GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Leto V. - Štev. 36 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i l d - uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — tek račun pri NB FLRJ v M. Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100 polletna 200 celoletna 400 din. — izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Da bo bolje tudi našim viničarjem Ob izvajanju zakona o kmetijskem zemljiškem skladu in Zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij v ljutomerskem okraju V ljutomerskem okraju, ki je zman po svojem rodovitnem in bogatem Murskem polju, po lepi Apaški dolini, posebno pa po svojih lepih in prijaznih vinskih goricah, ki dajejo svetovno znano vinsko kapljico, sta zvezni zakon o kmetijskem zemljiškem skladu ter republiški zakon o odpravi viničarskih in njim podobnih razmerij, živo razgibala sleherno vas, ljudi v najbolj oddaljeni in osamljeni viničarski bajti. Na vsakem sestanku SZDL, na vsakem zboru volivcev, navzoči razpravljajo o tem. Celo pri delu na polju ali vinogradu, javno in prikrito stikajo pošteni pa tudi nepošteni ljudje glave ter razpravljajo o navedenih dveh zakonih in to zato, ker posegata živo v življenje ljudi, ki žive na tem koščku lepe slovenske zemlje, ker bosta omenjem, revolucionarna zakona bistveno izpremenila življenje mnogih ljudi v okraju ter korenito spremenila dosedanje nemogoče, ponekod nečloveške fevdalno proizvodne odnose med gospodarji in viničarji. Naj lepša in najrodovitnejša polja v okraju so v posesti nekaj nad 500 velikih kmetov, ki imajo nad 10 ha obdelovalne zemlje. Nad 650 ha vinogradov v prijaznih ljutomerskih, radgonskih in kapelskih goricah je — kljub petim obsežnim državnim posestvom v okraju ter petim vinogradniškim obdelovalnim zadrugam — še vedno v rokah 760-tih privatnikov, ki jim vinograde v celoti ali pretežno obdelujejo viničarji za boren zaslužek, ob bednem in siromašnem življenju. Človek, ki pozna težko življenje privatnih viničarjev, njihov brezpravni položaj ter brezobzirno izkoriščanje po njihovih gospodarjih se nehote vpraša, kako je vobče mogla naša socia- listična skupnost dopuščati toliko let po osvoboditvi to nevzdržno stanje na vasi. Poglejmo si natančneje vsaj en primer bednega življenja brezobzirno izkoriščanega viničarja. V Hraševskem vrhu (občina Radenci) živi in gara že 18 let ves izčrpan in zgaran petinpetdesetletni viničar Kuzma Franc s svojo družino v viničariji dobro situiranega kmeta Čuka iz Vučje vasi. Razen kopi in škropljenja mora vsa dela (obrezovanje, postavljanje kolja, vezanje, pletev, odstranjevanje plevela in drugo) opravljati sam s svojo družino in to takorekoč brezplačno — za bedno stanovanje v razdrapani koči, za hasnovanje majhne njivice v površini 3 arov ter skromnega vrtička in nekaj stelje. Gospodar plača v denarju le dnine, ki jih opravi pri kopi in škropljenji in še te slabše kot ostalim najetim kopačem. Kot je Kuzma izpovedal pred komisijo, znaša njegov zaslužek v denarju letno le 3300 dinarjev, kar ne zadostuje niti za kruh. Razumljivo, da je Kuzmovi družini primanjkovalo kruha vse dotlej, dokler njegova hčerka ni dobila zaposlitve v Slatinskem podjetju v Radencih, dočim ga je imela in ga še ima Čukova družina v izobilju, ker poseduje poleg lepega posestva Še mlatilnico, s katero zasluži gospodar v času mlačve dokajšnje količine Žita in to kljub oddaji obvezne mlatilniške merice. Kljub navedenim okoliščinam je prejel Kuzma v dolgih 18 letih od gospodarja le 33 kg ajde. Pač pa je letos kmalu po izidu republiškega zakona obljubil gospodarjev sin viničarju žito pod pogojem, če bo pred okrajno