbežen. Pomurje Galex: Tot, Čeh, Marič, Novitovič, Topov-šek, Kovačec, Andrej Grut, Boris Grut. (F. M.) Prva zmaga Ljutomera V šestem kolu tekmovanja v tretji državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer premagal Maribor Ni-grad z rezultatom 3 : 2 (9 : 25, 25 : 17, 25 : 19, 16 : 25, 15:11) in dosegel prvo letošnjo zmago. Ljutomer: Onišak, Pirher, D. in G. Kodila, Šmauc, Zidar, Špilak. Druga ekipa Šoštanja Topolšice pa je premagala Odbojka 1.SOL moški Asfaltna liga MS Kamnik 5 5 0 15:3 15 Fužinar 5 5 0 15:3 14 Salonit 5 4 1 14:6 13 Maribor 5 3 .2 9:8 9 Bled 5 3 2 10:8 8 Šoštanj 5 2 3 8:10 6 Pomurje G. 5 2 3 7:11 5 Žužemberk 5 1 4 7:13 4 Granit 5 0 5 3:15 1 Olimpija 5 0 5 4:15 0 1. SOL ženske Branik 6 6 0 18:1 18 Ljubljana 6 5 1 16:5 16 Nova Gorica 6 5 1 15:4 15 Novo mesto 6 4 2 12:9 11 Miklavž 6 3 3 11:f1 10 Koper 6 2 4 10:14 7 ZM Ljutomer 6 2 4 8:14 7 Šempeter 6 2 4 8:16 4 Solkan 6 1 5 5:17 2 Pivka 6 0 6 6:18 1 3. SOL moški Mežica 6 6 0 18:2 18 Šoštanj II 6 4 2 14:8 13 Beltinci 5 4 1 12:5 11 Poljčane 4 „4 0 12:4 10 Nigrad 4 3 1 11:3 10 Turbina 4 1 3 6:9 4 Granit II 6 1 5 6:15 3 Ljutomer 6 1 5 6:17 3 Fužinar II 5 1 4 3:13 3 Fram 4 0 4 0:12 0 3. SOL ženske Črna 5 5 0 15:2 14 Celje 5 5 0 15:5 13 Dravograd 4 3 1 11:5 10 Ruše 5 3 2 12:7 10 Sonimex 6 3 3 13:11 10 Kerna . 6 3 3 11:13 7 Prevalje 5 2 3 9:10 7 Venus Šport 5 1 4 6:13 4 Galeja Vega 4 0 4 1:12 0 Šoštanj 5 0 5 0:15 0 vršil: Nedelko, Mlinarič, Recek In trener Breznik. Fotografija: Jure Zauneker . Kerenčičeva Martinišče 13 13 9 9 3 2 1 2 40:20 64:30 30 29 Mura Krog 13 9 0 4 51:29 27 Rakičan 13 7 1 5 37:35 22 Beltinci 13 7 0 6 47:45 21 Slovan 13 6 2 5 45:21 20 Klub mladih 13 5 3 5 29:29 18 Park 13 6 0 7 51:74 18 Lipovci 13 5 2 6 48:31 17 Turnišče 13 5 2 6 39:36 17 Odranci 13 5 2 6 39:46 17 NK 13 13 4 4 5 21:28 16 Turopolje 13 2 0 11 29:59 6 Mladost 13 1 1 11 19:76 4 Travnata liga MS -A Old boys 1110 0 1 69:26 30 Kučnica 11 9 0 2 55:30 27 Nemčavci 11 7 1 3 45:28 22 Večeslavci 11 7 0 4 56:38 21 Ledava 11 6 2 3 37:37 20 Lissa Dokl. 11 5 2 4 50:49 17 Gerlinci 11 5 0 6 31:38 15 Meteor 11 4 2 5 38:33 14 Slaveči 11 4 1 6 26:37 13 Borejci 11 3 0 8 28:45 9 Bakovci 11 2 0 9 31:60 6 Jezero 11 0 0 11 19:64 0 Travnata liga MS - B Krog 97 9 6 2 1 28:18 20 Hrabri Miški 9 6 1 2 42:23 19 ŠD Haminovi 9 5 0 4 28:30 15 Pertoča 9 4 1 4 23:25 13 Satahovci 9 4 1 4 21:23 13 Gradišče 9 3 2 4 17:21 11 Bodočnost 9 3 2 4 17:16 11 Sotina 9 3 2 4 19:21 11 Veščica 9 2 2 5 30:47 8 Domajinci 9 1 3 5 22:33 6 Člani JK Lendava. Stojijo od leve v prvi vr- sli: Časar, Murko, Denša, Kulčar; v drugi Beltince s 3 : 0 (25 : 18, 25 : 16, 25 : 14), to pa je prvi poraz Belti-nec. Beltinci: Novak, Škafar, Janža, Gumilar, Mesarič, Hartman. V šestem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je ekipa So-nimexa v Radencih premagala ekipo Šport Vital z rezultatom 3 : 0 (26 : 24, 25 : 13, 25 : 13). Sonimex Radenci: Ješovnik, Hojnik, Zver, Vrbančič, Strmšek, Šavel, Kološa, Klemenčič. Ekipa Kerne iz Puconec pa je doma premagala Galejo Vega z rezultatom 3 : 0 (25 : 11, 25 : 13, 25 : 16). Kerna Puconci: Crnkovič, Mencigar, Zorkovič, Kuhar, Vršič, Potočnik, Rogan, Jozelj, Čarni, Draš-kovič. (N. Š., F. M.) Mali nogomet Šport od tod in tam Košarka - V četrtem kolu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi sta se pomerili v Mariboru še neporaženi ekipi Aktual 98 in Miarte Lindau Lendava. Zmagali so Mariborčani z rezultatom 95 : 71. Strelci za Lendavo: Feher 27, Žaku-la 12, Zrna 10, Ismajlovič 9, Gašpa-rič 5, Cbr in Šebjan po 4. (F. B.) Badminton - V Zrečah je bil turnir v badmintonu. Med 160 tekmovalci so sodelovali tudi Lendavčani. Izkazal se je Miha Horvat, ki je zasedel v prvi skupini drugo mesto med posamezniki in skupaj s Pešehono-vim v dvojicah. V ženskih dvojicah sta zasedli Simona Koncut in Martina Bukovec tretje mesto. V drugi skupini je zmagala Natalija Pešeho nov, Sanja Nadž je zasedla drugo mesto. V ženskih dvojicah sta zasedli prvo mesto. (F. B.) Balinanje - V Postojni je bilo prvenstvo Slovenije v balinanju za invalide. Med 9 ekipami so zasedle članice Dl Murska Sobota peto mesto. (T. K.) Nogomet - V madžarskem Gybru je bil turnir v dvoranskem nogometu veteranov. Sodelovali so tudi nogometaši Nafte iz Lendave in zasedli tretje mesto. (F. H.) Anketa med bralci Vestnika Izbiramo športnike Pomurja 2001 Športno uredništvo Vestnika izbira letos že 38. najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomurja za leto 2001. Poleg pomurskih športnih novinarjev sodelujejo v anketi tudi naši zvesti bralci, ki jih vabimo k sodelovanju. Pri izboru najboljših je treba upoštevati le uradna tekmovanja (državna, državna pokalna) in mednarodna (evropska in svetovna tekmovanja, sredozemske in olimpijske igre), pri športnih kolektivih pa tudi organizacijsko in strokovno delo. Na glasovnico je treba vpisati po tri najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomurja za leto 2001 in jo poslati na naslov: Vestnik, Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, najpozneje do 30. novembra 2001. Glasovnica Športniki Pomurja 2001 1. 2. ____________________ 3. ____________________ Športnice Pomurja 2001 1. 2. 3. Športni kolektivi Pomurja 2001 1. ,________________ 2. . 3._______________________ Glasoval:________________ Ume in priimek ter naslov) EM-ŠPORT TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO 9231 Beltinci, Mladinska 9 Tel.: (02) 5421 660 20 MULARIJA 22. november 2001 HM ^11 Krt iskal je nekaj za pod zob, prišel je k nam v vrt naokrog. Našel veliko je dobrot: korenček, radič pa tudi grah, vse mu šlo je v slast. Mamica pa v nedeljo se jezi, ko radič ves uvel na vrtu leži. Katja Otrin, 2. a, OŠ Radenci Steklenica alkohola v roki in med prsti cigareta, misel moja v temi blodi, žene strast me ta prekleta. Iščem pravega kolega, ki prodal mi bo omamo, ki lažni raj mi kaže, sliko bede moje skrije, pelje v svet me fantazije, pomiri mi dušo mojo. Moja pot smeri več nima, soncu izginil je sijaj. v sanjah mojih je sivina -kje si, izgubljeni raj? Tomaž Rmrdi 8. b/9, OŠ F. Prešerna Črenšovci ROK Čeprav se november že bliža koncu, še vedno ni snega. Z bratcem sva zato zelo žalostna. Vsako jutro, ko se zbudiva, stečeva k oknu, da bi pogledala, ali sneži. V petek, ko sem bila v šoli, je res začelo snežiti, a je hitro prenehalo. Snega še vednoni od nikoder. Tudi lani gaje bilo premalo. Upam, da bo letos vseeno drugače. Z bratcem bi se rada sankala, smučala in delala sneženega moža. Ob tem bi se seveda tudi zabavala. Sneg je najina največja želja. 7 & Petra Novak, 3. raz., Dvojezična OŠ I Lendava vestnik.jg@email.si 'Mlatitvi - । Jutro. Prvi sončni žarki so pozlatili strehe hiš spomnim, kako je Rudolf Maister pozival Slovence k mojega mesta. Lenart se komaj prebuja, jaz pa hitim proti njivam in travnikom, nad katerimi se dviguje hrib s stolpom na Zavrhu. s Prva leta svojega življenja sem preživel v mestu ob Dravi. Ko sva šla z mamo preko trga, obdanega z rožami, sva se vedno ustavila pred velikim bronastim vojakom s sabljo ob boku. »Kdo je to?« sem radovedno povprašal. »To je naš general, poveljnik prve slovenske vojske Rudolf Maister. Saj se spomniš kralja Matjaža, ki spi v votlini pod Peco? Ko so tujci hoteli slovensko zemljo, so ga ljudje želeli zbuditi, da bi pregnal sovražnike. Brada kralja Matjaža bi se morala devetkrat oviti okoli mize, da bi se zbudil, a se mu je ovila šele trikrat. Rudolf Maister pa ni čakal, temveč je zbral svojo vojsko in premagal nasprotnike.« Občudoval sem tega bronastega junaka, ki je bil tako pogumen in neustrašen. Šele kasneje sem zvedel več o tem človeku, ki je zbral prostovoljce in s svojo vojsko, prvo slovensko vojsko, osvobodil Maribor ter zasedel severno etnično mejo od Radgone do Dravograda. Zavrh. Vedno znova prihajam v ta čudoviti kraj, boju za svobodo v svoji pesmi - S pestjo in bičem red doma postavi/in vsiljenca naženi z domačije! Rudolf Maister ni bil le vizionar, patriot in vojaški genialec. Ukvarjal se je tudi s slikarstvom in pesništvom. Slovenske gorice so mu bile vedno pri srcu. Poznal jih je zelo dobro, saj je večino svojih prostih dni preživel prav na Zavrhu, tukajšnji ljudje pa so mu bili naklonjeni. Zalagali so ga z denarjem in hrano ter se mu pridruževali kot prostovoljci. Njemu v zahvalo so zgradili tudi stolp, in to na Zavrhu, njemu najljubšem kraju. V mojem srcu je Rudolf Maister največji junak. Hvaležen sem mu, da lahko živim v prelepih Slovenskih goricah in da lahko zapojem prelepo slovensko pesem, ki jo je Maister napisal zame in za vse nas - Zvečer se pa završki fantje zbero, zbero in na Selce pojo. Zakaj pa ti mladi bi fantje veseli ne peli in vriskali ne? Saj trtica v sladke že jagode gre, a Katrica v dvajseto leto... Luka Martin Tomažič, 8. c. OŠ Lenart in vsakič, ko stopim na vrh završkega stolpa, se v Sloveskih goricah' Pitali 44 tolarji Pred kratkim je bil tudi na naši šoli sprejem učencev 1. razreda v šolsko skupnost. Najprej je bila proslava s kulturnim programom. Udeležili so se je tudi starši prvošolcev, drugi učenci in učitelji. Vsak razred je pripravil svojo točko, s katero se je predstavil. Naš razred je zaplesal ob pesmi Dimnikarček. Na koncu so nastopili še prvošolčki. Ob sprejemu v šolsko skupnost so dobili knjigo, ki jih bo spominjala na ta dan. Po proslavi so imeli še skupno pogostitev s starši. Preden so razrezali torto, so se tudi fotografirali. Tamara Raduha, 3. raz., OŠ Odranci Prosti čas je misel, ki jo otroci in tudi starši radi slišimo. Vsak dan po pouku in ko naredim domačo nalogo, mi ostane nekaj prostega časa. Izkoristim ga za igranje, gledanje televizije ali branje. Najbolj se veselim sobote in nedelje. Takrat vem, da sta pred mano dva prosta dneva. Neko soboto sem imela željo, da bi se naučila voziti z avtomatikom. Tudi moj oče si je vzel čas in me učil. Malo je trajalo, a sem se naučila. Bila sem zelo vesela. Ves popoldan sem se vozila. Proti večeru smo bili povabljeni na rojstni dan. Prišlo nas je veliko otrok. Da se ne bi dolgočasili, smo se igrali skrivalnice, se lovili, žogali... Naslednji dan mi ni bilo potrebno zgodaj vstati, saj je bila nedelja in z njo nov dan prostega časa. Barbara Petovar, 4. b, OŠ Gornja Radgona V šoli smo se na naravoslovnem dnevu pogovarjali, kako pomembna je zdrava prehrana, in po daljšem razmišljanju sem ugotovil, da ljudje posvečamo temu premalo pozornosti. Današnji način življenja nam onemogoča, da bi tako pomembno stvar, zdrav način prehranjevanja in življenja, vključili v naš vsakdan. Vedno imamo premalo časa in vedno hitimo, zato pozabljamo, da bi primerno nahranili svoje telo. Prevečkrat v naglici posegamo po hitri hrani, ki nas začasno nasiti, vendar vsebuje preveč kalorij in vitaminov. Predvsem mladi velikokrat radi jemo sladkarije, ki nam poleg vsega drugega kvarijo še zobe. Posledica takega načina prehranjevanja je največkrat prevelika telesna teža, pozneje pa tudi visok krvni tlak, sladkorna bolezen ter povišane vrednosti maščob v krvi. Posledice le-teh pa so bolezni srca in ožilja. Na podlagi vsega tega bi se morali truditi, da bi nam v prehrano uspelo vključiti za organizem potrebna žtvila. To so živila, ki vsebujejo veliko vitaminov, sveže sadje in zelenjavo. Poleg tega je pomembno, da uvrščamo na jedilnik tudi hrano, bogato z balastnimi snovmi, mlečne izdelke in izdelke iz polnozrnatih žitaric. Za zdravo, dolgo in srečno življenje je torej poleg vsega drugega pomembna tudi zdrava prehrana, zato se bom potrudil, da bom namesto sladkarij raje posegel po svežih jabolkih. Egon Titan 7. b, OŠ I M. Sobota Rte, Ce/ic 44 etaže fetalne Prebudila sem se pred zvonjenjem budilke. Radovednost in pričakovanje sta mi pomagala, da sem kar najhitreje stekla do šole, kjer nas je že čakal avtobus. Odpeljali smo se proti Mariborskemu Pohorju. Izpod Pohorja smo se po dobri malici peš odpravili proti Bellevuju. Bila sem presenečena in začudena, ko nam je učiteljica pokazala, kako strmo in visoko pot bomo prehodili. Zavzeto smo se podali proti končnemu cilju. Neizmerno sem uživala v prekrasni pokrajini, občudovala pašnike, gozdove, gondolsko žičnico ... Pogled na mesto Maribor me je naravnost očaral. Med potjo smo srečevali ljudi, ki so to pot verjetno že velikokrat prehodili in je bil to za njih mačji kašelj. Tudi posedeli smo med potjo ih se odžejali v majhni koči. Čas pa je minil tako hitro, da niti opazila nisem, kako smo se bližali vrhu Pohorja in s tem tudi našemu končnemu cilju. Tam smo se odpočili in kmalu zapustili prečudovito naravo, ta prelepi delček Pohorja, in že nas je avtobus popeljal nazaj v dolino. Narava je v teh dneh še zelena, a počasi že spreminja podobo, pozimi pa bodo to naša znana in dobro obiskovana smučišča. Kako so me od utrujenosti bolele noge, sem ugotovila šele doma. V sebi pasem shranila majhen delček naše lepe Slovenije in ga dodala mozaiku lepot naše dežele. Nina Jug 7. a, OŠ I M. Sobota Med pešačenjem proti Bellevuju ^Jadla čtii^ane Tudi v tem šolskem letu organizira Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota vadbo za cicibane od 3. do 6. leta starosti, in sicer v telovadnici društva (letos so jo obnovili), če je lepo vreme, pa na asfaltnem igrišču pri domu Partizan v M. Soboti. Tako otroci zaznavajo oz. odkrivajo svoje telo, preizkušajo, kaj zmorejo, doživljajo veselje ob razvijajočih $e sposobnostih in spretnostih ter gradijo zaupanje vase. Za predšolske otroke organizirajo tudi krajše izlete skupaj s starši. Tako so se pred kratkim popeljali s posebnim vlakcem iz M. Sobote do rakičanskega gradu (na posnetku), kjer so staršem pokazali, kako znajo telovaditi, vsi skupaj pa so se posladkali s kostanjem. S. B., M. M. "Mtlacli (tetaUUM. Pred nedavnim sem se udeležila 8. mednarodnega tabora v Piranu, ki so ga poimenovali Korenine in krila. Korenine pomenijo zasidranost v domačih krajih, spoštovanje domačih kultur, krila pa prijateljsko povezovanje in sodelovanje z vrstniki po vsem svetu. Med mojim bivanjem v Piranu je potekalo tudi podpisovanje apela proti nasilju. Tudi jaz sem ga podpisala. Mislim, da je mir edini način, s katerim si lahko zagotovimo srečo in zadovoljstvo. Majhni otroci, ki so se kot nedolžne žrtve znašli v tej nesmiselni kruti vojni, ki nima zmagovalca, bodo nosili posledice vojne vedno v sebi. Otroci, ki še ne razumejo politike in ki s svojim obstojem ne ogrožajo nikogar, bodo za vedno zaznamovani. Z njimi bodo ostali spomini na porušene hiše, na strah in trupla. Nekateri bodo ostali sirote, ker jim je vojna vzela starše, ko so jih najbolj potrebovali. Vojna pa nima zmagovalca. Na obeh straneh je veliko žrtev, čeprav se učimo, naj ničesar ne rešujemo z nasiljem, naj se raje pogovorimo in dobro razmislimo. Tisti, ki de-lajo drugače, bi morali pomisliti na ljudi, rta družine, ki trpijo zaradi vojne. Pomembni možje pa sedijo na varnem in si poskušajo vbiti v glavo, da so naredili prav, medtem ko zunaj divja vojni vihar, ki so ga oni zanetili. Mislim, da si noben otrok ne zasluži takšnega otroštva. Vojna ni rešitev, saj v njej zmaga samo smrt. Simona Horvat, 8. raz., OŠ Fokovci W1B 22. november 2001 NA SCENI 21 Vaše pesmi Lebdim Močna sem, bom že zmogla, sem si govorila. Ni bilo lahko, a trnje se je razmaknilo in naredilo pot cvetju. Zdaj je nesreča podala roko sreči, zima pomladi in zaljubljenosti čar ne pojenja. Lebdim... Ne čutim več tal pod nogami, ne utrujenosti v rokah, le ljubezen me spaja z nebesi in z njim. Klavdija S. Moj svet V mojem svetu ni krvavih noči, ni brezupnih klicev in ni rdečih oči. V mojem svetu žalost in nesreča spita z roko v roki kot zakonca zapita. K mojem svetu sreča na glas kriči -kot podnajemnica v meni po grajsko živi. Biserka Kako dolgo kako dolgo bo trajalo to, koliko časa lepo nama bo? Rada sva skupaj in ljubiva se, a kaj, ko vse mine in gre! Vztrajala bova skupaj oba, se rada imela do konca sveta. Ti si prav tak, kakor sem jaz, dokaživa vsem, da živiva svoj čas. P. K. Strogo zaupno Simon Na ta list sem morala napisati, kako zelo te pogrešam, kako mi je brez tebe dolgčas in kako te potrebujem. Ti si toplina, ki me greje v mrzlih dneh. Ti si smeh, ki osrečuje me v žalostnih dneh. Ti si ta, ki želim si ga. M. Opravičilo mojim prijateljem! Želim si, da objavite moje sporočilo. Opravičujem se Valeriji, Sonji in Mišu za vse, kar sem jim naredila, in ker sem jih prizadela. Nisem mislila tako, nekoliko me je zaneslo. Vedite, da ste in boste vedno moji najboljši prijatelji. Zato oprostite! OPROSTITE MI! Lidija Na nas svet stop 0 naših hobijih, konjičkih in drugih ljubljenčkih mo dijaki 4. c razreda, ekonomskega programa na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Veljamo za pridne dijake, zato naš razrednik Alfred Feher z nami nima velikih skrbi. Smo zelo iznajdljivi in prav zdaj, ko so bile kvalifikacije nogometnih reprezentanc za svetovno prvenstvo, smo poskušali skoraj pri vsaki uri profesorjem ukrasti kakšno minuto, da bi se pogovarjali o tej najpomembnejši postranski stvari na svetu. V nadaljevanju boste opazili, da nas je večina v razredu ljubiteljev nogometa. Sedaj pa se bomo predstavili tako, kot smo zapisani v redovalnici. Karmen Adanič iz Turnišča rada potuje, bere revije, posluša dobro glasbo in se druži s prijateljicami. Tatjana Bogdan iz Gaberja je v kulturnem društvu vodja odrasle prekmurske folklorne skupine ter zapisničarka, v nogometnem klubu blagajničarka ter skrbi, da so igralci na tekmah zmeraj v čistih dresih, je članica Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora Maribor, ig-gra cimbale, potuje in kolesari ter sestavlja križanke. Eva Cuk iz Lendavskih Goric i želo dobro obvlada nemški jezik, zato se je poskusila že na mnogih tekmovanjih in dosegla lepe uspehe. Mirjana Geči iz Dolge vasi rada posluša raznovrstno glasbo, žurira in telefonira, s svojimi šaljivimi izjavami pa nas spravlja v dobro voljo. Klaudija Gerenčer iz Kapce rada telefonira in žurira v krogu prijateljev, pripravlja se na izpit za avto ter inštruira matematiko. Dragi bralci! Odločili smo se, da bomo začeli v naši rubriki Na sceni s predstavitvami četrtih in petih letnikov srednjih šol v Pomurju. V vsaki številki ali pa v vsaki drugi bo na vrsti en razred, ki bo o sebi povedal nekaj skrivnosti. Prvi so se opogumili dijaki 4. c-razreda, ekonomskega programa na Dvojezični srednji šoli v Lendavi. Za predstavitev je poskrbela Tatjana Bogdan. Nana Mojca Gjerkeš iz Turnišča rada posluša Siddharto, se ukvarja s psičko ter igra košarko. Anica Gomboc iz Renkovec rada igra košarko in zmeraj poskrbi, da smo dobre volje. Anita Gomboc iz Dobrovnika hodi rada na nogometne tekme, potuje, bere znanstvene knjige, poje v cerkvenem zboru in je članica Mednarodnega arhivskega tabora Maribor. ( Renata Gone iz Mostja se rada sprehaja in udeležuje raznih tekmovanj, igra odbojko, posluša glasbo in je vedno nasmejana. Jožica Horvat iz Lendave se rada ukvarja s psičko Doni, posluša glasbo, je rada v družbi prijateljic in inštruira računovodstvo ter poslovno matematiko. Napovednik dogodkov Kam se lahko dam? V Vestniku strani Na sceni lahko dobite informacije o koncertih, delavnicah in drugem dogajanju v na- šg^taolicijjd zanima mlade ter mlade po v grajski dvorani ob 19. uri šesta pomurska šolska impro tekma Špilaj. Vstopnina je 400 tolarjev. Prav tako se bo začel v soboto v prostorih MIKK-a ob21. uri Vkoncert iz cikla »Mali - veliki MIKK ov oder« Nastopajo: DJ Slider'DjBeit^ in MR Črti DJ. V ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri bo v prostorih MIKK-a predavaje na temo Drogiram se! Kako naj ponovnrt ttfnmem s^hi-sel svojega Življenja? Na temo Med smislom življenja, bivanjsko praznino, logotera-pijo in zasvojenostjo bo predavala Ja-senka HREBAK, diplomirana sociologinja, profesorica in članica društva Korak naprej. V torek, 27. novembra, bodo vrteli v prostorih MIKK-a ob 18. uri posnetek koncerta skupin 12, DVD in Pop Mart Tour iz Tokya. V sredo, 28. novembra, ob 18. uri bo prvi filmski večer s komentarjem. Predvajali bodo film Peklenska pomaranča. Lendava V soboto, 24. novembra, ob 20. uri bodo prebirali v lendavski sinagogi ob glasbeni spremljavi mladinsko poezijo. Literarni perfor-mance mladih poetov bo dopolnila gostja iz Makedonije. Pomembno obvestilo! 