komisijo izpovedal, da mu je gospodar vsa opravljena dela v vinogradu v redu plačeval. Mimogrede še bodi povedano, da je mlatilničar Čuk iz Vučje vasi že v letih obvezne oddaje žitaric pokazal nepravilen odnos tudi do širše skupnosti in to ob priliki oddaje mlatilniške merice. Podobnih primerov je v okraju mnogo. Bednega življenja ob pomanjkanju zaradi brezvestnega izkoriščanja ne živi le viničar Kuzma v Kraševskem vrhu, temveč še cela vrsta privatnih viničarjev po lepih, sončnih ljutomerskih goricah. Zaradi nevzdržnih delovnih odnosov med dosedanjimi gospodarji in viničarji, je pač povsem razumljivo, da so viničarji z navdušenjem sprejeli oba zakona, posebno pa republiškega, o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, ki jih bo končno rešil večstoletnega izkoriščanja in brezpravnega položaja. Zato so tudi okrajni ko- (Nadaljevanje na drugi strani) Ob beli cesti vitki topoli Klub obmorskih študentov za občinski praznik v Puconci Vesela družba nam pravijo, ker nas spremljata pesem in harmonika. Tokrat smo jo ponesli v goste podjetnim Pucončanom, kjer se nam je obetala krepka konkurenca. Močan veter nam je prinesel nasproti opojni vonj cvetoče ajde, našemu »mahaču« pa še posebej skrbi, kako bomo peli v takem vetru. Tolažimo ga, da bomo peli pač tako, kakor bodo drugi. Tovariš Furek ima polne roke dela, vendar nam potrpežljivo podaja roko, dokler ga ne spomnimo, da nas je 18. Spored je pester, nastopajočih mnogo, toda vse kaže, da bo tekmec eden in vsem enako hud. Veter je ta čas res prosto pel, čez oder sredi travnika, kjer se je zgrnila množica domačinov in gostov. Na odru so bili zastopani vsi, od pionirjev pa do očancev, ki so v narodnem plesu kar korajžno pozabili na svoja leta. Dobro so se odrezale tudi pevske skupine, odlikoval jih je zdrav, krepak glas, ki se je uspešno zoperstavil vetru. Nekako sredi sporeda smo prišli na vrsto mi. Če imamo kaj treme? Ne, nič takega, to smo pustili v Ljubljani za hude izpitne čase. Pa menda ne boste tako hudi kritiki. Vedeti morate, da pojemo prvič zato, ker nas petje veseli in drugič, ker nas petje druži. Nas študente v Ljubljani, z Ijudstvom pa tukaj, doma. Takemu petju je prestroga kritika krivična, če pozablja na namen, ki ga pesem poseduje. Ta namen smo izpolnili. Videli smo kulturno-prosvetno delo našega človeka In si v istem delu podali roke. To pa je brez dvoma koristno za oboje. Mi študenti bomo tako laže našli pot do našega delovnega človeka na vasi, ker ga bomo razumeli, ta nas bo pa sprejel medse, kot starega znanca — dobrega prijatelja. Študentje smo končan spored pozneje ob prigrizku in kapljici nekoliko nategnili Ta- ko izbran res ni bil, kot smo ga pripravili za občane, vendar nam je prinesel obilo dobre volje. Vsi smo si bili edini, da je bil občinski praznik v Puconcih lep dan in misel, da smo prispevali tudi mi svoj delež, je polna prijetnega zadoščenja. V. S. Ali poznate prekmurske padalce ? V soboškem »Aeroklubu« so jih izšolali že blizu 100, poleg številnih jadralcev in modelarjev, ki se pridno udejstvujejo v življenju kluba. Ta organizacija Ljudske tehnike deluje v M. Soboti že precej časa, že leta, a v zadnjem času dosegajo mladi prekmurski padalci uspehe, na katere smo lahko ponosni. Na nedavnem republiškem padalskem tekmovanju v Postojni je mladinec-padalec Mataj Franc iz Sobote dosegel prvo mesto med posamezniki. Za nagrado je prejel um Prvo mesto med petdesetimi najboljšimi iz vse Slovenije ni majhna stvar in borba zanj ni bila lahka. V grupnem tekmovanju pa je skupina soboških padalcev zasedla drugo mesto. Prav tako razveseljiv pa je uspeh mladinca-padalca Ernesta Novaka v tekmovanju v Kraševcu, v LR Srbiji. V ekipi Slovenije je izven konkurence dosegel prvo mesto. Že pred tem uspehom je mladinec Novak, ki je nosilec srebrne C-značke, prejel za svoje delo na področju padalstva v dar padalo. Na dvomesečnem tečaju v Rumi je bil med najboljšimi. V soboškem Aeroklubu pa se ne odlikujeta le ta dva mladinca (tudi Mataj je nosilec nastavniške značke, tečaj je končal z odličnim uspehom), temveč še vrsta drugih. Tako sekretar kluba, Dane Žnidaršič s C-tečajem in Stane Debelak, ki je prav tako končal nastavniški tečaj. Soboškim padalcem k doseženim uspehom čestitamo — oni pa vabijo v svoje vrste vse mladince, ki jih mikajo sinje višave. Nekaj o mladih Filovčanih Filovska mladina je kar delavna. Mladi člani igralske družine niso mirovali niti ob največjem kmečkem delu, ob žetvi in mlačvi. Večkrat so vadili pozno v noč, zadnjo nedeljo pa so le postavili na oder Golarjevo »Dekle z rožmarinom«. Zal pa igrajo v Filovcih še vedno v nedograjeni dvorani zadružnega doma Tudi mladi nogometaši ne mirujejo. Že tri nedelje zapovrstjo merijo moči z Bogojinčani. Skupen rezultat je 8:2 za Filovčane, vendar eni ir drugi trdijo, da še niso končne številke. Problem titovskim mladincev-športnikov je tudi samo igrišče, ki ga nimajo. Kdaj bodo to rešili občinski možje? Novo igrišče za odbojko pri Jeruzalemu Prihodnji teden bodo v lepem parku, blizu upravnega poslopja vinogradniškega gospodarstva pri Jeruzalemu, odprli moderno igrišče za odbojko. Vsa zemeljska dela so prostovoljno opravili člani domače mladinske organizacije. Na prostor je bilo treba navoziti nad 100 kub. m zemlje in peska. Pri delu so se razen sekretarja aktiva tov. Balažiča najbolj odlikovali Franc in Doroteja Tušek, Mirko Lebar in drugi. Mladi jeruzalemski odbojkarji pričakujejo, da jih bodo odslej še pogosteje obiskali izletniki, zlasti pa oni, ki so zvesti pristaši tega športa. Zato kličejo: pridite! —ar Kakšna jesen se nam obeta Ker je letošnje poletje v celoti precej slično onemu iz leta 1949, a v Prekmurju tudi iz leta 1948 in ker se razvija vreme iz sedanjega In preteklega, lahko na podlagi tega precej sklepamo, kakšna bo letos jesen. V zgornjih dveh primerih so v avgustu bile padavine v večini nad povprečjem, a v septembru in še v prvi polovici oktobra globoko pod povprečjem, torej sta ta dva meseca bila suha in so se le konec oktobra in v novembru padavine povečale. Ti primeri nam kažejo, da je bila takrat prva polovica jeseni lepa oziroma suha in na tej podlagi bi se dalo misliti, da bo tudi letos tako. Nekateri omenjajo Še drug statističen znak splošnega vremena jeseni in to: če srednji mesečni barometrski pritisk teče v teku poletja Sporedno z množino padavin in pri tem padavine rastejo, sledi deževna jesen. Če pa zračni pritisk ni v nobeni zvezi s padavinami, sledi suha jesen. Letos je bil potek zračnega pritiska malo sličen padavinam, tako da je to že drugi znak za suho jesen. Še naslednji znak: če število deževnih dni pada od junija do avgusta, sledi suha jesen. Le- tošnji potek deževnih dni do sedaj dobro ustreza temu pravilu. Tako na podlagi teh znakov lahko upamo, da bo vsaj prva polovica jeseni suha. Sicer je bila letos prva polovica poletja v glavnem deževna in to bi bilo v nasprotju s prejšnjimi trditvami, kajti leta 1916 je bilo svetovno vreme do zadnjih dni avgusta podobno letošnjemu in Je sledil zelo deževen september. Toda če upoštevamo mnenje specialista za dolgoročne vremenske napovedi I. Namiasa, po katerem se vreme za dolgi rok ustali najprej na vzhodu, n. pr. nad Rusijo in potem šele pri nas, potem vidimo, da se je sredi avgusta nad Rusijo