1 Vabimo vsa mladinska društva in klube v Pomurju, da nam pošljejo obvestilo o tem, kaj pripravljajo, kaj se dogaja in kam se lahko mladi vključijo, da bodo imeli boljši pregled dogajanj, vi pa boljši obisk. Prepričani smo, da je več dogajanj, kot dobimo informacij, ali pa se motimo? Informacije lahko pošljete na naslov: Na sceni, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nasceni@hotmail.com. Jdalca Z magovalec Malega velikega na Avantgarda iz Beltinec, ki je vilo točk: dvajset (ocenjevali so cial, vizualizacija, izvedba ipd.). Za nagrado bo skupina lahko nastopila pred nastopom benda Zablujena generacija 21. decembra v srednješolskem centru y Murski Soboti, ko bosta zaigrali tudi skupini Bleed On in Odpisani. Konkurenti Avantgarde iz prvega MIKK-ovega večera, skupini Neo s Cankove oz. Državljan Klinc iz Bogojine, sta zbrali štirinajst oziroma šest točk. Na drugem MIKK-ovem večeru je pobrala največ točk skupina Nevergreen iz Tešanovec, in sicer štirinajst, v dobri luči se je predstavila tudi skupina Muškat Hamburg iz Maribora (samo en član je iz Gornje Radgone), ki je dobila dvanajst točk, medtem ko dajejo člani skupine Panicka iz Lendave prednost domačemu nogometnemu klubu Nafta (saj so tudi vsi člani navijaške skupi- MIKK-ovega odra je skupi-zbrala maksimalno šte-se kriteriji kot poten- ne Gorgone) in šele potem glasbi, tako da so zbrali le šest točk. Skupina Nevergreen - zmagovalka zadnjega večera - je nastala avgusta 2000. Trenutno jo sestavljajo trije člani, vsi iz Tešanovec: Davorin Ciz, ki je bil tudi ustanovni član, na bobnih, kitarist Sebastijan Fartelj ter vokalist in basist Bojan Peček. Pravijo, da poslušajo zelo raznovrstno glasbo in da niso usmerjeni v neko določeno zvrst. Imeli so že nekaj nastopov na zasebnih zabavah in na treh festivalih (Rock butale, Fukstock in Pomurje poje). Kmalu bodo vključili še enega kitarista, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo snemanje studijskih demo posnetkov. T. K. ■ Kitarist skupine Avantgarda bo dobil novo možnost predstavitve skupaj s preostalimi člani 21. decembra pred nastopom Zablujene generacije v Murski Soboti. V MIKK-u pa se bodo to soboto pomerili še trije diskdžokeji: Slider, Berti in Mr Črti. Mateja Horvat iz Nedelice je članica prostovoljnega gasilskega društva Nedelica, posluša Siddharto, Vlada Kreslina in Posodi mi jiirja ter se druži s prijateljicami. Maja Hozjan iz Čentibe rada žurira, gleda televizijo in se druži s prijateljicami. Dejan Lebar iz Turnišča rad posluša glasbo in pravi, da so njegovi najsrečnejši trenutki v življenju takrat, ko je v krogu prijateljev. Sebastjan Mavrič iz Benice je navijač zelo glasne navijaške skupine Gorgone Lendava, navija tudi za AC Milan ter za slovensko reprezentanco - spremljal jo je tudi na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Dejan Novak iz Petišovec igra nogomet in hodi na ribolov ter navija za Dinamo iz Zagreba, Inter iz Milana in Bayern iz Miinchna. Monika Sabo iz Čentibe se rada sprehaja s psom Dipsijem ter žurira in spi. Robi Somi iz Gornjega Lakoša je prej veliko kolesaril, sedaj pa malo manj, saj je pred kratkim naredil izpit za avto. Dobro se razume na računalnik in se udeležuje tekmovanj iz nemškega jezika. Simon Vida iz Kota igra nogomet in hodi na ribolov. Pred kratkim je naredil izpit za avto, navija pa za Hajduk iz Splita. Violeta Zajnko iz Gaberja se rada sprehaja s psom Lesijem, posluša glasbo ter peče in kuha. Simona Žižek iz Čentibe igra šah, ukvarja se z risanjem, udeležila pa se je številnih tekmovanj in dosegla lepe uspehe. Večina nas je bila na maturantskem izletu na grškem otoku Krf, sedaj pa se že hodimo učit plese za maturantski ples. aša največja želja je, da bi nas naši prijatelji, sošolci, učitelji, starši in pač vsi razumeli. Temelj, da nas razumejo in da vedo, kaj želimo, pa je poslušanje, zato moramo tudi sami poslušati, ko nam kdo želi kaj sporočiti. Če bomo pozorno poslušali, bomo bolje razumeli, kaj je kdo hotel, kaj čuti in kaj potrebuje, manjša možnost je, da bi prišlo do konflikta. Bodi tudi ti prvi in poslušaj in več možnosti je, da bodo poslušali tudi tebe, ko boš želel, da te slišijo. Prosim, poslušaj Ko te prosim, da me poslušaš, ti pa me napadaš z nasveti, nisi uslišal moje prošnje. Ko te prosim, da me poslušaj, tipa mi začneš pojasnjevati, zakaj naj se ne bi počutil, kot se, gaziš po mojih občutkih. Ko te prosim, da me poslušaj, ti pa meniš, da moraš nekaj narediti, da bi rešil mojo težavo, se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno. Poslušaj! Prosim te le, da me poslušaš. Ne govori in ne deluj - samo poslušaj! Nasceni@hotmail.com 22 DOBRO JE VEDETI ... 22. november 2001 VESDIK Pomurske lekarne razkrivajo OVEN LEV STRELEC KOZOROG ONA: Morali se boste pošteno potruditi, da boste dosegli tisto, kar bi tako radi imeli. Upate sicer lahko, vendar vedite, da se bodo vaši upi uresničevali dokaj počasi. Poskusite izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še aduti. ON: Nepričakovan obisk vam bo nakopal celo goro skrbi, vendar ga boste vseeno veseli. Izvedeli boste tudi tisto, kar vas v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba vaše partnerke. Toda nikar se ne prenaglite. ONA: Nenadoma vas bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazite, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijatelji se boste prav prijetno zabavali in še nekoga boste spoznali. Izkoristite ponujeno priložnost! ON: Poslovni načrti se vam bodo sicer začeli uresničevati, vendar ne tako hitro, kot ste morda pričakovali. Dosegli boste predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakajte. DVOJČKA ONA: Veselje zaradi uspeha bo kratkotrajno, saj vas bo nekdo 41» »sa, prizadel ravno tam, kjer ste najbolj občutljivi. Nikar ne bodite k ij* V / toliko zaupljivi, ker vas zaradi tega nekateri že zelo izko-riščajo. L! L Proti koncu tedna se vam obeta vesela zabava, s katere boste odnesli težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin na dogodek pa bo ostal. Za kaj več se boste morali precej potruditi... RAK ONA: Zmagoslavje, ki ga boste uprizorili, bo šlo vašim prijateljem močno v nos. Čeprav še vedno ne boste mogli razumeti, da vam je uspelo, bodo rezultati govorili kar sami zase. Seveda vam previdnost ne bo škodila. ON: Poskusite se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To vam lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerke so vaše skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičili. ONA: V zasebnem življenju boste srečni, čeprav si nekdo že dalj časa prizadeva, da bi skalil vaš odnos s partnerjem. Ne dovolite nikomur, da se vmešava v vaše zasebno življenje, ker ste le vi porok za svojo srečo v življenju! ON: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje, to pa vas bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naleteli boste na nepredvidene težave in jih uspešno odpravili, tako da vam bo pot do cilja na široko odprta. DEVICA ONA: Vsaj še nekaj časa boste morali biti zadovoljni z majh-nim, zato si nikar ne zidajte gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hiteli, če pa dobro veste, da je trenutna pot popolnoma J napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge različice! “ JmSk ON: Nekaj noči ne boste imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji vas bodo sicer povabili na zabavo, vendar boste dan preživeli na povsem drugačen način. TEHTNICA ONA: Poskusili se boste otresti spominov na preteklost, a vam tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti vašo naklonjenost, toda vaše obnašanje ga enostavno odbija. ON: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa... ŠKORPIJON ONA: Spoznali boste nekoga, ki sploh ne bo vaš tip idealnega partnerja, a bo imel preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspeli upreti. Tako ne boste niti opazili, kdaj se boste ujeli v zanko, ki ste jo pripravili nekomu drugemu. ON: Namesto da se mučite s preteklostjo, se raje odkrito >. pogovorite o svoji prihodnosti. Sicer ste že veliko zamudili, toda še vedno vam lahko uspe. Popazite malo na svoje prepogoste čustvene izlive, drugače bo hudo ... ONA: Spoznali boste, da je za dober posel potrebno še kaj več kot samo trdo dglo. Še nihče ni obogatel le z garanjem in verjetno tudi vi ne boste. Razmišljajte raje malce drugače kot običajno. ON: Postali boste prav obsedeni z idejo, da vas nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabite, da ni vse tako črno, kot si predstavljate. Še vedno se vam bo ponujala priložnost, ki je enostavno ne smete zamuditi. ONA: Postajate vse bolj nervozni in naveličani vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas, da postorite nekaj za svojo prihodnost. Privoščite si malo spremembe v svojem življenjskem ritmu in videli boste, da bo takoj veliko bolje. ON: Bodite malce manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le vi. Realnejši pogled bi vam utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakujete. Pazite se partnerkine ljubosumnosti! VODNAR ONA: Marsikaj bo treba podrediti vašim poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi vaše ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotel niti on, še manj pa vi. ON: Prijeten konec tedna se bo prevesil v še prijetnejši večer. Z osebo, do katere gojite nekaj več kot samo prijateljstvo, se boste prav prijetno ujeli. Kdo ve, mogoče pa je prav to tisto pravo. RIBI ONA: Če boste neko preizkušnjo dobro prestali, se vam bodo odprla marsikatera vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta, in to tako na poslovnem področju kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se vam res splača potruditi! ON: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so vam padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boste mogli uresničiti. Nikar se ne spuščajte v karkoli tveganega. zdravilne skrivnosti Prehrana pri povišanem holesterolu rehrana zelo pomembno prepreči in zdravi povišan holesterol ter pomembno dopolni zdravljenje z zdravili. Nepravilna prehrana je neposreden vzrok številnih bolezni sodobnega časa, povzroči pa jih tudi posredno prek čezmerne telesne teže. Indeks telesne teže (ITT) naj bo manjši od 25 kg/m2. ITT izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom višine v metrih. Z zmanjšanjem telesne teže se hkrati zmanjšajo tudi skupni holesterol, neprijazni lahki lipidi LDL in trigliceridi. Pomembno je, kakšno gorivo poganja telo. Zaželeno je, da 50-60 odstotkov kalorij izvira iz ogljikovih hidratov, 10-20 odstotkov iz beljakovin in samo 30 odstotkov sme izvirati iz maščob v prehrani. Pri sestavi jedilnikov upoštevajte naslednja vodila: Manj maščob Pred kuhanjem odstranite z mesa vso vidno maščobo. Uporabljajte predvsem meso z manjšo vsebnostjo maščob, na primer piščančje in puranje meso brez kože, teletino, kunčje meso in ribe. Poleg sestavin je pomembna tudi priprava hrane. Ne jejte ocvrte hrane. Najboljši načini priprave so kuhanje, dušenje v lastnem soku in pečenje na žaru. Izberite mleko in mlečne izdelke z manj maščob. Izogibajte se industrijsko pripravljeni hrani. Dovolj nenasičenih rastlinskih olj Z maščobami smete zadostiti le 30 odstotkov dnevnih potreb po energiji. Za to zadošča 65 do 80 g dnevno. Do 30 g je lahko živalskih maščob, preostali del pa naj bodo rastlinska olja (olivno, sončnično, sojino in olje pšeničnih kalčkov). Nenasičena olja pomagajo uravnavati krvni holesterol. Veliko topnih vlaknin Dnevno zaužijte vsaj 35 g vlaknin. Povečajte delež živil rastlin- Z našega štedilnika Repna kremna juha *** Piščančje bedro s kremno omako Paradižnikove palačinke Endivija z jabolkom *** ' H« ' o Pecivo S kivijem Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Repna kremna juha Sestavine: 60 g masla, 160 g čebule, 20 g česna, 600 g repe, sol, poper, lovorjev list, kumina, peteršilj, 100 cl jušne osnove, 10 cl kisle smetane, 300 g krompirja Priprava: Maslo v kozici razpustimo in na njem posteklenimo na kocke narezano čebulo. Dodamo sesekljan česen in olupljeno ter naribano repo. Vse skupaj zalijemo z jušno osnovo, začinimo in na majhnem ognju kuhamo, da se živila zmehčajo. Nato pripravek za juho pretlačimo, ponovno pristavimo in dodamo na drobne kocke narezan krompir. Ko se krompir zmehča, dodamo kislo smetano, juho odstavimo z grelne plošče, potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj postrežemo. Piščančje bedro s kremno omako Sestavine: 45 g masla, 800 g piščančjih beder, 200 g čebule, 120 g mesnate slanine, sol, poper, pehtran, 20 cl mleka, 15 cl perutninske osnove ali vode, 5 g škrobne moke Priprava: Maslo v kozici segrejemo, piščančja bedra natremo s soljo, poprom in pehtranom. Na ogretem maslu opečemo začinjena bedra, jih položimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na kocke narezano čebulo in mesnato slanino. Zalijemo z mlekom in tremi četrtinami perutninske osnove. Prevremo, dodamo opečena bedra in dušimo do mehkega. Dodamo škrobno moko, ki smo jo razmešali v prihranku perutninske osnove. Vse skupaj prevremo, po potrebi začinimo in postrežemo. Paradižnikove palačinke Sestavine: 400 g paradižnika, 10 cl vode, sol, poper, bazilika, 50 g sladkorja, 2 jajci, 120 g bele moke, olje za cvrenje Sestavine za nadev: 100 g brokolija, 100 g skute, 1 jajce, 30 g čebule, sol, poper, pehtran skega izvora, saj se tako poveča tudi delež vlaknin. Topne vlaknine lahko v črevesju vežejo holesterol in njegove produkte, ki se nato izločijo z blatom. Veliko topnih vlaknin je v polnozrnatih ovsenih otrobih, stročnicah, sadju (jabolka, banane, citrusi in jagodičevje) in zelenjavi (korenček, zelena, glavnata zelenjava). Ovseni otrobi (50 do 100 g dnevno), pektin in sojine beljakovine (sojina moka, sojin kruh, tofu) ugodno znižajo holesterol. Tudi vsakodnevno uživanje česna (4 g svežega česna) uravna čezmerne vrednosti krvnih maščob. , Ne preveč holesterola Dnevno zaužijte manj kot 300 mg holesterola. Izogibajte se rumenjakom in živilom, ki jih vsebujejo, saj z enim rumenjakom že dosežemo dnevno priporočeno količino holesterola. Omejite tudi uživanje drobovine, možganov in mastnih vrst mesa. Vrednosti holesterola se ne bodo spremenile od danes na jutri, ampak boste morali trajno spremeniti način prehrane in jemati zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik. Zavedajte pa se, da bo učinek zdravil najboljši, če se boste hkrati držali tudi diete. Mateja Kardinar, mag. farm ■ ŽAJBLJEVE TABLETE vsebujejo suhi žajbljev ekstrakt, žajbljevo eterično olje in eterično olje poprove mete. Delujejo protivnetno in razkuževalno. Priporočamo jih pri blagih vnetjih ustne votline in žrela in kot dopolnilno zdravljenje pri vnetjih zgornjih dihalnih poti. Primerne tudi za sladkorne bolnike! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom! Galex d.d., Tišinska ulica 29g, 9000 M. Sobota tel.: 02/521 35 10, faks: 02/521 35 20 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Priprava: Paradižnik v hladni vodi splahnemo, razrežemo, damo v kozico in zalijemo z decilitrom vode. Začinimo, pokrijemo ter dušimo, da se paradižnik razpusti. Nato paradižnik pretlačimo, da dobimo 20 cl paradižnikovega soka. Sok ohladimo, sladkamo, primešamo razžvrkljani jajci in moko. Vse skupaj povežemo v gladko maso za palačinke. V ponvi na olju spečemo palačinke, jih nadenemo in zvijemo v rulado. Polagamo v pomaščen pekač in pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Pečene poljubno narežemo in postrežemo k mesu. Priprava nadeva: Brokoli skuhamo v malo slane vode, ohladimo in grobo sesekljamo.4 Dodamo pretlačeno skuto, jajce in začimbe. Vse skupaj dobro premešamo. Endivija z jabolkom Sestavine: 400 g endivije, 400 g jabolk, 20 g mletih orehov, 10 g gorčice, 10 cl belega vina, 3 cl vinskega kisa, 5 g mlete rdeče paprike, sol, poper Priprava: Endivijo pod tekočo vodo operemo in narežemo na rezance. Jabolka olupimo in narežemo na kocke. Endivijo damo na krožnik, v sredino zložimo jabolka in vse skupaj prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz gorčice, belega vina, mletih orehov, vinskega kisa, mlete rdeče paprike, soli in popra. Pecivo s kivijem Sestavine za testo: 300 g moke, 150 g margarine, 50 g sladkorja, 7 cl radenske," pecilnega pradka, dčep soli Sestavine za nadev: 300 g kivija Sestavine za jajčno kremo: 250 cl rastlinske smetane, 3 jajca, 30 g sladkorja, 1 vanilin sladkor Posip: 50 g naribane čokolade Priprava: V presejano moko zmešamo pecilni prašek. Dodamo drobne koščke margarine in v radenski raztopljen sladkor in sol. Na hitro po-gnetemo v testo. Iz njega naredimo svaljek, ga pokrijemo in damo za 20 minut na hladno, da se spočije. Nato testo razvaljamo v obliki kroga, tako da pokrije še 3 cm roba modela. Damo v pomaščen in pomokan tortni model. Po testu nadevamo 3 mm debele rezine kivija. Prelijemo z jajčno kremo, damo v pečico in pečemo 50 minut pri 185 °C. Pečeno še vroče potresemo z naribano čokolado. Priprava jajčne kreme: V posodi segrejemo sladko smetano in sladkor, odstavimo ter narahlo vtepamo jajca in vanilin sladkor. HVALA ZA TAKŠEN DOPUST! aj je lepšega kot čim lepše preživeti težko pričakovani dopust. Seveda se lahko naša pričakovanja oz. dopust sprevržejo v pravo moro in nezadovoljstvo. Prav to se je zgodilo gospe iz okolice Celja. Rezervirala je dvoposteljni zasebni apartma na Rabu, ki pa je bil vse prej kot to, kar ji je bilo obljubljeno. Objekt, v katerem sta stanovala s partnerjem, je 20 m od glavne ceste, v fazi gradnje, to pa pomeni, da je brez fasade in žlebov, iz zidov pa se na vse strani raztezajo žične armature, dolge pribl. 