uveljavilo precej trajno slabo vreme, toda za Uralom nastaja novo izredno razsežno področje ustaljenega lepega vremena. Tako lahko čakamo ravno sedaj na ne preveč dolgo deževno razdobje, a nato zopet ustalitev lepega vremena. Torej nam vsi znaki kažejo na to. da so padavine možne še prve dni septembra, nato pa bo sledila lepa oziroma suha prva polovica jeseni, če ne bo prišlo do nepričakovane spremembe v vremenskem režimu. J. A. Dva tečaja ki bosta koristila naši mladini Sredi januarja in sredi junija se je zbralo v Soboti večje število učiteljev, ki so poživili naše mesto z novimi obrazi. Toda, bister opazovalec je lahko opazil, da so po par dnevih nekam utrujeni hodili po ulicah. Nič čudnega! To so bili udelejženci tečaja za telesno vzgojo, ki so v desetih dnevih morali teoretično in praktično predelati vso telovadno snov za osnovno šolo. In tako so nevajeni živahnih in napornih gibov ter vaj, morali na svojih mišicah občutiti vpliv telovadbe. Tečaj je obakrat mojstrsko vodil izkušeni telovadec tovariš Ciril Hočevar iz Maribora, ki je pred leti deloval tudi v Soboti. I Tisti stari rimski pregovor, da je le v zdravem telesu lahko tudi zdrav duh, še danes velja.. Zato republiški svet za prosveto in kulturo daje pobudo, da naj bo odslej na naših šolah več telovadbe in naj se boljše izvaja. Tako je potem tukajšnji svet za prosveto in kulturo pritegnil v tečaj vse učitelje in učiteljice, da obnovijo in poglobijo svoje znanje v metodiki tega predmeta, obenem pa da praktično preizkusijo, kaj vse se mora izvajati na sleherni naši šoli. Kaj vse lahko nudi telovadba našemu otroku? Vsega ni mo-! goče našteti v par stavkih, zato se moramo omejiti na najnujnejše. Pri telovadbi se mora razgibati sleherna mišica, pljuča se morajo napolniti s svežim zrakom, krvni dotok postati živahnejši, kosti se morajo razvijati pravilno, vse telo se mora enakomerno razvijati in dobivati mora lepo držo. Če bi torej hoteli samo to, da bodi naš otrok lepo raščen, skratka lep, smo vsi starši za to. Pravilna telovadba pa utrjuje tudi zdravje. In kaj je staršem v večje veselje, kakor zdrav in lep otrok? Rekli boste, da mora biti otrok tudi pridem in upogljiv, da se rad uči in dobro napreduje. Ali ima telovadba s tem tudi kakšne zveze? Ima jih. Dobra telovadba razvija mnoge moralne vrline. Telovadec postaja discipliniran, ubogljiv, tovariški, odločen, rad tekmuje, ni prepirljiv, je močan in samozavesten, ni bojazljiv itd. Torej same lepe lastnosti. Zamislimo si otroka, ki sedi prav osamljen, še upognjeno drži, se z nikomer ne igra, je boječ itd. Kakšen bo ta otrok ko doraste? Ali bo kos vsem življenjskim težavam? Ali bo zdrav? Če vse to na kratko povzamemo, vidimo, da mora biti rod, ki bo nas nasledil, boljši od nas, biti mora bolj zdrav in odporen, bolj sposoben, če hočemo, da bo tudi bolj srečen v življenju. Takšen je bil namen tečaja, ki se ga je udeležilo nad sto šestdeset mladih učiteljev. Prepričani smo, da bo prinesel našim otrokom mnogo koristnega: lepo se bodo razvijali ti naši malčki, bolj zdravi bodo, pa mnogo pravega veselja se bodo naužili. Naša dolžnost pa je, da ta razvoj spremljamo in pomagamo pri urejevanju telovadišč, pri nabavljanju raznih telovadnih potrebščin. Še en dokaz več Zadnji bilten rimskega »Informativnega središča za jadranski študij« objavlja članek, v katerem poziva italijansko vlado, naj s pomočjo topov vrne Italiji vzhodno jadransko obalo. Kakor poroča Jugopres, člankar trdi, da je Jadran beneški zaliv in da mora Italija prevzeti policijsko službo nad njim Po mnenju pisca je tržaško vprašanje v primerjavi z vprašanji, ki se postavljajo za Italijo na Jadranu, malenkostno. Pri tem trdi, da je na vzhodni obali Jadrana nastala mornarica, M je sposobna vznemirjati italijanske ribiče, a je šele v razvoju. »Italijani smo dolžni potopiti jo, preden postane nevarna. Na utrjevanje jadranske obale je treba odgovoriti s topovi Italija naj preneha z borbo okrog trsta in prične borbo za Jadran.« Poleg vojaških demonstracij, ki jih prirejajo te dni ob naši meji, je ta članek zgovoren dokaz, kdo odprto bujska na novo vojno. Stare Imperialistične težnje, ki Jih je posebno povzdigoval fašizem, so prišle spet na dan: Italiji je potreben ves Jadran. Trst ni več važen, kakor tudi ni bil takrat ko je bil sestavni del Italije! (Namesto njega je Rim raje razvijal Benetke in Genovo tržaška Industrija in promet pa sta umirali). dvoma, da v tem primeru ne gre za »osebno mnenje« pisca, kakor se kaj radi izgovarjajo v Rimu Za njim se skriva rimsko uradno mnenje, Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 4. septembra 1953 Za dosledno in pravično rešitev viničarskega vprašanja (Nadaljevanje s 1. strani) misiji, ki je zbrala prve podatke pri viničarjih, dajali pravilne informacije in podatke. Bili so le posamezni primeri, da viničar iz strahu pred gospodarjem ni upal povedati komisiji resnice. Nekaj pa je v okraju tudi viničarjev, ki so se dali podkupiti od gospodarjev bodisi za nekaj lepih obljub ali za kozarček vina ter prikrivajo pred komisijo resnico ali pa celo zagovarjajo svojega gospodarja. Vodstvo viničarskega sindikata v okraju, ki zastopa pravilno linijo, mora nujno voditi evidenco med temi redkimi omahljivci in izdajalci viničarskega stanu in njihove borbe proti izkoriščevalcem Vodstvo sindikata ne bo smelo dopustiti, da bi se omogočil nakup viničarskih hiš, viničarjem kot je Kosi Franc iz Murščaka, ki še sedaj govori, da ne bo kupil hiše od gospodarja, ker je gospodar nima na prodaj. Dovolj je v okraju privatnih viničarjev, ki imajo polno zaupanja v naše državno vodstvo in ki nudijo organom ljudske oblasti vso potrebno pomoč pri izvajanju zveznega in republiškega zakona. Vinogradi so ob današnji ceni vina ob količkaj ugodni letini vsekakor dokaj donosna zadeva; posebno pa še za kmete, ki jim gorice obdelujejo viničarji za malenkostno odškodnino. In zato je povsem razumljivo, da si ob izvajanju republiškega zakona najbolj prizadevajo prav največji izkoriščevalci, viničarjev, da bi jim ostal vinograd, da bi še nadalje imeli možnost izkoriščanja tuje delovne sile. Vendar so prizadevanja nekaterih gospodarjev prav smešna, v mnogih primerih pa tudi skrajno brutalna in nečloveška. Prav gotovo se smešijo pred Javnostjo vsi tisti privatni vinogradniki, ki so ob izidu republiškega zakona o odprav viničarskih in podobnih razmerij odpovedali stanovanje svojemu bivšemu viničarju ali pa se celo preselili v viničarijo, kot je to naredila Potočnik Frančiška iz Starenove vasi, Hedžet Ema iz Veržeja, Čergul Antonija iz Maribora in še nekateri drugi. Za naivneže lahko tudi smatramo vse one gospodarje, ki skušajo na vse mogoče načine prikriti pred oblastjo obstoječi viničarski odnos. Saj vendar vsa okolica ve, da je viničar leta in leta obdeloval vinograd. Tako so na primer prav malo prepričevalne navedbe, ki jih je izpovedal na zapisnik vinogradnik Janežič z Vinskega vrha (predsednik občine Vinski vrbovi), ki poseduje izrazito vinogradniško posestvo, z več ha vinograda, a ima v svojih dveh hišah kar dva viničarja — o dn. »najemnika«, kot jih sedaj sam imenuje. Zašpekulirali se bodo tudi tisti gospodarji, ki zadnje mesece ne dovolijo viničarju več vstopa v vinograd, ki ga je obdeloval leta in leta, ampak so