80 cm. Terasa je na zbirni jami za fekalije (lahko si samo mislite, kakšen je tu smrad v poletni vročini), s te pa je tudi vhod v apartma. Notranjost apartmaja je zelo neurejena, oprema je stara, izrabljena in potrebna zamenjave. V notranjosti so se sprehajale mravlje, prav tako je bilo veliko pajčevine in umazanije. Še večje presenečenje ju je čakalo na obali. Pot je bila dolga 400 m in ju je vodila skozi vinograde, prek dvorišč hiš in restavracij ter živih mej. Obala sploh ni bila urejena (je brez prh in sanitarij), povsod je bilo veliko smeti, ob celotni obali pa so bili privezani čolni, tako da so se kopali kar med čolni, to pa ni bilo ravno preveč varno. Opisala je še veliko več napak, mi smo napisali le najhujše, vse pa je podkrepila tudi s posnetki. Sprašuje nas, kako naj ravna in ali lahko zahteva odškodnino? Svetovali smo ji, da napiše pismeno reklamacijo in zahteva delno vrnitev kupnine. Turistična agencija ji je reklamacijo zavrnila z obrazložitvijo, da je bila to storitev, ki je v njihovem katalogu označena kot »preprost objekt«. Ker se stranka z obrazložitvijo ni strinjala, je prosila za naše posredovanje, obenem pa je podala prijavo tudi pristojni tržni inšpekciji. S stranko smo se dogovorili, da najprej počakamo na ugotovitve tržne inšpekcije. V odgovoru tržne inšpekcije je zapisano, da je le-ta opravila inšpekcijski pregled v poslovnih prostorih turistične agencije in zaslišanje direktorja gospodarske družbe. Ta je zagotovil, da bodo stranki vrnili 50 odstotkov vrednosti vplačanega aranžmaja. Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13- ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ ...za zdravje in dobro počutje BTIIK 22. november 2001 DOBRO JE VEDETI ... 23 Janieiof >twreti Soboto In Raklcanoi Psihiatrovi pomenki lit® »s —J jjudJ [11 aib® ujm zraz abnormnost mi nikakor ni všeč. O njem bi se dalo več kot debatirati in nikakor ne bi prišli do zadovoljivega konca. Vsak sistem ima nujno zlo, ki se mu reče pragmatičnost in se mu tudi psihiatrija ne more izogniti. Normalnost in abnormnost imata najmanj dva vidika, in sicer osebnega in družbenega. To, da je nekdo za družbo abnormen, še ne pomeni, da se sam tako počuti ali pa da je to v resnici. Psihiatrijo sestavljata dve veji: splošna in specialna. Prva se ukvarja z znaki, druga pa z diagnozami, ki so na neki način zloženke znakov. Najprej bomo obravnavali splošno psihiatrijo. Znotraj le-te začnimo pri motnjah zaznavanja, ki sloni na čutilih našega telesa. Ločimo zaznavanje od dotika pa do okusa... Začnimo pri iluzijah, ki so motnje zaznavanja pri obstoječi realni podlagi. Primer: Gledajoč oblak, vidimo v njem človeško, živalsko podobo ali kaj podobnega. Iluzije niso absolutno prepričljiv znak psihične motnje, saj jih ima lahko popolnoma duševno zdrava oseba, ki je recimo utrujena. (se nadaljuje) Dr. med. Jožef Magdič, nevropsihiater ■ VESTNIK jedilnikov, jedilniki in solate za posebne Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti informiranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98 - z naročilnico: kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ infnnpiranie. d, d.. UL arhitekta Novaka 13, M. Sobota bhanko čašah NAROČAM I iinfc in priimek naslov podpis cena: 4.500 sil ogočni enoredni jagnje-dov drevored na cesti, ki pelje iz Sobote proti vzhodu, je prava znamenitost naše pokrajine, saj naredi velik vtis na vse, ki se vozijo mimo njega. Še mogočnejši je bil dvoredni drevored, ki je bil posekan v drugi polovici oktobra 1970. Drevored so morali posekati iz dveh razlogov. Drevesa so bila za svojo vrsto že zelo stara in zato nevarna. Drugi razlog pa je bila gradnja ene prvih kolesarskih stez v Sloveniji, ob kateri so posadili sedanji enoredni drevored dve leti pozneje. Od Sobote do rakičanskega pokopališča so rasli majhni spačeni jagnjedi, ki so jih vsako leto obrezali »na čep«, tako da je na pomlad ostalo samo zgrbančeno deblo s kratkimi štrclji. Takih dreves je bila polna vsa Sobota. Saditi so jih začeli tik pred drugo svetovno vojno, nato so jih sadili še veliko let po njej, za obrezovanje pa se je porabilo veliko časa. V brezlistnem stanju so bili to pravi drevesni spački. Od katastrske meje pri rakičan-skem pokopališču do parka je bil dvoredni drevored z jagnjedi posajen okrog leta 1900. V času sajenja je drevored segal do Sobote, nekaj let pred prvo svetovno vojno pa je bil posekan do katastrske meje med krajema. Jagnjed zanesljivo ni doma v Evropi. Rimljani ga niso poznali, v srednjem veku so ga z Bližnjega vzhoda pripeljali Benečani. V Evropi se je pojavil najprej v dolini reke Pad, zato se tudi imenuje laški ali lombardski topol. V 18. stoletju se je začel širiti po Evropi, k čemur je največ prispeval Napoleon. Kot dober vojskovodja je takoj dojel pomen jagnje-dov za bojevanje. Jagnjedi so bili namreč posajeni ob mostovih in na križiščih cest kot orientacijske točke v veliki ravnini. Ukazal je, da se morajo saditi povsod v ravninah, zato so bili hitro razširjeni v vseh deželah, ki jih je osvajal; tudi v naših krajih. Jagnjed je zanimiv iz več razlogov. Ne zaseda veliko prostora, v ravnini je od daleč opazen, hitro raste, nobeno drugo drevo z ozko stebrasto krošnjo pri nas ne zraste tako visoko. Hitro raste do 30. Rakičanski drevored poleti 1961. Na levi je opazna za tedanje Prekmurje značilna živa meja iz oblikovanega gabra. Ta je bil eden prvih, ki so ga zamenjale modernejše, a manj domače ciprese. Cene (SIT) na tržnicah leta. V tem času doseže na dobrih tleh do trideset metrov višine, v slabih razmerah pa neha rasti že prej. Z leti postanejo veje krhkej-še, sprva samo posamezne, po 60. letu pa se sušenje vej zelo hitro razširi na vso krošnjo, ki postane zelo nevarna. Tako vitko drevo mora imeti zelo močne in dolge korenine, ki se vidijo ob prehodu debla v korenine. Posamezne korenine zrastejo tudi do 30 metrov od drevesa. Razraščajo se tik pod površino zemlje in so zelo agresivne. Trata in druge rastline nad koreninami slabše rastejo, posebno še, če nastopi suša, dvigujejo asfalt in tlak, celo temelje. Vsako sajenje drevoredov v odprti pokrajini zahteva temeljit premislek, če ta sploh sodi vanjo. Če jih že sadijo, so najprimernejše tiste domače vrste dreves, ki so samorasle in imajo trd les. Ne smemo pozabiti, da čim hitreje drevo raste, krajšo življenjsko dobo ima, za hitro rast pa potrebuje dobro zemljo. Tujerodne vrste, med katere spada tudi jagnjed, se ne sadijo v odprto po- Prozac zamenjalo generično zdravilo rozac, najbolj znano protidepresivno sredstvo na svetu, bo v ZDA zamenjalo cenejše generično zdravilo. Zvezne oblasti so namreč dale zeleno luč za prodajo zdravila podjetju Barr Laboratories, proizvajalcu generičnih zdravil. To bo prodajalo svojo različico prozaca v ZDA. Nov izdelek bo za približno tretjino cenejši. Proizvajalec prozaca, podjetje Eli Lilly, se bori, da bi licenco obdržal do leta 2003, zato se namerava pritožiti tudi na ameriško vrhovno sodišče. Prozac ne pomeni tveganja, da bi bolniki postali z njim zasvojeni, obenem pa povzroča manj stranskih učinkov kot njegovi predhodniki. Prozac naj bi od marca 1986, ko je zdravilo prišlo na belgijski trg, na ameriški pa dve leti kasneje, uporabljalo kakih 38 milijonov ljudi. krajino. V naseljih, ki se oblikujejo po drugih načelih in so razmere za rast domačih vrst manj primerne, se lahko uporabljajo tujerodna drevesa, prav tako na krajših odsekih, kot je povezava mesta s primestnim naseljem med Soboto in Rakičanom. Š. A. ■ r Sadje In zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka . 140-200 . 185 150 80-120 Hruške 500 . 330 350 300 Pomaranče 250 . ....... 275-320..... 280 ...‘ t.... 350 Limone 280 . 274 260 300 Banane .120-250 . 180 ....100-200 ... 150-200 Kivi 450 . 365 350 350 Solata kristalka .. 500 . 350 350 400 Endivija 250 . 290 280 300 Krompir 50 39-60 50 Česen 400 . 450 400 .... 350 Rdeče zelje 120 . 150 120 .... 100 Zeleno zelje 70-90 . „... 65 100 50 Orehi, jedrca 1.200 . 1.000-1.200 1.000 .... 1.500 Kumare 500 . 400.... .. 280 .... 400 Korenček 250 . 145-280. . 200 .... 250 Paradižnik 400 . 330 300 .... 350 Paprika 250 . 330-420 380 .... 400 Čebula . ... 80-120 . 70-120 100 .... ..70-150 Kislo zelje 250 . 240. . 200 .... 250 Kisla repa 250 . 240.... 200 .... 250 Maroni j 400 . 400 400 Mandarine 200 . 210 250 .... 200 Peteršilj.. 600 . 500 400 .... ... 500 Cvetača 300 . 270 300 .... 300 Suhe slive .... - 850 750 .... 800 Črna redkev .- 250 200 .... 250 s Zelena 330 400 .... 300 Por >. 390 400 .... 400 1 Rdeči radie 350 . 250 300 Hren 500 . 500 400 .... 500 Krompir 50 39-60 .... 50 Ohrovt 170 200 .... 280 Rdeča pesa 240 200 .... 250 Kaki 400 . 365 350 .... 300 Belo grozdje 300-450 . 490 400 400 Rdeče grozdje > 450 .. ..400 Klementine 280 250 .. ....250 Melancane 530 250 400 Ananas„ 410 400 500 Grenivke 160...... 400 400 Suhe fige 850 800 700 Suhe marelice 900 1.200 1.000 Granatno jabolko 300 . Energetski nasveti ToplotnolzolacIJ skl materiali I. ri danes uveljavljenih postopkih gradnje je treba ovoj zgradbe dodatno toplotno izolirati, kajti osnovni konstruktivni materiali, ki zagotavljajo zgradbi nosilnost in trdnost, prevajajo več toplote, kot je sprejemljivo. Naloga toplotne izolacije je zmanjšanje toplotnih izgub in posredno stroškov za energijo pa tudi zaščita nosilne konstrukcije pred zunanjimi vremenskimi vplivi (npr. dež, intenzivne spremne temperature in sončno sevanje) in njihovimi posledicami (kot so zamakanje konstrukcije, zmrzovanje v notranjosti nosilnih zidov, pregrevanje). Pri odločanju o izbiri primernega materiala za toplotno zaščito stavbe upoštevamo veliko kriterijev. Gotovo je najbolj izpostavljena lastnost materiala toplotna prevodnost 1 [W/mK]. Čim manjša je toplotna prevodnost, toliko boljši je toplotnoizola-cijski material. Na doseženo toplotno zaščito stavbe vplivata debelina in toplotna prevodnost to-plotnoizolacijskega materiala. Merilo za toplotne izgube skozi element ovoja zgradbe Je toplotna prehodnost k [W/m2K], ki mora biti čim manjša, če želimo dobro toplotno izoliran ovoj stavbe. Pri presoji razpoložljivih materialov je treba upoštevati še druge kriterije (protipožarna odpornost, difuzijska prepustnost, tjačna trdnost, stisljivost, trajnost, občutljivost na navlaževanje). Vedno bolj se zavedamo tudi pomena okoljskih kriterijev. Odločitev o izbiri materiala je povezana s predvidenim mestom in načinom vgradnje. Pogosto pa je pomemben faktor pri odločanju tudi cena materiala. Ponudba to-plotnoizolacijskih materialov na tržišču je v zadnjih letih tudi pri nas bogatejša. Poleg uveljavljenih in preizkušenih klasičnih toplotnoizolacijskih materialov prihajajo na tržišče tudi novi, t. i. alternativni to-plotnoizolacijski materiali, ki jih proizvajalci pogosto predstavljajo kot ekološke materiale. Razdelitev toplotnoizolacijskih materialov Toplotnoizolacijske materiale lahko razdelimo glede na kemijsko sestavo in strukturo. Tako anorganski kot organski materiali imajo predstavnika v skupini najpogosteje uporabljenih klasičnih toplotnoizolacijskih materialov. Med anorganskimkfnate-riali je na prvem mestu po obsegu uporabe toplotna izolacija iz mineralnih vlaken, to je steklena in ka- mena volna, med organskimi materiali so najpomembnejši penjeni materiali, na primer ekspandira-ni in ekstrudirani polistiren ter penjeni poliuretan. Z oznako ekološki toplotnoizolacijski material označujemo material oziroma izdelek, ki se odlikuje po tem, da v celotnem življenjskem krogu, od proizvodnje prek uporabe do odstranitve, kar najmanj obremenjuje okolje. Nizke vrednosti dosegajo mineralna volna, celuloza, pluta in kokos, srednjo vrednost vgrajene energije glede na doseženo toplotno vdornost imajo ekstrudirani in ekspandirani polistiren, lesne plošče iz oblancev in perlit, med energetsko potratne v fazi njihove proizvodnje pa sodijo penjeno steklo in lesene vlaknenke. Klasični toplotnoizolacijski materiali Izolacija iz mineralnih vlaken (kamena in steklena volna) je kemijsko nevtralna, ne trohni, se ne stara, obstojna je pri visokih temperaturah. Kameno volno proizvajajo iz bazalta in diabaza z dodanim koksom pri temperaturi taljenja okoli 1600 °C, steklena volna nastaja pretežno iz kremenčevega peska z možnostjo dodajanja recikliranega stekla v elektro-pečeh pri temperaturi okoli 1350 °C. Z razpiha-vanjem nastajajo vlakna, ki jih povežejo z dodajanjem veziva. V tej fazi dobi mineralna volna značilno barvo, steklena volna jeTumena in kamena volna je sivo zelena. Mineralno volno proizvajajo v obliki plošč, v zvitkih, jo kaširajo na različne nosilce (stekleni voal, lepenka, aluminijska folija). Toplotna prevodnost mineralne volne je dobra, v območju med 0.03 in 0.045 W/mK, to pa jo uvršča med najboljše toplotne izolatorje. Težavo predstavlja hitro naraščanje toplotne prevodnosti pri navlaževanju, zato je treba posebno pozornost posvetiti skladiščenju, kakovostni izvedbi parnih ovir in zapor ter preprečiti vstop vode v konstrukcijo ovoja stavbe. Z ekološkega vidika je slabost sorazmerno veliko energije, potrebne pri proizvodnji. Ker dosega mine-ralna volna majhno toplotno prehodnost, je potrebna vgrajena energija na enoto toplotne upornosti toplotno izolacijske plasti srednja (kamena volna) do majhna (steklena volna). Mineralna volna je lahko zaradi drobnih vlaken, ki jo sestavljajo, kancerogena. Manj škodljivi materiali imajo KI 40 (indeks kancerogenosti). Kljub temu velja, da je treba upoštevati pri delu z mineralno volno zaščitne ukrepe. Posebej po vgradnji na notranji strani je drobna vlakna treba odstraniti, tako da prostore prezračimo. Mineralna volna je široko uporaben in cenovno ugoden material. (Za več brezplačnih in strokovnih informacij se obrnite na bližnjo ESP ali pokličite 031 311 159.) Miran Fujs, dipl, inž., energetski svetovalec ■ ... za zdravje in dobro počutje 24 DOBRO JE VEDETI —/OGLASI 22. november 2001 HM Naše telo in zima ter »obvezna zimska oprema« Jesen, ki nas je zasipala s čudovitimi barvami listov in cvetov, se počasi preveša v zimo. V letni čas, ki nas Iv višje ležečih krajih obdari s snegom in slepečo svetlobo belih kristalov, v nižje ležečih pa ponavadi z zimsko sivino, nizkimi temperaturami in dostikrat tudi nadležno meglo. Naše telo pozimi doživlja stres, saj ga enkrat izpostavljamo nizkim temperaturam na prostem', drugič pa toplemu zavetju bivališč. Težave s kožo, prehladnimi obolenji in imunskim sistemom nasploh pa tudi poškodbe gibal zaradi zmrzali so zato pozimi seveda močno povečane. KOŽA: ko se spusti zunanja temperatura pod ničlo, se tudi koža močno ohladi. Upočasni se prekrvitev, s tem pa tudi preskrba kožnih celic s hranljivimi snovmi in kisikom, zunanja plast kože ne proizvaja maščobe, koža se močno napne in rada razpoka, to pa posebej velja za ustnice. Koža ustnic namreč ne vsebuje lojnic niti znojnic, zato je priporočljivo pozimi nanesti nanje mastne kreme, ki vsebujejo izvlečke ognjiča, morskih alg in mandljevo olje ali olje jojobe. Dobro delujejo tudi preparati z izvlečki medu, z lahkoto pa ustnicam vrnemo vlago z oblogo iz kamilic in zelenega čaja. Poleg ustnic poskrbimo tudi za kožo obraza, ki je prav tako izpostavljena direktnemu vplivu izrazitih temperaturnih razlik, na kar se odzove z razširjenimi, rdečimi žilicami. Taka »kuperozna« koža potrebuje zaščito, za kar strokovnjaki priporočajo kreme, ki vsebujejo olje iz šipkovih semen, izvlečke iz koral, panthenol ter vitamin K. Kreme, ki jih nanašamo na kožo obraza, najbolje v več plasteh, morajo biti sestavljene iz vodnooljnih emulzij, ki puščajo na koži maščobni film in tako ščitijo pred mrazom. Ob ustnicah in obrazu seveda ne gre pozabiti tudi na roke in noge, saj je predvsem koža rok neposredno izpostavljena. Za kožo rok uporabimo kreme, ki vsebujejo čebelji vosek, izvlečke ognjiča ali naravna olja. Nogam bo posebej koristila topla kopel (36-38 stopinj), ki ji lahko dodamo soli za sprostitev in ogrevanje nog. Sicer pa lahko noge pred mrazom že čez dan zaščitimo s toplimi nogavicami iz zajčje volne in z ustrezno obutvijo. Imunski sistem in prehladna obolenja Hladni in razmeroma vlažni zimski meseci so za človeško telo še posebej naporni: manj se gibljemo, uživamo težjo in bolj'kalorično hrano, »siva« zima nas dela bolj melanholične in depresivne, okoli nas pa prežijo številni »zimski« virusi. Tako gre pozimi za značilen padec odpornosti organizma oziroma za oslabitev imunskega sistefna, ki ga največkrat napade prav virus gripe oziroma prehlada. Poleg tega, da se proti različnim povzročiteljem gripe lahko uspešno cepimo, krepitvi imunskega sistema močno koristijo čaj ameriškega slamnika ter pripravki, ki vsebujejo matični mleček. Sicer pa gripo ponavadi spremlja še povišana telesna temperatura, ki organizmu sicer pomaga uničevati bolezenske klice in tako sama po sebi še ne pomeni bolezni, zato naj bi »vročino« zniževali šele potem, ko se ji pridružijo še glavobol in bolečine v sklepih ali po vsem telesu. V lekarnah je mogoče dobiti celo vrsto sredstev za znižanje povišane telesne temperature, znebiti pa se je lahko poskušamo tudi z nekaterimi preizkušenimi domačimi zdravili: s sokom rdeče pese, čebule, ribeza in zelene, na voljo pa so tudi pripravki iz naravnih zelišč (čaj iz gloga, bezga, kamilice, lipe, koprive, rožmarina, trpotca ...). Sicer pa.uživajmo hrano, bogato z minerali in vitamini, pijmo veliko tekočine (voda in brezalkoholne pijače), privoščimo si dovolj sprostitve in se izogibajmo-stresu. Ugotovitve kažejo, da optimisti zbolevajo bolj poredko kot pesimisti. K lažji sprostitvi bo pripomogla uporaba eteričnih olj v obliki aromaterapije. Ob tem morda ne bo odveč omeniti, da smo pozimi iz že omenjenih razlogov poleg virusov mnogo dovzet-nejši tudi za okužbe z različnimi bakterijami, ki nam gre-nijo.življenje in povzročajo različna bolezenska stanja. Pri tem nam lahko pomagajo kar domače začimbe, kjer seveda ne moremo mimo česna, v katerem je alicin, ki deluje kot antibiotik in preprečuje infekcije, približno enak učinek pa so ugotovili tudi pri čebuli, origanu, sivem in črnem popru, ingverju ter čiliju. Tako deluje čili protibolečinsko, zavira razmnoževanje bakterij in glivic, omeniti pa kaže tudi njegovo antirevmatično delovanje z uporabo obližev, ki se zalepijo na kožo, ali v obliki mazil; muškat blaži kronične bronhitise, rožmarin pomaga normalizirati krvni tlak, poper pospešuje prekrvitev in prebavo ter znižuje število bakterij, artičoka pa pomaga zniževati maščobe v krvi. Začimbe tako ne vplivajo samo na okus hrane, pomagajo nam tudi lajšati bolezni. Telesna aktivnost Zimsko obdobje je čas, ko so nam sneg, led in nizke Temperature dober izgovor za posedanje na toplem in izogibanje telesni aktivnosti. Potem so tu še prazniki, v naših krajih še dobro znane »koline« in posledice se kmalu pokažejo na čezmerni telesni teži, povišanju holesterola, krvnega tlaka ipd. Tako se moramo tudi pozimi odločiti za več gibanja, ki ga lahko izvajamo v naravi (aerobna hoja, tek na smučeh ...), rekreiramo pa se lahko tudi doma s pomočjo različnih telovadnih naprav in pripomočkov, s katerimi poskušamo aktivirati kar največje šte vilo mišic in se kar najbolje »zadihati« (povečati porabo kisika). Rekreacija, takšna ali drugačna, je torej tudi pozimi zelo pomembna, saj zniža telesno težo, izboljša splošno telesno počutje, normalizira zvišan krvni tlak, zmanjša učinke stresa in tako močno zniža tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Za telesno aktivnost tako ni letnega časa in tudi let ne! Če pa ob takšni telesni aktivnosti vendarle pride do poškodbe (zvini, izpahi, ob slabo očiščenih pločnikih tudi kakšen zlom), si lahko po obisku zdravnika bolečine lajšamo s hladilnimi povoji, ki obenem zmanjšujejo otekline, poškodovane sklepe pa lahko utrdimo z različnimi stezniki in opornicami, ki pripomorejo k hitrejši ozdravitvi poškodbe. V zimo stopimo torej z optimizmom (ki ga v trgovinah ni v zalogi) in ustrezno »zimsko opremo«, ki jo dobite v vseh trgovinah Odam. Slovensko društvo za celiakijo- podružnica za Pomurje obvešča člane, daje ortopedija ORFAM, ki ima svoje trgovine v Murski Soboti, Gornji Radgoni in bolnišnici Rakičan začela prodajati široko paleto prehrambenih izdelkov, ki. ne vsebujejo glutena. Nataša Špilak - Fartelj ŠIMm Murska Sobota ORTOPEDIJA ORFAM Lendavska 37,9000 Murska Sobota tel:(02)523 13 987 fax:(02)523 13 79 Zgodilo se je... motorna vozila z rodovnikom, prodamo. Tel.: 561 11 57. m!0362 razno Genterovci V bližini Genterovec se je zgodila 16. novembra delovna nesreča. Traktorist S. Š. je pred nalaganjem mulja na priklico ugasnil traktor, vendar je pustil vozilo očitno v prestavi. Ko je tovor naložil, je z železno palico spojil električna pola (plus in minus) na zaganjaču, nakar se je vozilo začelo premikati vzvratno. S. Š., ki je stal med kolesi, se ni mogel pravočasno umakniti, zato ga je prednje kolo zapeljalo prek telesa. Poškodba je huda in zdravijo ga v soboški bolnišnici. Renkovci V petek, 16. novembra, dopoldne se je odpeljal z doma s kolesom z motorjem 74-letni Štefan Tratnjek iz Renkovec. Odpeljal naj bi se nabirat gobe. Ker se do enaindvajsete ure ni vrnil, je svojce zaskrbelo in izginotje so prijavili na telefonsko številko 113. Kmalu zatem je stekla akcija iskanja in pregledali so vse možne lokacije, na katerih se je običajno zadrževal. Na dan izginotja ga niso našli. So ga pa našli (menda Romi) naslednji dan, in sicer nedaleč od logamice na Kobilju. Bil je mrtev. Umrl je naravne smrti, saj je bil srčni bolnik. Kot vdovec je živel sam, toda svojci so ga-vsak dan obiskovali. Tišina R. A. se je peljal 17. novembra z osebnim avtom iz smeri Radenci proti Murski Soboti. Na Tišini očitno ni vozil pravilno, kajti v ostrem ovinku je zapeljal na levo smerno vozišče in trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljal z nasprotne smeri P. A. Slednji se je tudi hudo poškodoval. Lendava 18. novembra v jutranjih urah je neki Lenda-včan zaman iskal svoj avto Zastava yugo in krajo seveda prijavil policiji. Vozilo so opazili na Pe-tanjcih policisti soboške prometne policije in se zapeljali za njim. Voznik je, ko je zaznal, da mu »gori pod petami«, zapeljal med njive, kjer sta s sopotnikom izstopila, jugeca sta pustila, in skušala pobegniti, a so ju ujeli. Bila sta tujca, ki sta ilegalno Na kratko Ljutomer Drugo soboto v novembru je bilo v ljutomerski cerkvi sv. Janeza Krstnika srečanje dijakov in študentov z območja dekanije Ljutomer, ki sicer zajema enajst župnij Prlekije, dela Slov, goric in Apaškega polja. Govorili so bogoslužnih znamenjih. (F. KI.) Gornja Radgona V PGD Gornja Radgona se že pripravljajo na stodvajsedetnico, ki jo bodo praznovali prihodnje leto v septembru. Tedaj bodo tudi uradno prevzeli petindvajset milijonov vredno novo gasil sko vozilo za tehnično reševanje ob prometnih nesrečah in razlitju nevarnih snovi. Šasijo vozila so že kupili. Enako visoke jubileje praznujejo prihodnje leto tudi gasilci v Apačah, Orehovcih in Žepovcih. (F. KI.) Trdkova Nekdanja stražnfca JLA je bila več kot deset let neizkoriščena, zdaj pa jo je kupil od občine domačin in jo bo dal preurediti za turistično dejavnost. Plačal je menda pet milijonov, ki so obogatili proračun kuzmanske občine. Kupec je seveda prepričan, prišla k nam. S kazensko ovadbo so ju izročili preiskovalnemu sddniku. Gerlinci V soboto, 17. novembra, okrog 17. ure je petdesetletni Anton G. iz Gerlinec vozil traktor, h kateremu je imel pripet trosilnik gnoja, na njem pa nekaj gnoja. Nameraval je seveda na svojo njivo, a ni zapeljal nanjo, ampak n šanec (obcestni jarek) s kanaletami in se prevrnil ter obstal ukleščen v razbitine. Na kraj nesreče so odšli tudi murskosoboški gasilci, vendar so ga medtem domačini že izvlekli. So pa izvlekli traktor in sanirali kraj nesreče. Anton je imel srečo, saj se ni prehudo poškodoval, kajti v torek so ga že odpustili iz bolnišnice. Življenje mu je rešila traktorska kabina! Krašči Naši ribiči ponavadi lovijo ribe (takšne in drugačne) z obrežja ribnikov, jezer, rek in potokov. Dva ribiča - imen uradno nismo zvedeli - pa sta se po Ledavskem jezeru pri Kraščih zapeljala s čolnom - in se prevrnila! Pred tem sta polagala vabe in na eno od njih se je ujel smuč. Ko sta ga nameravala izvleči, sta se oba nagnila na isto stran in čoln se je prevrnil. Še dobro, da sta plavalca. Odvrgla sta večino oblačil, ohranila prisebnost in zaplavala proti dvesto metrov oddaljenemu obrežju jezera. Njuno nesrečo so opazili drugi ribiči in jima s čolnom šli naproti ter pomagali iz ledeno mrzle kopeli. Odpeljali so jo v bolnico, kjer niso našli poškodb, ampak so podali le diagnozo, da sta nekoliko podhlajena. Eden je pomoč odklonil, drugi pa je ostal na »opazovanju«. Oh, ta ribičija\ Pomurje Na Gornji Bistrici je nekdo z avtocisterne ukradel črpalko. - Neka gostja hotela v Lendavi je ob zlatnino. - Neznanci so vlomili v vinsko klet v Dobrovniških Goricah. - Iz nabiralnika v preddverju župnijske cerkve v Bogojini je nekdo ukradel približno 40.000 tolarjev. Š. S. da mu bo dejavnost, za katero se odloča, prej ali slej vrhila izdatek, kajti točka utegne postati turistično in gostinsko zanimiva. (J. Ko.) Šalamenci V tem kraju so ustanovili med prvimi v puconski občini turistično društvo. Dejavnost pa ni povsem nova, kajti v kraju so že pdtekale aktivnosti za ohranjanje kulturnega izročila, starih navad in običajev ter skrbi za okolje. V TD je okrog sto trideset članov, vodi pa jih Danilo Jansik. Društvo si želi lasten prostor za del svoje dejavnosti. (J. Ko.) KARAMBOLIRANO VOZILO TAKOJ ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoodpad, Franc La-sbaher, Ženjak 10, 2234 Benedikt. ml0105 TOVORNO VOZILO ZNAMKE ZASTAVA FURGON 50-8. letnik 1988, registrirano do marca 2002, prodam. Tel.: 031 889 877. m 10316 SIERRO 1,6 CL, novejši model, lepo ohranjeno, prodam za 230.000 SIT. GSM: 031 596951. m 10330 LANTRO 1.8, SREBRNE BARVE, letnik 1996, z vso dodatno opremo razen klime, dodam letne gume s platišči, s servisno knjižico, 96.000 km, nikoli karamboliran, prodam. Tel.: 031 770 195. mlO331 RENAULT 5, letnik 1990, registriran do avgusta 2002, prevoženih 76.000 km, prodam. Tel.: 546 20 13. ml0354 LADO SAMARO, letnik 1990, registrirano do aprila 2002, 85.000 km, ugodno prodam. Vanča vas 35, p. Tišina, tel.: 031 464 578. ml0364 CITROEN BX 1,6 TRS, letnik 1989, registriran do aprila 2002,.ugodno prodam. Tel.: 031 233 785. ml0374 MERCEDES C Clasic, letnik 1998, 40.000 km, z vso opremo, prodam. Tel.: 587 11 51. m 10379 NEPREMIČNINE । -kupimo več p N 1-do 3-sobnih Q p stanovanj g 0 v Murski Soboti p R - prodamo M poslovni prostor A v pritličju, O C 47 m2, V I . v Murski Soboti A - Gostinski lokal, * 82 m2, center M. J* Sobote, prodamo. ““ DILL, d. O. O., Murska Sobota, Tel: 02/530 47 40, faks: 02/532 13 22 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. Vzreja nesnic Tibaot,' tel.: 582 14 01. m9475 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 50 ali tel.: 546 12 53. mlO317 ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, cena 10.000 SIT, prodam. Tel.: 542 14 89. m 10352 BELE POLARNE PSE SAMOJEDE, posesti GRADBENO PARCELO, veliko 8 arov, v Ižakovcih, prodam. Tel.: 542 14 04. mlO35O DVOSOBNO STANOVANJE v Vrtni ul. 8 v M. Sobot, oddam v najem. Tel.: 52812 32,041 357 181. mlO353 ENOSOBNO STANOVANJE v cen tru M. Sobote prodam. Tel.: 522 10 98, po 16. uri. ml0358 STANOVANJE - GARSONJERO v M. Soboti, vredno ogleda, prodam. Tel.: 527 11 81 ali 041 746 027. ml0360 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 031 820 754. ml0382 V MURSKI SOBOTI, v soseščini sodišča in hotela Diana, oddamo tri prostore z vsemi pritiklinami, 60 m2. Primerni so za pisarniško, odvetniško, zdravniško dejavnost ali mirno obrt. Možnost parkiranja in ga-ražiranja. Tel.: 040 399 071, 02 521 11 71.ml0385 PARCELE, skupno 50 arov, najelo-vškovem bregu pri Moravskih Toplicah, lep razgled, južna lega, prodam. Tel.: 526 82 39, zvečer. kmetijska mehanizacija TRAKTOR IMT 5136 prodam. Tel.: 041 724 028. ml0349 ŽITNI KOMBAJN KLAS DOMINA-TOR 108 SL, z vso opremo, v zelo dobrem stanju, balirko za kvadratne bale in osebni avto Mercedes 200 D, letnik 1990, prodam. Tel.: 041 466 124. mlO356 kmetijski pridelki MLADO VINO z dostavo prodam po 220 SIT. Tel.: 041 909 839 ali 579 1189. ml0334 MLADO VINO (mešano, belo) prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 524 15 19. mlO363 BELO IN RDEČE ZELJE prodamo. Po želji tudi naribamo. Martin Duh, Melinci 142, tel.: 541 22 03. ml0367 VINO, mešano, laški rizling - beli pinot, 300 do 400 litrov, ugodno prodajo. Tel:. 041 508 891. m 10383 ' Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. PodjeHe n iRlormlranje. il. d., Ulici irblltkii Novak« 13, M. Sobota DRVA, hrastova, hlodovino in trifazni stroj za brušenje parketa prodam. Tel.: 041 717 049. ml0332 BUČNO SEME, SVINJE ZA ZAKOL IN DELE ZA RENAULT 5 prodam. Tel.: 031 301 817 ali 549 15 00. ml0341 POHIŠTVO za kuhinjo z belo tehniko in jedilnico prodam. Te.: 041 424 042. ml0345 SEDEŽNO GARNITURO in dve termoakumulacijski peči prodam. Tel.: 02 522 16 24. m 10348 BREJE SVINJE, pujske in rešetke za goveda, 3,30, prodam. Tel. 587 11 00 ali 031 870 802. ml0361 KUHINJO SVEA z vso belo tehniko, dobro ohranjeno, prodamo Tel : 587 11 51. ml0375 SKUPINAM do 20 oseb ponujamo ob koncu leta izbrane jedi in pjače. Pokličite 540 13 78, gostilna Ajda, Cankova. mlO372 delo ŽELITE INFORMACIJE O D)B REM ZASLUŽKU - tudi z delon na vašem domu. Pokličite tel.: 041 ’47 121, Infokomerc, Danica Maletev, Šercerjeva 20, 3320 Velenje. ml0133 DEKLE ZA STREŽBO V GOSTILNI zaposlimo za redno delo. Hranain stanovanje v hiši. Tel.: 03 583 30 8, Gostilna »Na klancu«, Ana Švare, s.o., Ljubija 57a, Mozirje. ml0346 REDNO ZAPOSLITEV DOBI DELTE V BISTROJU. Za hrano in staro-vanje poskrbljeno. Tel.: 03 897 18 50, 041 613 070, Fanika Vrtačnik,s. p., Ravne 103, Šoštanj. ml0368 NATAKARICO ALI PRIUČEN) DEKLE ZA DELO V STREŽBI PIJAČv gostinskem lokalu iščemo. Možro opravljanje pripravništva. Tel.: (K 563 1340,02 561 1276, Kristina Dn-sler, s. p., Podgorje 32, Apače mlO37O STE OPAZILI NAŠO PRODAJO N/ MORJU? Vam je bila všeč? Pokličete potrebujemo zastopnike. Tel: 01 501 41 62, BIO NOVA SKK, D. O. O., Ste gne 25, Ljubljana, ml0371 ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KU HARICO. Dobra plača. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 041 748 905. ml0386 srečanja MOŠKI, 55 let, brez obveznosti, želi spoznati temperamentno žensko. Ponudbo pod šifro: NOV ZAČETEK. mlO323 Televizijski spored od 23. do 29. novembra 2001 Petek, 23. 11. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Pod Pekrsko gorco 9 .00 Fračji dol, lutkovna nan. 9.20 Pia se nauči plavati, film za otroke 9.35 Na liniji, oddaja za mlade 10.30 . Zenit 11.05 Dosežki 11.25 Slovenski magazin 11.55 Dr. Guinnova, nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Čari začimb: Školjke na rukoli 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Iz popotne torbe 17.00 Rdeči grafit 17.45 National Geographic, serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarji: Na mladih svet stoji 20.35 Deteljica 20,45 Poljub v Glasgowu, angleška nad. 21.30 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Kulturna borza 22.55 Polnočni klub 0.05 National Geographic, serija TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Svet odkritij, serija 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Ženska, brazilska nad. 17.50 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.), 1. vožnja 19.15 SP v smučarskih skokih, posnetek 20.00 Sloves, angleška serija 20.50 Veleslalom (m.), 2. vožnja 22.00 Blišč in beda kurtizan, francoska nad. 23.00 Otipljiv dokaz, film 0.35 Ljubimkanja in nogomet, angleška nad. 1.25 Videospotnice POP TV 9 .10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Poklicne izpovedi -16,25 Prepovedana strast, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Bitka s teroristi, film - 21.40 Privid zločina, nan. -22.30 Udarci pravice, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. - 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9 .00 Ekstra magazin, ponovitev - 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Jerry Springer Show - 11.30 Pop’n’Roll - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Meteor, vreme -18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Skrivnostno mesto, kanadsko- film - 23.15 Ekstra magazin, ponovitev - 23.40 Pop’n'Roll IDEA TV - KANAL 10 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator - 15.25 Intervju: Mirko Horvat - 15.35 Anketa -15.40 Večernica v M. Soboti - 16.00 Kanal A -18.00 ŽIVA-IDEA TV, reg. program - Aktualno -Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl nagrajuje, nagradna igra v živo -18.35 Videoidea, glasbena oddaja v živo - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, ponovitev. 09.45 Vitalis,, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Zakoj pa nej, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.45 Vitalis, ponovitev. 17.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Prodajni dnevi »Kegl«, reportaža. 18.20 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.00 Zakoj pa nej, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, ponovitev. 20.15 Prodajni dnevi »Kegl«, reportaža. 20.20 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.20 Ljudje Evrope: Prihodnost dela. 21.30 Zelena bratovščina 22.30 Gnes,.inf. oddaja. 22.45 Najviža, glasbena oddaja. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Dihalne vaje, film -15.00 Poročila - 15.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine - 15.45 Portreti - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Dokumentarna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 20.55 Žena francoskega poročnika, film - 23.00 Odmevi dneva - 23,20 Šport danes - 23.35 Drakala, film - 1.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poslovni klub - 10.25 Sodnica Amy, nan. -11.10 Zabavni program - 13.10 Politični magazin -14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.00 Zakonski stan, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Caffe dnema - 23.20 Poročila - 23.25 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 9.30 Zasedanje hrvaškega Sabora,, prenos - ...Panorame turističnih središč Hrvaške - 19,30 Glasbeni program - 20.10 Kurirji meteorjev, dok. film - 21.00 Show Michaela Richardsa (3/13) - 21.20 Veronikine skrivnosti III, humoristična serija (6/ 22)- 21.45 Na zdravje (58/100) - 22.10 Maggie (7/9) - 22.35 Čas je za jazz - 23.50 Glasbeni program - 0.30 Košarka: NBA pregled - 1.00 Košarka NBA: Philadelphia - Cleveland, prenos TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - f2.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazin -13.50 Maske - 14.05 Tropska vročina, nan. -15.05 Za upokojence - 15.35 Naslednje vojne, dokumentarni film - 16.30 Požarna stena -17.05 O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830in 2000: GNES - inform. oddaja Milenijski teater - 17.30 Slava našega gledališča - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.30 Okno -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Grmenje, film - 21.55 Evropski obrazi: Francija - 22.25 Poročila, aktualno, tema - 23.10 Duet - 23.40 Alamo Bay, drama - 1.15 Karpatska kronika - 1.20 Svet TV2-MADŽARSKA 5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nan. - 9.45 Zaljubljeni slavček, nad. -10.10 Gastronomska popotovanja - 10.40 Avtosa-lon 2001 - 11.05 Neposredna ponudba, nan. -12.10 Madžari - 12.15 Napad na Sirakuzo, ital, film - 14.45 Varuška, nan. - 15.15 Vitezi vetra, nad. - 16.05 Ranjena srca, nad. - 16.25 Povejte svoje mnenje! - 16.35 Lucecita, nad. - 17.05 Prijatelji in ljubezni, nan. - 18.00 Fiorella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 20.00 Ljubiti do zagona, nad. - 20.30 Activity, kviz - 21.15 Darido z Lajcsijem - 23.15 Dober večer - 0.00 Prekleta palača, grozljivka - 1.45 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 11.45 Konfeti - 12.10 Otroški program - 15.20 Beverly Hills - 16.05 Princ iz Bel Aira - 16.30 Deskanje na snegu, Kaprun - 17,05 Smučarski skoki, Kuopi - 19,00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.20 Ničesar za izgubiti, komedija - 23.00 Samo 48 ur, kriminalka - 0.30 Prava ljubezen TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Pustolovščine Toma Sawyerja, film -12,00 Poročila -12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gospodarica - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16,00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Žarišče: Hitler in ženske - 22.10 Čas v sliki -22,35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona -0.00 Čas v sliki ' Sobota, 24. 11 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Gulimišek 9.25 Radovedni Taček: Knjiga 9.40 Male sive celice, kviz 10.35 Kralj Drozgobrad, slovaško-nemški film 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Mostovi 14.20 Pod piramido 14.50 20,000 milj pod morjem, film, 2. del 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Špicparkeljc, risani film 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nan. 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Z vseh koncev sveta, ang.