naenkrat dobili sami izredno »veselje« do vinogradniškega dela ter vinograd obdelujejo bodis z domačo ali najeto delovno silo. Brutalneže, ki hodijo z grožnjami nad svoje viničarje, nanje kriče, in jih dolže, češ da bodo oni krivi, če bodo izgubiti vinograde, Da jo treba prijavljati organom javne varnosti ter jim s prisilnimi ukrepi onemogočiti njihovo nadaljnje nečloveško ravnanje z viničarji. Člani okrajne komisije za izvedbo obeh zakonov imajo pri svojem delu opravka tudi s kmeti, ki skušajo utajiti nekaj površin obdelovalne zemlje. Tako je na primer večji Kmet Novak iz Libanje skušal prepričati komisijo, da je v teku let večjo površino travnika prerastel gozd in da se zaradi tega ne more parcela šteti med obdelovalno zemljo. Komisija pa je na kraju samem ugotovila, da je na sporni parceli sadonosnik. Več podobnih primerov Je bilo še na področju občine Radenci, Križevci in Ivanjci. Novaku in njemu sličnim priporočamo, da še enkrat dobro prištudirajo 36. člen Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu. Vsem tistim kmetom, ki nočejo ati se branijo podpisati zapisnik ob priliki zaslišanja, pa jim bodi še enkrat povedano, da zapisnik, ki ga sestavi komisija z gospodarjem ni nikakšna kupno-prodajna pogodba. Vsa obdelovalna zemlja, kolikor je posedujejo posamezni kmetje nad 10 ha ter vsi vinogradi, kjer ugotovi komisija viničarski odnos, pridejo v kmetijski zemljiški sklad in to ne oziraje se na to, ali s tem soglaša sedanji lastnik ali ne — odnosno podpiše zapisnik ali ne. Kmetom pa, kot sta Kaba Ciril iz Starenove vasi, Novak Frančiška in njima sličnim, ki nasedajo naivnim parolam, kot na primer »kmet, ki bo podpisal zapisnik o zaslišanju, ne bo dobil zemlje vrnjene, ko bo prišlo drugače« — toplo priporočamo, naj ne nasedajo več lažnivim prerokom, ki so se doslej še vedno osmešili, ampak naj raje hodijo na sestanke Socialistične zveze in na zbore volivcev, ker le tam jim bo natočeno čisto vino ter povedana resni- ca. Tam bodo podučeni o trdnosti naše ljudske oblasti, o stabilnem položaju Jugoslavije ter o njenem izrednem ugledu, ki ga uživa danes v svetu med miroljubnimi državami zaradi junaške borbe svojih narodov v letih fašistične tiranije, zaradi svoje zmage nad moskovskimi imperialisti, zaradi uspešne graditve resničnega socializma in zaradi dosledne miroljubne zunanje politike. Povedati pa je treba tudi to, da je med prizadetimi kmeti v ljutomerskem okraju tudi dokaj naprednih in razgledanih gospodarjev, ki spremljajo naš družbeni razvoj, ki so imeti vedno človeški odnos do svojega viničarja in ki jim je tudi danes povsem razumljivo, da v naši novi socialistični stvarnosti ne moremo več trpeti izkoriščanja človeka po človeku. Okrajna komisija za izvajanje obeh zakonov je do sedaj napravila že ogromno delo. V teku tedna bo začela izdajati odločbe posameznim gospodarjem. Pred jesensko setvijo, to je konec meseca septembra, bo obdelala vse primere, izdala vse potrebne odločbe, a zemlja iz zemljiškega sklada bo dodeljena sedaj obstoječim socialističnim kmetijskim gospodarstvom. A. P. Za strokovno izobrazbo kmečkega človeka Drugi tečaj, ki se je vršil tri tedne za naše učitelje, je pa namenjen naši pošolski mladini 1. julija se je zbralo v rakičanski kmetijski šoti 37 učiteljev, ki so pripravljeni začeti že letošnjo jesen s kmečko nadaljevalnimi šolami. Pa začnimo kar od kraja. Predavatelji so bili sami strokovnjaki z državnega posestva in iz šole. Učitelji v tečaju so se seznaniti v splošnem o poljedelstvu in travništvu, živinoreji, sadjarstvu in vrtnarstvu, spoznati so strojno obdelovanje, sodobno gospodarjenje; tovarišice pa so