-jap. serija 18.50 Risanka 19,05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkarji: Poroka 20.35 Nekako čudovito, film 22.05 Obiskali smo .... francoska serija 22.40 Poročila, šport, vreme 23.05 Kulturna borza 23.15 Sopranovi, nad. 0.05 Potovanja Jacquesa Lecoqa, fran. oddaja 0.55 Z vseh koncev sveta, angleško-japonska serija TV SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.35 Raymonda imajo vsi radi, nan. 10.05 Murphy Brqwn, nan. 10.35 Štafeta mladosti 11.30 Narodnozabavna glasba 15.00 Evrogol 16.00 Liga prvakov v rokometu 17.50 SP v alpskem smučanju, slalom (ž.), 1. vožnja 19,15 SP v smučarskih skokih, posnetek 20.50 Slalom (ž.), 2. vožnja 21.45 Praksa, nan. 22.25 Sobotna noč 0.25 Videospotnice POP TV 8.20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Jezdeci senc -10,30 Možje v črnem - 11.00 Črni pirat - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan - 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan. -15,40 Prva izdaja, nan, - 16.30 Možje v belem, nan. - 17.30 Snubitev, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Teorija zarote, film -23.40 Iz ječe z ljubeznijo, film - 1.30 24 ur, pon. KANALA 9.20 ■ 13.25 Obala ljubezni, pon. - 13.30 Atlantic City, film - 16.30 Tako pač jel, nan. - 16.00 Ma-tlock, nan. -16.50 Mesto greha, nan. - 17.45 Komandir straže, film - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20,00 Zlati pajki, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. - 22.30 Tujec v noči, film - 0.10 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, posnetek -10.35 Videoidea, glasbena oddaja -10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12,15 Poj z menoj, posnetek dobrodelnega koncerta v Veržeju TV AS 09.30 Gnes, pon. 09.45 I feel good, pon. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 17.25 Moto šport, športna oddaja. 18,00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Prodajni dnevi »Kegl«, reportaža. 18.20 I feel good, ponovitev. 19.20 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.50 Ljudje Evrope: Regionalni razvoj. 20.00 Gnes, ponovitev. 20.15 Prodajni dnevi »Kegl«, reportaža. 20,20 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu. 20.45 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programov. 21,15 Dream Caffe, kontaktna oddaja v živo. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, pon. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola za življenje, otroška serija -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14,00 Glas domovine -14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj -16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16,35 National Geographic - 17.35 Nevillejev otok, film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Podelitev nagrad Hrvaškega gledališča, prenos - 21.50 Draga, pomanjšal sem otroke - 23.25 Poročila -23.40 Zlobni udarec - 2.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.15 Quillerjevo poročilo, britanski film - 12.55 Vabilo v gledališče - 14.55 Hišni ljubljenci - 15.40 Šola za življenje, otroška serija - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljantina - 18.15 Sodobna dekleta, serija - 19.05 Maggie, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sopranovi - 21.10 Poročila - 21.20 Hit HTV - 22.10 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje - 23.35 Freddie Mercury, dok. film TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - Televizijski spored od 23. do 29. novembra 2001 nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprati Show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ugrabljeni sin, film -21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur, pon. KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev - 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Jerry Springer Show -11.30 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15,40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. -21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin, ponovitev - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV-KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Komunala -15.50 Šport, oddaja iz serije Ljudje Evrope -16.00 Kanal A - 18,00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Prekmurska herbija mlade Beltinske bande -18.50 Zavarovalnica Maribor na obisku na naj kmetiji Ščapovih - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, ponovitev. 09.45 Aktualno v občini Odranci, občinska oddaja. 10.15 Turistični utrip Pomurja, ponovitev. 10.30 Viva Turistica, ponovitev. 11.00 Grmska bajka o Gorjancih, TV Novo mesto. 11.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 12.30 Videostrani. 15.30 Grmska bajka o Gorjancih, TV Novo mesto. 16.00 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.00 Aktualno v občini Odranci, ponovitev. 17,30 Viva Turistica, ponovitev. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Ljudje Evrope: Regionalni razvoj. 20.00 Gnes, ponovitev. 20.15 AS-intervju, inf.-predstavitvena oddaja. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema: Da ali ne? 22.30 Gnes, ponovitev. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 9.40 Aretacija in sojenje - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. -13.25 Vladar nereda, film -15,00 Poročila - 15,05 Raziskovalec - 16.00 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Dok. oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Globalna vas - 20.40 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes - 23.20 Evromagazin - 23.55 Filmska noč z Martinom Brestom - 2.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.15 Knjižnica - 10.55 Črno-belo v barvah: Madi-gan, film -13.20 Forum - 14.20 Skupaj do zvezd: Magazin -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18,00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje - 20.10 Jack in JIH - 20.55 Polni krog -21.20 Nikita - 22.05 Rdeči baron - 22.55 Seinfeld - 23.20 Zvezdne steze - 0.05 Na meji mogočega - 0.50 Poročila_________ TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Meše- tarji, film - 21.40 Vinkovške jeseni (2/2) - 22.25 J. D. Salinger, dok. film - 23.15 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio -8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.30 Romunska kronika - 14.05 Tropska vročina, nan,-15.00 Madžarska 2001 - 15.30 Šolska ulica -16.30 Indija se predstavi - 17.00 Mughalski imperij - 17.30 Indijska poroka - 18.00 Poročila -18.15 Pravljica - 18.35 Biseri oceana, nad. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kamasutra, film - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Mrak, film - 0.20 Karpatska kronika -0.25 Svet TV2-MADŽARSKA 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. -10.10 Internet - 11.05 Neposredna ponudba, nan. - 12.10 Madžari - 12.15 Riviera, nan. - 12.40 Zaljubljeni slavček, nad. - 13.00 Tenerife 2, nemški film - 14.25 Varuška, nan. -14,50 Vitezi vetra, nad. - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! - 16,30 Lucecita, nad. - 17,00 Prijatelji in ljubežni, nart - 18.00 Fio-rella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nad, - 19.25 Brez usmiljenja, kviz - 20.25 Benny Hill Show - 21.10 Dave, komedija - 23.15 Dober večer - 0.05 Noči groze, nad. - 1.05 Plačanci pravice, nad. - 2.05 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17,40 Karnten - Sturm, prenos -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Počitniška afera - 21.55 Nogomet - 22.35 Neoproščeno TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9,30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10,15 Jesenski lovec -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gospodarica -14,50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Nočna straža Četrtek, 29.11 TV SLOVENIJA 1 7.50 Kultura 8.00 Odmevi 8,30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, francoska serija 11.30 Obiskali smo francoska serija 12.00 Razgledi slovenskih vrhov 12.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Intervju 14.20 Mario, nedeljski večer 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zgodba o morskih papigah 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Odmevi vojne, oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika Se nameravate poročiti? www.bruli.si in vse vam bo jasno! 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21,00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Borza problemov 23.00 Opus 23.25 Odmevi vojne, oddaja TV SLOVENIJA 2 15.25 Videospotnice 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Ženska, brazilska nad. 18.00 Mala prodajalka sonca, francoski film 18.50 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.), prenos 20.05 Osamljeni planet 21.00 Kamijonarji, jugoslovanska nan. 22.00 Člen 175, britansko-nemški film 23.10 Akcija!, nemška nan. 0.00 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11,50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Udarci pravice - 23.40 M.A.S.H. - 0.10 24 ur KANALA 9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. -10.10 Jerry Springer Show - 11.30 Begunec, nan. - 12.30 Obala ljubezeni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. -15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. -18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Columbo: Nazaj v šolo, film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. -22,50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin, pon. - 23.40 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Prekmurska herbija mlade Beltinske bande - 15.50 Zavarovalnica Maribor na obisku na naj kmetiji Ščapovih - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -18.25 Intervju: Rozalija Šbmen - 18.35 Anketa -18.40 Gnila jajca, posnetek koncerta - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 09.45 AS-intervju, inf.-predstavitvena oddaja, ponovitev. 10.15 Glasbena skrinja, glasbeha oddaja, ponovitev. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.30 AS-intervju, inf.-predstavitvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, inf. oddaja v živo. 21.00 Vi-tališ, zdravstvena oddaja. 21.30 Pa je b’la ohcet u Kangaljeli, skrajšan posnetek predstave. 22.45 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Več kot dolžnost, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik - 20.10 Politični magazin - 21,05 Željka Ogresta in gosti -22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva -23.05 Šport danes - 23.15 0 znanosti - 0.20 Kapsula za reševanje - 1.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.15 Jack in Jill, nan. - 11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna oddaja - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. -21.00 Polni krog - 21.20 Fabian Balint sreča boga, madžarski film - 23.05 Seinfeld, nan -23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.15 Na meji mogočega, serija -1.00 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.10 Zlata igla Zagre- -ba, reportaža - 21.10 Svetovna moda - 21.35 Hit depo - 23.35 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5,42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.45 Ulica Bank - 8.00 Regionalni magazin - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Skupaj, narodnostna oddaja - 13.50 Musiča Historica - 14,05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska 2001 - 15,30 Šolska ulica - 16.30 Izbor iz židovske literature -17.00 Družinsko deblo - 17,30 Moj grad - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Biseri oceana, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 V mreži pravosodja, nan. - 21.00 Milenijske pravljice - 21.30 Panorama - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Plus ena - 23.40 Pijanci, drama -1.05 Karpatska kronika - 1.15 Svet TV2-MADŽARSKA 5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Okno v Evropo - 10.40 Pomagaj si sam - 11.00 Neposredna ponudba, nan. - 12.00 Madžari -12.05 Maggie, nad. - 12.25 Iskalec zaklada v Mehiki, ital, film - 14.25 Varuška, nan. - 14.50 Vitezi vetra, nan. - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! - 16.30 Lucecita, nad. -17.00 Prijatelji in ljubezni, nan. - 18.00 Fiorella, ‘ nad - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nad. - 19.25 Brez usmiljenja, kviz - 20.25 Komisar Rex, nan. - 21.30 Walker, teksaški mož postave, nan. - 22.30 Sol življenja - 23.00 Dober večer - 23.50 Avtoexpo 2001 - 0.20 Napad na Sarah McDavid, grozljivka TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.15 Mož za določene sekunde, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice -18.30 Karolina v velemestu - 18.55 Smuk (ž.), prenos iz Lake Louisa - 20.15 Milijonski šov pomembnežev - 22.25 Anton aus Tirol - 23.25 De Luca - 23.55 Oddaja o kulturi: tema Južna Afrika TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Marili, filmska komedija -12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - .13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Gospodarica - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19,30 Čas v sliki -20.15 Univerzum: Dirka na južni pol - 21.05 Belo modre zimske zgodbe - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva Televizijski spored od 23, do 29, novembra 2001 17.35 Košarka NBA, posnetek - 19.30 Zabavnoglasbena oddaja - 20.10 Vesoljski otok, (23/26) - 21.00 Zagrebfest 2001. prenos - 22.40 Anima-vizija - 23.10 Šport danes - 23.25 Zagrebfest 2001, razglasitev zmagovalcev TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Risanka - 7.50 Dobro jutro, Bog vam daj! - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje in kaj? - 9.50 Zanzibar - 11.10 Klic divjine, serija - 12.00 Poročila -12.05 Bravo tv - 13.05 Skrajnosti - 13.15 Fitnes Aleksandra - 13.45 Dediči čeških izdelovalcev gosli - 14.00 Naše stoletje - 14.30 Madžarski domobranci po svetu - 15.05 V zagonu - 15.35 Jani gre na dom - 16.05 Nogomet, Ferencvaros: Va-sas - 18.35 Lottoshow - 19.15 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Jimmy - 21.00 Godovnica Katarina - 22.55 Mladi Churchill, film TV2-MADŽARSKA 6.00 Korenine - 6.30 Matineja, risanke - 8.45 Cartoon Network - 10.35 Pustolovščine mladega Herkula, nan. -11.00 Mladinski magazin - 11.50 Divji svet, serija - 12.40 Charli, družinska opica, nan. - 13.40 Super moštvo, nan. - 14.40 Mladi Indiana Jones - 15.40 Prijatelji - 16.10 Providen-ce, nan. - 17.00 Zgodbe z naslovne strani -17.20 Zvezdna vrata - 18.30 Dejstva - 19.00 Ste na zvezi! - 19.10 VIP - 20.00 Sastaps, kabaret -20.40 V objektivu, film - 22.10 Armstrong, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program -12.20 Šaljivec Carey -12.40 Življenje in jaz - 13.05 Simpsonovi - 13.25 Dvojček redko pride sam - 13.50 Brez idej -14.10 Jesse - 14.35 03 AustriaTop 40 - 15.25 Sabrina - 15.50 Roswell - 16.30 Deskanje na snegu, posnetek - 17.05 Smučarski skoki, Kuopi -17.55 Veleslalom, Aspen -18.30 Nogomet -19.53 Vreme - 20.15 Milijonski šov -21.00 Veleslalom, prenos druge vožnje - 22.05 Šakal, srhljivka - 0,00 McBain, film TV AVSTRIJA 2 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Skrivnosti nekega zakona - 10.50 Cimarron -13.00 Čas v sliki - 13.10 .Kopališki mojster Špar-gelj - 14.45 0 tem sanjajo vsa dekleta - 16.10 Podobe Avstrije - 16.25 Alpe - Donava - Jadran -16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Srčni sovražniki -21.50 Čas v sliki - 22.00 Bratje se spominjajo -23.00 Vse je komedija - 0.30 Modra roka Ti' Nedelja, 25. 11. TV SLOVENIJA 1 8 .00 Telebajski 8.25 Palček David, risana han. 9 .00 Trnovo robidovje, lutkovna nan. 9.55 Promenadni koncert 10.25 Pomagajmo si 11.00 Afrika - pogled s tal, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Veriga, angleški film 15.00 Čarna reka, dokumentarna oddaja 15.30 Lingo, tv-igrica 16.00 Čari začimb: Kraljevo meso 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Razgledi slovenskih vrhov 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Intervju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Kulturna borza 23.10 Zgodbe o knjigah 23.20 Beli lovec, črno srce, film 1.05 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.05 Blišč in beda kurtizan, nad. 10.00 Kam gredo divje svinje, nad. 11.00 Obljubljena dežela, nan. 11.45 Policija na naši strani 12.15 Folklorni ansambel La Capuliero 13.10 Skupina Queen, posnetek koncerta 16.05 Liga prvakov v nogometu, posnetek 17.50 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. vožnja 19.30 Videospotnice 20.00 Kašmir - vojna v raju, oddaja 20.50 Slalom (m.), 2. vožnja 22.00 Murphy Brown, nan. 22.30 Turistična oddaja 23.00 Končnica 0.00 Slovenski baletni večer 0.25 Videospotnice POP TV 8,20 Slonček Benjamin - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10,00 Jezdeci senc - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Črni pirat - 11.30 Mladi Herkul, nan. - 12.00 ŠKL, ponovitev - 13.00 Taksi do Kanade, film - 14.30 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Gorski zdravnik, nan. -16.30 Možje v belem, nan. -17.30 Detektiv Cosby, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Razred letnika '61, film - 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20-13.25 Mladi in nemirni, ponovitev - 13.30 Ap-paloosa, film - 15.15 Slavne zvezde, serija -16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop'n’RoII -20.00 Izgubljeni v vesolju, film - 22.15 Dosjeji X, nan. - 23.00 Majhni grehi, film IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Martinov pohod M. Toplice-Suhi Vrh - 10.15 Dan aerobike v Radencih -10.30 Iz našega studia: Sintal inter alarm, porok za vašo varnost - 10.50 Prihodnost dela, oddaja iz serije Ljudje Evrope -11.00 Krst mošta v vinotoču Belec - 11.20 Srečanje v evropski vasi štorkelj V. Polani - 11.40 Intervju: Mirko Horvat -11.50 Anketa - 11.55 Večernica v M. Soboti -12.15 Komentar - 12.20 Pregled dogodkov TV AS 09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Šalovci, ponovitev. 12.00 Vitalis, ponovitev. 12.30 Glasbena skrinja, ponovitev. 13.15 AS-intervju, ponovitev. 13.45 Turistični utrip Pomurja, ponovitev. 14.00 Viva Turistica, ponovitev. 14.30 Četrtkov klepet 15.00 Dream Caffe, ponovitev. 15.45 I feel good, ponovitev. 16.45 NTK Kerna Puconci: NTK Moravske Toplice - Sobota, reportaža. 17.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.10 Poročila - 8.15 Bobby Greyfriars - 9.45 Klic divjine - 10.30 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Gruntovča-ni - 16.50 Pobegli avto, film - 18.25 Povabilo na čaj, nad. - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zlata leta, film, 1. del - 21.05 Člen 99, film - 22.50 Poročila -23.00 Der Bockerer I, film - 0.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.00 Biblija - 9.15 Zavod sv. Jeronima - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Dve gospe Carroll, film - 13.45 Zlobni udarec, mini serija - 16.20 Ksena, nan. - 17.05 Turistični magazin - 17.40 Šampioni narave, serija - 18.05 Opera Box -18.35 Povabilo, oddaja o kulturi - 19.05 Risana serija - 19.30 Iz zakladnice hrvaških muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 60 let tamburaškega orkestra HRT, prenos - 21.40 Poročila - 21.50 Nevidni človek, nan. - 22.35 Triler TV HRVAŠKA 3 10.10 Od aretacije do sojenja - 12.30 Moja usoda si ti, serija - 16.05 Liga prvakov, magazin - 17.00 Nedeljsko športno popoldne - 20.25 Nogomet: Inter - Fiorentina, prenos iz Milana - 22.20 Šport danes - 22.35 Top DJ Mag TV MADŽARSKA 1 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.05 Risanka - 7.35 Nedeljski otok - 9.05 Glavni trg v Bekescsabi - 10.00 Navijamo za univerzo! -11,00 To je moj spomin - 12.00 Poročila, vreme -12.05 Vaški dom -12.20 Tv-klinika - 12.50 Delta - 13.15 Pesem doni - 13.45 Minute sreče -14.15 KFT, koncert - 15.10 Vesela novica - 15.45 Andromeda, nad. - 16.25 Po modi - 17.00 Po poteh vetra, serija - 17.45 Vzajemno - 17.55 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport, vreme - 19.00 Tednik -19.50 Kavarna, nad. - 20,20 Šiagerteve - 21.20 Jimmy - 22.20 Gol - 23.15 Mediamix -23.45 Lisa Harley na jazz festivalu TV2-MADŽARSKA 6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja, risanke - 8.45 Cartoon Network - 10.40 Vaterpolo - J 2.00 Gastronomska popotovanja - 12.30 Do grla v vodi, nad. - 13.00 Skrivnosti detektiva Cosbyja - 13.50 Misija Nemogoče -14.50 Ksena - 15.40 Jekleni sokoli - 16.40 Pacific Blue - 17.30 JAG. - 18.30 Dnevnik - 20.00 Begunec - 22.40 Ubijalsko oko, film - 0.30 Y-akti - 1.00 Madžarska jutri - 1.30 Slečeni diplomat TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program -11.30 Šport - 12.00 Klošar z Beverly Hillsa, filmska komedija - 13.40 Nevestin oče, filmska komedija - 15.20 Glej, kdo tam razbija - 15.45 Nogomet: Rapid - Austria Memphis, prenos z Dunaja - 17.45 Šport v nedeljo - 17.55 Slalom, prenos prve vožnje iz Aspe-na -19.30 Čas v sliki - 20.15 Klub vražjih babnic, komedija - 21.55 Slalom, prenos druge vožnje -22.30 Kolumbo - 0.00 Umor po naročilu, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.05 Štajerska jesen 2001 - 9.50 Bachovi akti -10.35 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Policijska inšpekcija 1 - 14.45 Jesenski lovec - 16.15 Kako se življenje igra -17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hansi Hinterseer najbolj prisrčno -21.45 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Po stopinjah Viktorja Ullmanna sTls (fcnedeljek, 26. 11. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 Pod piramido 9.10 Iz popotne torbe 9.25 Rdeči grafit 9.55 Dnevnik velikih mačk, angleška serija 10.35 National Geographic, serija 11.30 Na vrtu 11,55 Z vseh koncev sveta, angleška serija 12.25 Čarna reka, dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17 .05 Radovedni Taček: Slika 17.20 Enciklopedija živali 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, avstrijska nan. 21.00 Portret Lada Smrekarja 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Borza problemov 22.55 Branja 23.00 Brez reza 0.00 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, angleška serija 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17 .00 . Ženska, brazilska nad. 17 .50 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. vožnja 19,30 Videospotnice 20.05 Gospodarski izzivi 20 .50 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 2. vožnja 22 .00 Stoletje odkritij, serija 23 .00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi - 10.00 Vsi-Ijivka - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu - 15.30 Oprah Show - 16.25 Prepovedana strast - 17.20 Črni biser - 18.15 Vsiljivka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa - 21.50 Urgenca - 22.40 Udarci pravice - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur, pon. KANALA 9.00 Ekstra magazin, pon. - 9.15 Ricki Lake, pon. - 10.10 Jerry Springer Show - 11.30 Dannyjeve zvezde -12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14,45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.35 Zvezdne steze - 17.30 Fant zre v svet - 18.00 Meteor, vreojp - 18.05 Cosby - 18.30 Korak za korakom - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show - 20.10 Sam doma 3, film - 22.00 Will in Grace - 22.30 Tretji kamen od sonca - 23.00 Noro zaljubljena - 23.30 Ekstra magazin, pon. - 23.50 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 18.30 Šola golta - 18.45 Od centralistične k policentralistični Sloveniji, posnetek s srečanja ZLSD v Murski Soboti - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Teden ob Muri, pon. 10.30 Dream Caffe, pon. 11.20 Na domači grudi, pon. 12.40 Videostrani. 17.00 Teden ob Muri. pon. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Prodajni dnevi »Kegl«, reportaža. 18 .20 NTK Kerna Puconci: NTK M. Toplice - Sobota, reportaža. 19.20 Dream Caffe, pon. 20.00 Gnes, pon. 20.15 Prodajni dnevi »Kegl«, reportaža. 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Mura : NK Hit Gorica, posnetek 22.40 Gnes, pon. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7 .00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. T e I e v i z i j s ki spored od 23, do 29. novembra 2001 - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Več od bejzbola, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18,30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20:05 Viza: Finska - 20.55 Latinica - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Šport danes - 23.05 Policist z Beverly Hillsa, film - 0.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 Povabilo na čaj, nad. - 11.40 Povabilo - 12.10 Cafe Cinema - 12.50 Mesečina -13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Michael Richards Show - 19,30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.40 Afganistan, dokumentarni film - 22.25 Seinfeld, nan. - 22.50 Zvezdne steze, nan. - 23.35 Na meji mogočega, serija - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program -20.10 Petica - 21.20 Madigan, film - 23.00 Črno-belo v barvah - 23.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni studio -8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.30 Domovina - 14.05 Tropska vročina, nan. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Misli ob adventu - 16.55 Zagovornik - 17.20 Ostani z nami - 17.30 Na poti - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica - 18.35 Biseri oceana, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vrejne - 20.05 1 12, kriminalistični magazin - 20.45 Črna skrinjica - 21.15 Ni pravnomočno - 21.45 Magazin za prosti čas - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Govorilna ura -23.20 Šport - 0.10 Karpatska kronika - 0.15 Svet TV2-MADŽARSKA 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. - 10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba, nan. - 12.10 Madžari - 12.15 Riviera, nan. - 12.45 Zaljubljeni slavček, nad. - 13.10 Slečeni diplomat, madžarski film - 14.25 Varuška, nan. - 14.50 Vitezi vetra, nan. - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje!' - 16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nan. - 18.00 Fiorella, nad. -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 20.00 Ljubiti do zagona, nad. - 20.25 Roparji izgubljenih svetinj, serija -21.30 Palomino, film - 23.20 Dober večer - 0.10 Peter Siska, nan. -1.00 Koridor Cafe TV AVSTRIJA 1 7.05 Otroški program - 10.05 Nevestin oče, komedija - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira -15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina -17.15 Sabrina - 17.40 Slalom, prenos prve vožnje iz Aspena - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Krokodil Dundee II, film - 22.05 Slalom, posnetek druge vožnje TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Kopališki mojster Špargelj, komedija -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara -14.05 Gospodarica - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki -22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ljubezensko polje, film (V Torek, 27. 11. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Gulimišek 9,25 Radovedni Taček: Slika 9.40 Čarobni šolski avtobus 10 .05 Enciklopedija živali 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Recept za zdravo življenje 11.30 Pomagajmo si 12.05 Komisar Rex, avstrijska nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Obzorja duha 14.10 Portret Lada Smrekarja 15.00 Potovanja Jacquesa Lecoqa, fran. oddaja 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Praproti 17.00 Otroci na ladji Luna, nad. 17.45 Človek - opica, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani, nad. 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Borza problemov 22.55 Vrnitev v Fonteyne, fran. drama, 1. del 0.15 Človek - opica, angleška serija TV SLOVENIJA 2 15.10 Videospotnice 15.45 Gospodarski izzivi 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Ženska, brazilska nad. 17.55 Kombi, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Ob 50-letnici Inštituta za narodopisje 21.00 Junaki, jugoslovanski film (č.-b.) 22.15 Na univerzi 22.45 Svet poroča 23.15 Dvakrat na teden, slovenski kratki film 23.25 Omožila sem čudaka, animirani film 0.35 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Bali - 9.35 Hroščeborgi - 10.00 Vsi-Ijivka - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu - 15.30 Oprah Show - 16.25 Prepovedana strast - 17.20 Črni biser - 18.15 Vsiljivka -19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Globoko v mojem srcu, film - 22.30 Udarci pravice - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur, pon. KANALA 9.00 Ekstra magazin, pon,- 9.15 Ricki Lake, ponovitev - 10.10 Jerry Springer Show -11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. - 15.40 Ricki Lake -16.35 Zvezdne steze, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Meteor, vreme - 18.05 Cosby, nan. -18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Meteor, vreme - 19.20 Jerry Springer Show -20.10 Obračun v Japonski četrti, film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Ekstra magazin, pon. - 23.30 Dannyjeve zvezde, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. -Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika -15.25 Pregled športnih dogodkov - 15.30 Šola golfa - 15.45 Od centralistične k policentralistični Sloveniji, posnetek s srečanja ZLSD v Murski Soboti - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz našega studia: Komunala, pogovor z direktorjem Mirkom Šabjanom - 18.50 Šport, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 19.00 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 09.45 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 10.20 NK Mura: NK Hit Gorica, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16.05 NK Mura : NK Hit Gorica, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini Odranci, občinska oddaja v živo. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Grmska bajka o Gorjancih, TV Novo mesto. 22.05 Podiranje meja, dok. film. 22.35 Gnes, inf. oddaja, po. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Veliki otok, film -15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, serija -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Skupaj do zvezd: Magazin - 20.55 Forum - 22.00 Knjižnica - 22.45 Odmevi dneva -23.05 Šport danes - 23.20 Dok. oddaja - 23.50 Polnočna dirka, film - 1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.50 Dok. oddaja - 10.20 Planet Internet - 10,50 Vedno znova, nad. - 11.35 Hit HTV - 12.20 Afga-. nistan, dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade -16,40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.55 Polni krog - 21.20 Seks in mesto. - 21.50 Pravica za vse, nan. -22.35 Seinfeld. - 23.00 Zvezdne Steze, nan. -23.45 Na meji mogočega, serija - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 18.20 Petica - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Liga prvakov, nogometni magazin - 21.05 Lepa v vijoličnem, film - 22.40 Vinkovške jeseni (1/2) - 23.25 Monoplus - 0.05 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.00 Regionalni magazin - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj -11.05 Družina z jasnega, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Srbski ekran - 13.30 Unser Bild-schirm - 14.05 Tropska vročina, nan. -15.00 Prosti čas - 15.15 Šport za otroke - 15.30 Šolska ulica -16.30 Za otroke - 17.00 Pismenke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Pravljica -18.35 Biseri oceana, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.00 Intervju s premieram Orbanom - 21.30 Nikoli ni bilo - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Madžarski salon - 23.20 Dan smrti Presnetega Joa, film - 1.00 Karpatska kronika - 1.10 Svet TV2-MADŽARSKA 5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Otok sanj, nad. - 9.45 Rosalinda, nad. -10.10 Internet - 11.05 Neposredna ponudba, nan. - 12.10 Madžari - 12.15 Riviera, nan. - 12.40 Zaljubljeni slavček, nad. -13.00 Tenerife, film - 14.25 Varuška, nan. - 14.50 Vitezi vetra, nan. - 15.55 Ranjena srca, nad. - 16.20 Povejte svoje mnenje! - 16.30 Lucecita, nad. - 17.00 Prijatelji in ljubezni, nan. -18.00 Fiorella, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Ljubiti do zagona, nad. - 19.25 Brez usmiljenja, kviz - 20.30 V pasti mreže, film - 22.05 Baza, tekma za preživetje - 23.50 Dober večer - 0.40 Orkanske višave, film TV AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 10.3G Nabriti kanoni -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Princ iz Bel Aira - 15.45 Beverly Hills - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter -21.10 Mož za določene sekunde - 22.40 Seks v mestu - 23.05 Malica - 23.30 Sanjski princi TV AVSTRIJA 2 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 O tem sanjajo vsa dekleta - 12.00 Poročila - 12.05. Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Gospodarica -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Trojčice, risana nan. 9.25 Špicparkeljc, risani film 9.45 Sprehodi v'naravo: Praproti 10 .00 Otroci na ladji Luna, nad. 10.30 Lingo, tv-igrica 11 .00 Človek - opica, angleška serija 12 .00 Titani, nad. 13 .00 Poročila, šport, vreme 13,40 Kralj Drozgobrad, slovaško-nemški film 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Avstralska kronika, francoska serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Klic dobrote, prenos iz Celja 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Borza problemov 23.00 Mezzosopranistka Božena Glavak 23.45 Avstralska kronika, francoska serija TV SLOVENIJA 2 14.40 Videospotnice 15.15 Turistična oddaja 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17 .00 Ženska, brazilska nad, 18 .00 Primer gospoda Pollyja, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Športna sreda 23.00 Umori, nan. 23.40 Videospotnice POP TV 9.10 Dragon Bali, risanka - 9.35 Hroščeborgi, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, L* POMURSKA REGIONALNA tele vizij a faeutal 10 38UHF «■1 22. november 2001 27 Vj iV°7 LJ U\J U \_J Lr~\A u\J/_/~aAV_>J * ■ AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK OPOZORILO NA NEVARNOST SNOV ZA LEPLJENJE PLOD OLJKE LASTNIK VIKENDA SLOVENSKI NOVINAR (MILOŠ) NAKLADANJE TOVORA SIMON PETROV SESTAVINA VEZIVNEGA TKIVA MESTO V SIRIJI PRIREDITEV OB KONCU SREDNJE , ŠOLE LETOPIS PRIPADNIK GERMANSKEGA PLEMENA '' ' ■JER ’ Jr* t' fr $ i 1 fr« '. S ■ J. < 1 \ -1*4^ i * F* V ’ * 1 & KM, KRAJ V PORABJU KRAJ V PREKMURJU GLAS, TVORJEN Z VRŠIČKOM JEZIKA HRVAŠKA KOŠARKARICA (ŽANA) F fr A 7 e * MEH.SLIKAR (DIEGO) KLIC, POZIV NEKDANJI MALIJSKI DRŽAVNIK (MOBIDO) . fr-Ž - < * ROMAN CLAUDA ANETA REKA V RUSIJI J Jj * B DUHOVIT DOMISLEK * TROPSKI HRAST | VESTNIK / • A- ’ i UGLEDEN ČLOVEK Žalost (ZASTAR.) , , c W PASJA SAMICA AVTOMOBILSKA TEKMA GL.MESTO NORVEŠKE t DRISKA REKA NA ŠKOTSKEM E KARL IMMERMANN IZDI- HAVANJE ZAŠČITNI PREMAZ ORODJE ZA KOŠNJO TRAVE AM.REŽISER KAZAN ENOTA ZA MERJENJE SKLADBA V HITREM TEMPU T TRDI DEL ZEMELJSKE SKORJE čudež TOČKA PRI KARATEJU IN JUDU MAJDA ARH PREMET PROSTO ISLAMSKI VER.OBJEKT NAUKO PRAVILNI PREHRANI ŽENSKA, KI VESLA REKA V SIBIRIJI ROMUNSKI NOGOMETAŠ (ADRIAN) PODEŽELSKO NASELJE NEMŠKA PEVKA FRAČA SLAVKO KOTNIK GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU PREŠERNOVA PESEM MESTOV NORMANDIJI AVTOR ARIANE PISEC ZNANSTVENE FANTASTIKE (ARTHUR) PIANIST BERTONCELJ ČRNOMORSKO LETOVIŠČE p RUDAR PRISTAŠ GNOSTI- CIZMA FRANCOSKI KNJIŽEVNIK (GUSTAVE) KARTAGINSKI VOJSKO-VODJA VOJSKA ANGUS YOUNG AMERIŠKI COUNTRY PEVEC (JOHNNY) OČE ETIOPSKI GOSPOD NEM.TISKAR (FRIEDRICH) AMERIŠKI DIRIGENT (ANTAL) MITOLOŠKA VODNA VILA AM. IGRALKA WOODWARD EVR.SVET ZA JEDRSKE RAZISKAVE i KIRKIN OTOK ANONIMEN ČLOVEK (REDKO) MESTO NA SAHALINU H POČELO TAOIZMA C : J| K FR.PISEC (BORIS) IGRALKA THOMPSON r : RAZJEDA NA KOŽI ALI SLUZNICI IZBIRA KADROV CEZIJ HRVAŠKI OTOK V KVARNERJU 1 i fr RADKO POLIČ ' Al F ! c DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE DRAGO IBLER MOŠKI POTOMEC FENIČANSKO MESTO V SIRIJI LEONHARD EULER IVO SVETINA TINE KOS J ITALIJANSKA OPERNA PEVKA (ANGELICA) STAR SLOVAN INDIJANSKA PLEMENA V SREDNJI AMERIKI AMERIŠKI ROCKER COOPER VRHUNSKI ŠPORTNIK ITALIJANSKI PEVEC • ANTIČNO RAČUNALO REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 8. 11.2001: MARTINA ČUFAR, ANTON DERMOTA, SKIRO, RESNIK, SENA, NOTKE, NATAKAR, JIMMY, TORI, SLAVEN, RAA, ALTAMIRA, EVA, AVTOLIČAR, MARKA, AMON, NAPEV, KREMA, ETOS, SNUBAČ, BORIS OSTAN, BATISFERA, URAR, CEH, ANI, AS, PLOC, RODOS, RADOM, AN, ERAR, AEROBIKA, ELISTA, KARO, ZANKA, DESA MUCK, ARE-STANT, ČUK, NAV, BELKA, NEMIR, VEZ, ROOT, AMILOID, ANIMIRANI FILM, KRAJINAR, LAT, KARABINKA, NIHAJ, RA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: CM 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Milan Golubovič, Lendavska ul. 10, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Lana Donko, Gornja Bistrica 146a, 9232 Črenšovci 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Štefan Koltaj, Prosenjakovci 23, 9207 Prosenjakovci Regina Bela, Mostje 54, 9220 Lendava Jože Rigler, Podgrad 3, 9250 Gornja Radgona Janez Lapoši, Krog, Plečnikova 36, 9000 M. Sobota Majda Kristl, Križevci 77, 9242 Križevci pri Ljutomeru & E SC £ to u 2 Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 30. novembra 2001. E 8 ra N Ime in priimek:___________________________________________________________ Naslov: __________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila-13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu -14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila - 13.00-Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja^poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry-14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -.15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17,20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Prvi svetek, šteri bi zdaj bitu na vrsti pred dvanajstimi lejti, bi buu dvajstideveti november. Liki toga več nega, pa je zdaj na redi svetek svetoga Miklouša. Tou je nej glij dela fraj den, liki si naši velki, z zavupanjon zvaljeni, zbe-rajo tildi takse svetke za tou, ka nas presenetijo s ten, ka nas po že itak praznon tošlni vdarijo. V spomini nan je osto zdignjeni DDV na Martinovo. Uni tan zgoraj so radi, či se kaj zdigavle. Tou je nej glij nujno, ka je povezano z erotiko, liki Belekofsousidfčasi na tou pomisli, gda njemi svetek s ten zamorijo. V svojon izrazoslovji pravi, ka ji taksi s seksualnoga vidika gleda. Kakši izraz za tou je napisani v slovenskon, se pravi Toporišičovon pravopisi, je ešče nej ftegnopreveriti. Ob spomini na Martinovo erotično presenečenje sije pa Bela tak spopejvo: Naš Martin je en dober ftič, je nej un kakšifičfirič, zacumprati zna dobro tou, ka z mošta dobro vino bou. Ta brjanca zagiftana naturo dobro una ma, ka Martin njeni gift lipou v mamilo menja, nej v vodou. Pa sklene naš slovenski brat, napravi stvari toj obrat, nan dedeve te den lipou procenta zdigne cejlipou. 28 22. november 2001 VBniK Za ginekološko-porodni oddelek so prispevali: Probanka, d. d., Maribor, Gosposka 23, prispevek ob otvoritvi banke v M. Soboti -300.000 SIT, Finander, d. o. o., Murska Sobota, prostovoljni prispevek - 250.000 SIT; sodelavci Zdravstvenega doma Gornja Radgona namesto cvetja za pok. Gabrijelo Ozmec - 10.000 SIT; sodelavci Zdravstvenega doma Gornja Radgona namesto cvetja za pok. Gabrijelo Ozmec - 36.000 SIT; družine Kos, Rožman in Veren namesto cvetja za pok. Miodraga Raduloviča - 15.000 SIT, družina Nemeš, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Ferčaka iz M. Sobote - 6.000 SIT; Jolanka Šiftar namesto cvetja za pok. Ferija Ferčaka - 5.000 SIT; družini Luthar in Frajman namesto cvetja za pok. Ferija Ferčaka - 10.000 SIT; Erika Banfi z družino namesto cvetja za pok. Ferija Ferčaka - 5.000 SIT; Helena Šebok namesto cvetja za pok. Ferija Ferčaka - 5.000 SIT; Helena Košar, Staneta Rozmana 6, M. Sobota, prostovoljni prispevek - 5.000 SIT; Ludvik Horvat, Martjanci 65, namesto cvetja za pok. Gizelo Fujs iz Martjanec - 10.000 SIT; Dušan Gomboc namesto cvetja za pok. Gizelo Fujs - 5.000 SIT; sindikat delavcev Upravne enote Murska Sobota namesto venca za pok. očeta Majde Žohar - 10.000 SIT; družina Štefana Lebarja, Pod logom 33, Turnišče, namesto cvetja za pok. Janeza Lazarja iz Borejec - 4.000 SIT; družina Lebar - Žalik, Ulica 4. maja 17, Turnišče, namesto cvetja za pok. Janeza Lazarja iz Borejec - 5.000 SIT; Eurotrade print TISK Zalo, d. d., Murska Sobota namesto cvetja za pok. Moča Raduloviča - 5.000 SIT; Milan Tkalec z družino namesto cvetja za pok. Gizelo Fujs - 2.000 SIT; ginekološko-porodni oddelek prispevek od laktovita - 21.880 SIT; Ana Šadl, Tišina 32, namesto cvetja za pok. Franca Ferčaka iz M. Sobote - 5.000 SIT; kolektiv ŽGC Beltinci namesto cvetja za pok. očeta Štefana Balažiča iz Beltinec - 13.000 SIT; namesto cvetja za pok. Marijo Forjan iz Melinec: družina Jožija Tivadarja iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Štefana Mesariča iz Lipovec - 3.000 SIT, družina Vnuk iz Melinec - 3.000 SIT, družina Štefana Zvera iz Beltinec - 3.000 SIT, Irena Gietl z družino iz Nemčije - 5.000 SIT; Albina Prem, Puconci, namesto cvetja za pok. Štefana Jakšiča - 3.000 SIT; Vlado Jud, Tem-linova 15, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Miodraga Raduloviča - 10.000 SIT; Zdravstvena postaja Gornji Petrovci namesto venca za pok. Jolanko Kovačec -14.000 SIT; Karel Pojbič, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec iz G. Petrovec - 10.000 SIT; družina Bencik, Gornji Petrovci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 10.000 SIT; Lovska družina Križevci v Prekmurju namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 15.000 SIT; Marijana Hakl, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Gizelo Novak - 5.000 SIT; družina Belec, Šulinci 46, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT; Tanja Dervarič, Cankarjeva 58, M. Sobota (vnukinja z družino), namesto cvetja za pok. omamo Gizelo Rituper - 10.000 SIT; družina Jošar, Krplivnik, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 10.000 SIT; Elza Horvat, Križevci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT; Emil Kavaš, Čikečka vas, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT; družina David, Krplivnik, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT; Dolinka inženiring, proizvodnja, trg., zadruga, namesto venca za pok. Marijo Forjan iz Melinec - 20.000 SIT; Marija Gomboc, Markovci, namesto sedmine za pok. moža Aleksandra Gomboca - 40.000 SIT; Šarolta Šiftar z družino, Lemerje, namesto cvetja za pok. Štefanijo Novak - 5.000 SIT; Olga Horvat, Nemčavci 12, namesto cvetja za pok. Gizelo Ritoper - 5.000 SIT; Martina Kranjec Vink, Martjanci 69, namesto cvetja za pok. Gizelo Ritoper iz M. Sobote - 10.000 SIT; družina Kisilak, G. Petrovci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT; Greta Vučkič, Sebeborci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec -6.000 SIT; Erika Ulen, Martjanci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 6.000 SIT; Elza Cifer, Sebeborci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 6.000 SIT; Marta Kuhar z družino, Tešanovci, namesto cvetja za pok. Gizelo Ritoper iz M. Sobote - 5.000 SIT; družina Kovačec, G. Petrovci 42, namesto cvetja za pok. mamo Grete Klemenčič iz M. Sobote (Gizelo Ritoper) - 10.000 SIT; družina Šipoš, Krplivnik, namesto cvetja za pok. mamo Grete Klemenčič - 5.000 SIT. • Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu?... Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) V SPOMIN 18. novembra je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila draga Dragica Gorza iz Dobrovnika 273 Vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, se z lepo mislijo spomnite nanjo - iskrena hvala! Njeni najdražji V 69. letu nas je zapustila draga mama in babica Aranka Kančal iz Lendave Draga mama, tvoja dobrota in tvoj lik nam ostanejo v večnem spominu! Hvala ti - hčerki Aranka in Eva z družinama ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in babice Sidonije Svetec iz Šalovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, prispevke v dobrodelne namene in sveče ter sočustvovali z nami. Žalujoči: otroci z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. TLNHNKLN Po dolgotrajni bolezni nas je v 67. letu nepričakovano zapustila draga žena in mama Marjeta Gujt roj. Peček, iz Sodišinec 47 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, za svete maše ter prispevali za cerkev in dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, g. župniku za opravljen pogreb ter pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala tudi sodelavcem MB-95 Livarna Žalujoča mož in sin Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Avgust Škodnik iz Gornjih Slaveč 73 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji dom počitka. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane vence, sveče in za druge namene. Posebna hvala duhovnici Simoni Prosič za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 T E L.: (0 2) 53 4» 0(>0, IAX: <02) 52 51 170, 0000 MURSKA SOBOTA POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 Cilj je izpolnjen, pot dokončan... A. Gradnik Marija Fartelj rojena Kerec ♦ 8.3.1936-+19-11.2001 ■ V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še vedno živiš. V SPOMIN 24. novembra bosta minili dve leti, od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama in žena Gizela Kuhar od Grada 173 Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate rože. Žalujoči domači Za vedno je zaspala naša mama Metoda Nadai roj. Tručl iz Murske Sobote Na njeno željo smo se od nje poslovili v družinskem krogu. Hvala za cvetje, sveče, prispevke za dobrodelne namene in izrečeno sožalje. Hvala osebju Doma starejših Rakičan za skrb in nego ter g. Merklinu za poslovilne besede. Žalujoči: Metko, Aljoša in Alenka z družinami In pride dan, ko se končajo upajoče sanje. In prišel je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje. Toda spomini lepih trenutkov bodo trajali večno. ZAHVALA V 42. letu se je mnogo prezgodaj utrnilo življenje najine najdražje žene in mamice Vesne Obal roj. Počič, iz Šalovec Z bolečino v srcih se zahvaljujeva vsem, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, nama izrekli besede tolažbe, sožalja in upanja, darovali vence, cvetje, sveče, v dobre namene in jo pospremili v tako velikem številu na njeni mnogo prerani zadnji poti. Vsem od srca hvala mož Jože in sin Primož Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi Alojz Pertoci iz Satahovec 42 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno svakinji Mariji Ružič, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Aladiču za njegovo pomoč, predstavniku KS Pisnjaku za ganljive besede, gasilskim društvom in nosilcu prapora g. Ozvatiču. Hvala tudi g. duhovniku maestru Potočniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za sveče, svete maše, vena’ in razne dobrodelne namene ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi t Vsi njeni VESTNIK 22. november 2001 29 Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. N SPOMIN Boleč je spomin na 23. november, ko nas je pred tremi leti zapustil naš ljubi mož, oče in stari oče Še nosim v sebi tvoje lepo lice, tvoj vroči smeh mi v vetru trepeta, dotika se me kot peruti ptice, v višinah zopet v soncu se igra in vendar to je le privid resnice, ki se nad tvojim grobom lesketa. SPOMIN Še naprej živiš v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so s teboj v preteklih letih. ZAHVALA 11. novembra 2001 nas je v 87. letu za vedno zapustil naš dragi ata, dedi in svak Anton Ščap iz Turnišča Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji, ki te imajo še vedno radi NAJDRAŽJIMA Mariji Dervarič iz Kruplivnika in Jelki Šarotar iz Murske Sobote ob 8. obletnici smrti z vso ljubeznijo v spomin! Vsi njuni Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Kako prazna hiša je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Smodiš iz Dankovec 19 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi! MOMA, pogrešam te - tvoj pravnuk Timotej Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa, » odšel si v večni dom. ZAtfVMA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 83. letu zapustil naš dragi oče, tast in dedi Ludvik Škerlak iz Veščice Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, poklonili vence in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Dragi dedi! Pogrešamo te, tvoji vnuki Suzana, Petra in Aleš Tiha bolečina spremlja spomin na 23. november 1997, ko nas je tragično zapustil dragi Kristjan Filo iz Budinec 19 • ♦ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, in hvala za vsak podarjen cvet in prižgano svečo. Z bolečino v srcu tvoji najdražji ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Torok iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala bolnišnici - intenzivni negi kirurškega oddelka v Murski Soboti za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Pošle so ti moči, zatisnila si oči. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Marija Žido iz Čepinec 132 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom, posebno družini Ožvald, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter v druge namene. Hvala osebju Doma starejših v Rakičanu za skrb in nego. Zahvala velja g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sinova Jože in Ernest, hčerki Marija in Milika z možem Petrom ter vsi, ki smo jo imeli radi Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči. Ni več trpljenja, ne bolečin, ostali so sledovi in spomin. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in tast Ernest Car iz Neradnovec 51 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali za dobrodelne namene. Lepa hvala g. duhovniku Kerčmarju, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Hozjan in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: hčerka Dragica z možem, sin Vinko ter vnuki Jasmina, Dejan in Mateja z Danijelom Franc Grah iz Kruplivnika 6 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in mrliško vežico, ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebništvu Maje za pogrebni obred. Iskrena hvala zdravnikoma dr. Vladimirju Mrkšiču in dr. Ireni Rihtaršič, ki sta ga zdravila, ter osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za pomoč med njegovo boleznijo. Za dolgoletno pomoč in pripravljenost, pomagati v vsakem trenutku, posebna hvala sosedu Jožetu Godarju z družino. Vsi njegovi, ki ga pogrešajo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 70. letu nas je po hudi in kratki bolezni 6. novembra 2001 za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat Jožef Maučec iz Gančan 176 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter govorniku za ganljive besede slovesa. Žalujoči: žena Marjeta, sin Vlado in hči Jožica z družinama DEDI, POGREŠALE TE BOMO! Tvoje vnukinje: Ksenija, Darja in Tjaša Pred desetimi leti smo te izgubili, nikoli te ne bomo pozabili. V SPOMIN 26. novembra 2001 bo minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila draga sestra in teta Ida Car iz Poznanovec 26 Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Njeni najdražji Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znal, vendar pred usodo neizbežno ves, nemočen si zaspal. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 90. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče,, dedek in pradedek Ivan Farkaš s Hotize 40 Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, vence in sveče ter nam izrekli sožalje. Vsi njegovi 30 OGLASI 22. november 2001 nsniK Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • garažna vrata dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje kovane ograje zapornice PVC okna PVC vrata zimski police vrtovi rolete žaluzije tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com SOKRAT B& K, d. o. o. Slovenska ul. 43,9000 Murska Sobota tel: 02 534 88 99, faks: 02 534 88 98 PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE ODKUP IN PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ODKUP NEPREMIČNIN KREDITI in LIZINGJ USTANAVLJANJE VSEH VRST DRUŽB VEDEŽEVALKA ZORA, NAJBOLJŠA, USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH, VAM LAHKO VELIKO POMAGA PRI REŠE-VENJU VAŠIH PROBLEMOV. ODSTRANJUJE VPLIV URNE MAGIJE IN PREKLETSTVA. Naročila po telefonu: 02/528 14 43 ali 031 828 675. ZORICA HORVAT, s. p., Pušča 91, Murska Sobota. KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 eL.a-.o-. "Ut. SaAota. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: (541 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO NOVE SAVNE - 2 finski (barvna in kristalna terapija) -turška Prenovljen notranji termalni bazen (termalna voda z največ parafina v Srednji Evropi) Tomšičeva 2a, 9220 Lendava, tel.: (02) 577 41 00, faks: (02) 577 44 42; www.terme-lendava.si razpisuje prosto delovno mesto VODJA ENOTE ZDRAVSTVO ali splošni zdravnik ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, d. d., Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice Osnovni pogoji: zdravnik specialist - fiziater, revmatolog ali dermatolog Druge sposobnosti: - sposobnost oblikovanja strategije razvoja dejavnosti - marketinške sposobnosti - sposobnost vodenja dejavnosti po ekonomskih načelih - organizacijske sposobnosti - aktivno znanje nemškega jezika - pasivno znanje angleškega jezika BOD - po individualni pogodbi Dodatna ugodnost: na voljo garsonjera! /4 Pisne prošnje pošljite na naslov: Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., Sektor za kadre in pravne zadeve, Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice, najpozneje do ponedeljka, 10. decembra. Dodatne informacije po tel. številka 02/512 23 69. Klic dobrote 2001 Dobrodelni koncert Karitas * Slovenski oktet, Ana Jerič Pusar, NušaDerenda, Karmen Stavec, Štajerskih 7, Edvin Fliser, Čuki, Slapovi. Jan Plestenjak, Andrej Šifrer, Didka Haberl in mnoga druga znana imena. V sredo, 28.11.2001 ob 20.00, v dvorani Golovec v Celju. Neposreden prenos: RTV SLO in Radio Ognjišče Vstopnice na tel. št.: 01/430 86 50, www.karitas.si Renati, & Ca. - RAZVOZ KURILNEGA OLJA Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI NAROČILA GSM: 041 716 576 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tel. & taks: |02) 548 I4 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948 Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44 tel 52 11 604 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: BERTALANIČ, Sodišinci 17 VUKAN, Puževci 60 VRATARIČ, Puconci KGZS - ZAVOD MS KO VEŠ, KAJ JEŠ! KURILNO OLJE M. Sobota tel.&faks: 54592 80 Wico, d. o. o., Obrtniška 7 2312 Orehova vas BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70, 041/646 570 Samo za vas gradimo vrstno hišo ali stanovanje v Ljutomeru. Pokličite nas po tel. 02/ 2296 570 ali 041/646 570. In dogovorili se bomo za ogled in svetovali pri najemu kreditov. Se priporočamo! Za ginekološko-porodni oddelek so prispevali: Občinski odbor LDS Beltinci namesto cvetja za pok. Marijo Forjan iz Melinec - 5.000 SIT; službe tovarne ženskih oblačil Mura Murska Sobota namesto venca na grob pok. očeta Tugomirja Frajmana -20.000 SIT; SVIZ Osnova šola Križevci pri Ljutomeru prostovoljni prispevek - 10.000 SIT; sindikat podjetja Mlinopek Murska Sobota namesto venca za pok. mamo Štefke Toplak - 10.000 SIT; Marjan Ekart, Einspielerjeva ul., Ljubljana, namesto cvetja za pok. Lojzeta Kerčmarja - 10.000 SIT; Branko Fijok in Tonček Gider namesto cvetja za pok. Moča Raduloviča -10.000 SIT; Zdenko Gider prostovoljni prispevek - 10.000 SIT; Danica Zelko, Veščica, namesto cvetja za pok. Bernardinega očeta Štefana Kofjača - 5.000 SIT; družina Hašaj, Pečarovci 35a, namesto cvetja za pok. Štefana Kofjača - 5.000 SIT; Štefan Lak, Vzhodna 30, Maribor, namesto cvetja za pok. Gizelo Novak iz Martjanec -5.000 SIT; Janez Žilavec, Martjanci 93, namesto cvetja za pok. Gizelo Novak - 5.000 SIT; Sauberma-cher Puconci, d. o. o., namesto cvetja za pok. mamo Ludvika Novaka iz Bodonec - 10.000 SIT; družina Novak, Černelavci, namesto cvetja za pok. Gizelo Novak iz Martjanec - 5.000 SIT; družina Peterka - Glavač, Beltinci, namesto cvetja za pok. Štefana Balažiča iz Beltinec - 5.000 SIT; družina Kerčmar, Šalamenci, namesto cvetja za pok. Štefana Kofjača iz M. Sobote - 10.000 SIT; kolektiv internega oddelka nafnesto cvetja za pok. Cvetko Pešti - 10.000 SIT; Geodetska uprava Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Suzane Bransberger - 10.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro-račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME Gl-NEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. Na podlagi 23. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER svet zavoda razpisuje dela in naloge DIREKTORJA ZAVODA Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko strokovno izobrazbo in - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat direktorja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Ljutomer, I. Slovenskega tabora 2, 9240 Ljutomer. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda in soglasju ustanovitelja zavoda. Občinska uprava občine Cankova na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Cankova z dne 9. 11. 2001 ponovno objavlja javni razpis za prodajo stanovanjskega dela PSO na Cankovi št. 21 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, in sicer z zbiranjem pisnih ponudb 1. Predmet prodaje: - dve sobi, kuhinja, kopalnica, WC in hodnik, vse v mansardi, skupna površina. 62,58 m2, delež na skupnih prostorih 16,67 %, najnižja ponujena cena je 1.606.294,00 SIT. 2. Osnovni pogoji: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu. Zakoniti zastopnik pravnih oseb mora predložiti poleg pisnega pooblastila še overjen izpis iz sodnega registra. 3. Ponudnik mora vplačati pred začetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun občine Cankova št. 51900-630-76288 s pripisom »za javno dražbo« v 8 dneh po objavi v tedniku Vestnik in v istem roku oddati pisno vlogo (ponudbo in dokazilo o plačilu varščine) z zahtevanimi dokazili in na ovojnico napisati »Ponudba za nakup nepremičnin - ne odpiraj«. 4. Kot najugodnejša ponudba bo šteta cenovno najvišja ponudba. Prodajalec si pridržuje pravico, da kupoprodajne pogodbe ne sklene. Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v petih dneh po javni dražbi in plačati celotno kupnino, sicer se šteje, da je odstopil od nakupa. V tem primeru plačana varščina zapade v korist prodajalca. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino brez obresti vrnili v 5 dneh. Kupec mora plačati davek na promet nepremičnin in vse stroške v zvezi s prometom nepremičnin. 5. Drugi pogoji: nepremičnina se bo prodajala po načelu videno -kupljeno. 6. Javno odpiranje ponudb bo 8. dan po objavi ob 11.00 v prostorih občine Cankova, Cankova 25 - sejna soba. 7. Dodatne informacije se dobijo na občinski upravi ali po tel. 540 90 30. Občina Cankova /1K ZDRAVLIŠČE MORAVSKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, d. d. Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice razpisuje 3 prosta delovna mesta - NATAKAR Pogoji: poklicna izobrazba smer natakar, 6 mesecev delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega jezika, zaposlitev za določen čas in 1 prosto delovno mesto - KUHAR Pogoji: poklicna izobrazba smer kuhar, 6 mesecev delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika, zaposlitev za določen čas K sodelovanju vabimo tudi 3 študentke za delo v novi igralnici Terme 3000 Prošnje pošljite na naslov: Zdravilišče Moravske Toplice, d. d., Sektor za kadre in pravne zadeve, Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice, najpozneje do petka, 30. novembra. Dodatne informacije po tel. številka (02) 512 23 69. VESTNIK NA INTERNETU; IM« ll*l 11I I V* wW ®wn|w Podjetje za informiranje, d. d., arh. Novaka 13, M. Sobota VBM 22. november 2001 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 23. novembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert harmonikarja Riharda Zadravca - Rikija. Del vstopnine bo šel za nakup njegove nove harmonike. - V soboto, 24. novembra, ob 21. uri bo v MIKK-u tretji iz ciklusa koncertov Mali veliki MIKK-ov oder, kjer se predstavljajo doslej še neuveljavljeni domači izvajalci. Nastopili bodo didžeji Slider, Berti in Mr Črti. - V torek, 27. novembra, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u na DVD-ju posnetek koncerta Pop Mart Tour, ki ga je imela skupina U2 v Tokiu. OTVORITEV RADENCI V četrtek, 22. novembra, ob 17. uri bo v galeriji Radenske v parku otvoritev območne likovne razstave odraslih likovnih ustvarjalcev, ki jo prirejata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava G. Radgona in Likovno društvo Radenci. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri bo v MIKK-u predavanje na temo Med smislom življenja, bivanjsko praznino, logoterapijo in zasvojenostjo. Predavala bo Jasenka Hre-bak, diplomirana sociologinja in članica društva Korak naprej. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V četrtek, 22. novembra, ob 19. uri bo v salonu Murska republika literarni večer s Kajetanom Kovičem. FILM MURSKA SOBOTA - V petek, 23. novembra, ob 18. uri bo v MIKK-u filmska delavnica, ki jo vodi Aleš Nadai. - V sredo, 28. novembra, ob 18. uri bo v MIKK-u 1. filmski večer s komentarjem. Vrteli bodo angleški kultni film Peklenska pomaranča. DOGODEK RAKIČAN V petek, 23- novembra, ob 12. uri se bo začel v Izobraževalnem centru Rakičan dan odprtih vrat. Program prireditve: ob 12.00 predstavitev turističnih kmetij Pomurja s kulinarično ponudbo, ob 13.00 likovne delavnice za mlade ustvarjalce ter oeled ri- sank za najmlajše, ob 16.00 koncert skupine Posodi mi jiirja, ob 17.00 nastop folklorne skupine. Spremljajoče aktivnosti: brezplačna vožnja z grajsko kočijo in vlakcem, samostojno ali vodeno jahanje za vse generacije ter pokušnja prekmurskih in grajskih specialitet. MURSKA SOBOTA V petek, 23. novembra, ob 20. uri bo v kavarni hotela Diana modna revija Kupujmo blago slovenskih proizvajalcev - Bodimo lepi vedno in povsod, ki jo prireja sekcija tekstilcev pri OOZ Murska Sobota. Modele bodo nosile manekenke agencije Error. MOTA V torek, 27. novembra, ob 9. uri bo v gostilni Trnek predavanje o pticah in prikaz izdelovanja ptičje krmilnice. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V soboto, 24. novembra, ob 20. uri bo v grajski dvorani 6. Impro tekma, kjer se bosta pomerili ekipi MIKK-a in Ljubljane. Povezovalec bo mojster Matjaž Javšnik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji je na ogled razstava Wilhelm Heiliger - Konkretna fotografija 1985-2000. - V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana Dubokoviča iz Ljubljane. - V klubu PAC si lahko ogledate 39. slovensko pregledno razstavo barvnih in črno-be-lih fotografij, ki jo prirejata Fotografska zveza Slovenije in Fotoklub Murska Sobota. - V trgovini Tisoč in en dar na Slovenski ulici je na ogled prodajna razstava grafik Mer-sada Berberja. MORAVSKE TOPLICE - V zdraviliški galeriji Ajda bo do 26. novembra razstavljal Gorazd Jordan. - V dvorani hotela Vivat so do 9. decembra na ogled dela iz slikarske kolonije Primož Trubar 2001. VERŽEJ V dvorani salezijanskega zavoda si lahko ogledate do 23. novembra razstavo dekoracij, daril in aranžmajev. LENDAVA > Na gradu je na ogled razstava del z 29. mednarodnega likovnega simpozija Lendava, kjer so sodelovali umetniki Igor Banfi, Gabor Biro. Zdenko Huzjan, Suzane Kiraly - Za ginekološko-porodni oddelek so prispevali: Družina Karba, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec iz G. Petro-vec - 10.000 SIT; družina Ivana Zadravca, Beltinci, namesto cvetja za pok. Katarino Zadravec iz Turnišča - 5.000 SIT; Golf klub Moravske Toplice prostovoljni prispevek - 161.000 SIT; Milan Petrijan, Pečarovci 65, namesto cvetja za pok. Jožeta Rajnarja - 5.000 SIT; Vera Šiftar, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. M. Šoštarec s Krajne - 15.000 SIT; družina Šebjanič, G. Petrovci 60, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT; družina Kerčmar, Križevci, namesto cvetja za pok. Jolanko Kovačec - 5.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroračun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA. MIZAR LESAR - MIZAR V DELAVNICI; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIUČEN DELAVEC V LESARSTVU; do 03. 12. 01; DEZSO GERENCSER, S. P., IN-TERIER MIZARSTVO IN TRGOVINA, DOLINA 3E, LENDAVA - LENDVA VARILEC VARILEC IN KLJUČAVNIČAR: določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KLJUČAVNIČAR; do 05.12.01; P. T. S. POLISERVIS, 0. 0. 0„ GORNJA RADGONA, JAMNA 11A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 5 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KATEGORIJ C IN EV MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorij C, E; do 05.12.01: ANTON MARTINEC, S. P., TONATRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV, RAKIČAN, CANKARJEVA 30, MURSKA SOBOTA KUHAR KUHAR; določen čas 20 mes.; do 23. 11. 01; JANEZ SMEJ, S. P., GOSTILNA, KOBILJE 169A, DOBROVNIK - DOBRONAK KUHAR PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 27.11.01; RADENSKA - ZDRAVILIŠČE, D. 0. 0.. RADENCI, RADENCI Murska Sobota Četrtek, 22. novembra: ob 18.00 ameriška komedija Doktor Dolittle 2, ob 20.00 ameriška srhljivka Hannibal Petek, 23. novembra: ob 18.00 Hannibal, ob 20.30 Doktor Dolittle 2 Sobota, 24. novembra: ob 16.30 ameriška komedija Mačke in psi, ob 18.00 Doktor Dolittle 2, ob 20.00 Hanibal Nedelja, 25. novembra: ob 16.30 Mačke in psi, ob 18.00 Doktor Dolittle 2, ob 20.00 Hannibal Sreda, 28. novembra: ob 18.00 in 20.00 jugoslovanska glasbena komedija Munje Gornja Radgona Petek, 23. novembra: ob 18.30 ameriška komedija Doktor Dolittle 2, ob 20.30 ameriška psihološka srhljivka Zalezovalec Sobota, 24. novembra: ob 17.00 Doktor Dolittle 2, ob 19.00 Zalezovalec Nedelja, 25. novembra: ob 17.00 in 19.00 Doktor Dolittle 2 Ljutomer Sobota, 24. novembra: ob 19.30 ameriška akcijska srhljivka Hitri in drzni Nedelja, 25. novembra: ob 17.30 in 19.30 ameriška mladinska komedija Cukr in popr Delimo vstopnice za kino Nicole Kidman je po rodu Avstralka, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Liljana Svetec, Petrovci 35a, 9203 Petrovci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi: Naštejte vsaj še dva igralca, ki prihajata iz Avstralije! Odgovor:...................................... Kupon št. 47 Odgovore pošljite do 27. novembra na naš naslov: Vestnik. Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTS NMV Moss, Seid Hasanefendič -Trabzon, Todorče Atana-sov, Endre Gonter, Jozsef Benes in Peter Laszlo. LJUBLJANA V galeriji Ars v Čevljarski 2 si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Igorja Banfija iz Murske Sobote. VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podjetje za informiranje, (Td., arh. Novaka 13, M. Sobota BOR Z/> ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje izdelovanja spletnih strani. - Išče se znanje fizike in kemije za srednje šole. - Ponuja se znanje angleškega in nemškega jezika za vse stopnje. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. 1. CAN’T GET YOU OUT OF MY HEAD - Kylie Minogue 2. 0 DIVINA - Terence Trent D’Arby & Sananda Maitreya 3. THIS SONG - Ron Sexsmith 4. ZMAJ OD NOČAJA - Bajaga 5. BECAUSE I GOT HIGH - Afroman 6. GIRL IS ALL YOU NEED - Mark Lopez 7. ČEKAJ ME - Arsen Dedič PREDLOGI: DESCONOCIDO SOY - David Byrne YOU CAN’T HOLD ME DOWN - US3 QUEEN OF MY HEART - Westlife LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. PREKO MURE PREKO DRAVE - Vlado Kreslin 2. HOUNDRE - Orlek 3. SRCA TI VEČ NE DAM - Karmen Stavec 4. GINA -Mef& NOB 5. OGNJENI OBROČ - Andraž Hribar 6. DO KDAJ - Darja Švajger 7. VROČI TELEFON - Adi Smolar PBEDLOGI: OSTATI TU NE SMEM - Power Dancers V MENI JE MOČ - Alenka Godec LE SPOMINI - California LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA 1. LAHKO NOČ, MOJ MORNAR - Štrk 2' LJUBČEK MOJ, SRČEK MOJ - Vesele Štajerke 3. NIKOLI POZABLJENA - Pogum 4. NA DOLENJSKEM - Ans. Lojzeta Slaka 5. DEKLE IZ MLINA - Ans. Franca Potočarja 6. NIKOLI VEČ - Š.P.I.K. 7. LJUBEZEN JE SKRIVNOST SRCA - Ans. Franca Veglja PBEDLOGI: RUDARJEVA PESEM - Dan in noč IRHARCE IN ČRN KLOBUK - Slovenski muzikantje ZAKAJ SE LASTOVKE SELIJO - Štajerski baroni LESTVICA 0DMUBSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. HEJ STARI MOJ - Pajdaša 2. TIHE SANJE - Mateja Horvat 3. SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca 4. UPATI NI GREH - Darko Kegl 5. PODAJ MI ROKO - Brane Drvarič Band 6. RECITE JI ANGELI - Drago Jošar 7. NE PUSTI ME SAMEGA - Halicanum PREDLOGI: OTOK LJUBEZNI - Alenka Huber AMORE ROMANTIKA - Jože Kovač TI SI MI LUČ PRIŽGAL - Blanka Keršič Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 29- novembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 47 - glasujem za skladbo Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA | NSTSNMV:.................................................. I 7 VELIČASTNIH: ............................... GLASBA I NAŠEGA SRCA:.............................................. LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«................................... Ime in priimek ter naslov:.............................. s pogoji za zasedbo NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KATERIKOLI, BREZ POKLICA Z VESELJEM DO TAKEGA DELA; POSKUSNO DELO PO DOGOVORU; do 05. 12. 01; FRANČIŠKA STADLER, S. P., OKREPČEVALNICA STADLER, SOBOŠKA ULICA 4, MURSKA SOBOTA TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK KJNIGOVEŠKA DELA, LEPLJENJE PAPIRJA, ŠIVANJE; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih Izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KJNI-GOVEŠKI DELAVEC, NEKVALI FICIRANI DELAVEC. MORA BITI ŽENSKEGA SPOLA; do 23. 11.01; SREČKO KAVAŠ, S. P., SPRINT, ČERNELAVCI, DOLGA UL. 25, MURSKA SOBOTA ADMINISTRATIVNI TEHNIK STROJEPISKA ZAPISNIKARICA-VODJA VPISNIKOV (SESTAVLJENO DEL. MESTO) ZA DOL.ČAS. DELO V M.S0B0TI IN LJU- PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba l-ll lll-IV V Vt VII-Vlil SKUPAJ Murska Sobota 0 10 4 1 4 19 TOMERU; določen čas 1 mes.; 1 I. delovnih izkušenj: jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; drugi pogoji: DRUGI P0KLIC:EK0N0MSKI TEHNIK, DELO Z RAČ ČUNALNIK.IN ZNANJE STROJEPISJA-PREIZKUS; ZAPOSL. JE 00 VRNITVE DELAVKE Z BOLNIŠKE; do 27.11.01; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 1, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 STOJEPISKA ZAPISNIKARICA (PISANJE NA NAROKIH, OPRAVLJ. ADMIN. DEL PO ODREDBI TOŽILCA, UREJEVANJE SPISOV, SAMOS. SEST. DOPISOV); nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil • osnovno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: EKONOMSKI TEHNIK; DELO Z RAČUNAL. IN ZNANJE STOJEPISJA -PREISKUS (NAD 250 UDAR./MIN), POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 27. 11. 01; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 1, MURSKA SOBOTA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK ^VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 1 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno: drugi pogoji: ZAPOSLITEV JE DO VRNITVE DELAVKE Z BOLNIŠKEGA DOPUSTA: do 23. 11.01; VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE, LEVSTIKOVA 11, MORAVSKE TOPLICE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PRODAJNI INŽENIR ZA PRODAJO PVC OKEN 1N VRAT V PE LENDAVA; določen čas 6 mes.; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: dipl. ing. gradbeništva ali lesarstva: možnost zaposlitve za nedoločen čas, prednost imajo kandid. iz Lendave; do 22. 11. 01; AR C0NT IP. D. 0. 0., LJUTOMERSKA CESTA , G. RADGONA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG PROUČEV. PSIHOL. FAKTORJEV V DIAGNOZAH, TERAPEVT. ZDRAVLJENJE, TERCIAL. PREVENCIJA PSIHIČNEGA ZDRAVJA, DELO V TIMU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: zaposli se lahko klinični psiholog, zaželene del. izkuš., poskus.doba 4 m., ustrezna znanja za delo z osebami posebn. potreb; do 04. 12. 01; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI PSIHOLOG SPECIALIST PSIHODIAG. IN SVETOVALNO DELO, PSIHOL. POROČILA, IZDELOVANJE PROGRAMOV, DELO V TERAPEVTSKIH SKUPINAH, TIMU nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; drugi pogoji: poskusno delo 4 mes., zaželene del. izk., ustrezna znanja za delo z osebami s posebnimi potrebami; do 04. 12. 01; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) NAČRTUJE IN KONTROLIRA ZDRAV. NEGO. VODI ZDRAV. IN NEGOV. DOKUMENTACIJO, KOORD. ZDRAV. PREGLEDE VAROVANCEV, IZVAJA MED. POSEGE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: opravljen strokovni izpit, poskusna doba, zaposli se lahko tudi višja med. sestra; do 04.12.01; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU šifra vemo za dobro srce ^bila, konfeti Stanku Novaku družin ie seveda hudo. Ulica. Pošta. Podpis; JAKOB V Nafti so izredno zadovoljni, ker jim je država z dvema proračunskima postavkama spet omogočila solidno življenje, če že ne v razvoju, pa vsaj pri pla- Na agenciji za plačilni promet je najbolj zaposlen službeni šofer, ki naj bi si po službeni dolžnosti dvakrat dnevno ogledal Mari- n)cgovi '• Tolaži Po zaslugi lokalnega politika je v Prosenjakovcih še vedno na voljo tristo delovnih mest. I Kljub dobrim poslovnim rezultatom v hotelski dejavnosti graški župan Danilo Kalamar ignorira prizadete zaradi suše. Nikakor jim ne more izplačati nadomestila za sušo. Ni pa znano, ali so kmetje dobili dobropise za rezervne dele za kosilnice BCS v graški trgnvini BCS. Kmetijski kombinat Ptuj zbira ponudbe za odkup ptujskih Term. Zaenkrat ni znano, kateri od dveh prekmurskih interesentov se bo prijavil na razpis: Zdravilišče Moravske toplice ali Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, morda pa bosta nastopila z enotno ponudbo. j Andrej Gerenčer ■ Broker je z eno nogo že v Budimpešti. Kdaj bo stopil še z drugo, bo povedala Anju Mariška. ' Ludvik Bratuša - Zapriseženi je vložil uraden protest, ker je država brez soglasja njegove iniciative izpostavila še eno umetno povezavo med Prekmurjem in Prlekijo na reki Muri, ob tem pa zanemarila oldtimersko prleško transverzalo. Šalovski župan Abraham ima nekaj težav, ker so se nekateri krajani uprli in zahtevajo, da spoštuje veljavno zakonodajo pri gradnji sprehajalnih poti za vaško gospodo. I Občan iz puconske občine je I poslal prezidiju kopijo anonim-l ne prijave, ki naj bi jo poslal I soboški policijski upravi. Krimi-/ nalistom predlaga, da se lotijo ' občinskih monopolistov in preverijo, kako se je pretakal denar pri naložbi v osrednjo turistično znamenitost v Moščan- j cih, in če ta ni pustila za sabo / stranskih učinkov. Nadzorni / svet občine je že prišel do / nekaterih ugotovitev. / Novovarjeni franšizni pivovar v Murski Soboti te dni montira varilnico piva. Nekoliko boljši časi se obetajo tudi v soboški Fazaneriji, zato bi bilo dobro, da se vratar Botonjič ne prenagli z napovedanim odhodom iz M. Sobote. Predstavniki ljubljanske kinoin-dustrije Coluseum čakajo, da se sprosti katera od elitnih Potrošnikovih trgovin, ki bi jo spremenili v kinocenter. 02/521 13 33 Alojz Glavač je napredoval v vojaški hierarhiji, tako je prevzel oskrbo' mejnega psa čuvaja v stražnici. Datum naročila. m°ške obleke '^^posoja ______________________________KATARINA . november, ponedeljek,_______KONRAD november, torek,_______________JIGIL november, sreda, , limuzina, cvetje, pecivo »grafiranje, snemanje, srajce, telovniki, askoti, in prodaja poročnih oblek srednji 220,5090 16,0250 112,7445 151,0750 249,6988 29,8930 ____________ juhic, in njen Janez živita v skupnem gospodinjstvu s staršema oziroma tastom Antonom in taščo Terezijo. Pri hiši sta tudi Bernardina babica Frida četrtek n°Vember sobota, ___________.us