prijele tudi za iglo in kuhalnico, da bodo našim dekletom znale kaj pokazati v kuhinji in pri ročnih delih. Tečaj se bo prihodnje leto še nadaljeval in poglobil. V glavnem pa je bil namen tečaja v tem, da se naši učitelji spoznajo s kmečkim delom in življenjem da vidijo razvoj našega kmetijstva v bodoče, ter da vzljubijo našo rodno grudo. Kaj hočemo doseči s kmečko-nadaljevalnimi šolami Glejte! Vsak poklic zahteva danes neko določeno izobrazbo, to je odrejeno učno dobo. Če hočeš postati obrtnik, kvalificirani delavec, moraš imeti takšne in takšne šole, se moraš učiti toliko let. Le za našega kmeč- kega človeka se ni nihče brigal, nihče mu ni dal nobenega spričevala ali potrdila, četudi je prav pridno in dobro delal. Zato se nam zdi potrebno, da tudi kmečkemu človeku nudimo vse potrebno in sodobno znanje iz kmetijstva, potem pa mu damo spričevalo, ki mu bo dokaz, da je tudi on kvalificiran, izučen svojega poklica. To se predvideva takole: šestnajstleten fant ali dekle na naši vasi naj bi se vpisal v kmečko gospodarsko ali kmečko gospodinjsko šolo v svojem občinskem središču ali v večjem kraju ter bi potem dve let obiskoval takšno šolo v zimskem bo pa takrat, če odpremo naše meje svetovnemu trgu in bodo veljale cene kmetijskim pridelkom kakor drugod po svetu, kjer pridelujejo mnogo ceneje, kakor mi in po vrhu mnogo več kakor mi? O tem bi moral razmišljati vsak naš kmet. Prav gotovo so se naši kmetje danes otresti strahu pred prisilnimi obdelovalnimi zadrugami in vedo, da jih nihče v to ne bo več silit Na drugi strani pa vsi vidimo, da v kmetijskih državah daje veliko pridelkov in lepe dohodke le veliko posestvo. Če pri nas tega še nimamo, potem moramo pač zelo skrbno gledati na to, kaj Sadjarstvo v okraju Ljutomer Ljutomerski okraj ima z ozirom na ugodno podnebje in primerna tla izredno ugodne pogoje za razvoj sadjarstva. Dokaj močno je razvito sadjarstvo v više ležečih vinorodnih predelih, kjer najdemo med vinogradi tudi vzorno urejene sadovnjake. V ravnini predstavljajo sadovnjaki postransko panogo, zato kmetje ne posvečajo kdo ve kake pozornosti sadjarstvu. Sadje uporabljajo za jabolčnik in za drugo domačo uporabo. Pred zadnjo vojno so ljutomerski sadjarji letno izvozili po več sto vagonov namiznega sadja na razna inozemska tržišča, kar jim je naravno, prinašalo lepe dohodke. Odkar pa je okužil sadovnjake kapar, sadje prihaja v poštev kvečjemu za domači trg ali pa za industrijsko predelavo. To pomeni za sadjarje in naše gospodarstvo veliko škodo. Mnogo so k temu pripomogli tudi sadjarji sami, ki so prva leta zanemarjali vse škropljenje, opuščali čiščenje sadnega drevja itd. Letošnje deževno vreme je močno zavrlo okužbo. Sadovnjaki so ponovno dobili lepo zeleno barvo, pomlajena drevesa so bujno pognala. SADJARSTVO V ŠTEVILKAH Po statističnih podatkih so leta 1945 v okraju našteti 296.611 jablan, 29.198 hrušk, 67.404 slive, 13.211 orehov in ostalih dreves 31.296. To se pravi, da je odpadlo na 1 ha sadovnjaka 166 dreves, kar je očividno preveč. Zaradi naglega razvoja kaparja se je do leta 1952 zmanjšalo povprečje na 120 dreves na 1 ha. To stanje odgovarja terenskim prilikam. V osemletnem obdobju se je število dreves zmanjšalo za 127.023 dreves ail za 35%. V okraju je najbolj razširjeno tako zvano kmetijsko sadjarstvo, deloma vrtno sadjarstvo, medtem ko je plantažno sadjarstvo šele pri skromnih začetkih. Sadovnjaki so večinoma v slabem stanju, drevje Je staro, napadeno po kaparju ali črvivo. Zato bo treba nujno izsekati in izkrčiti v bližnjih letih vsaj 30% dreves, dočim bi se preostala drevesa obnovila ali izboljšala z intenzivnim obdelovanjem sadovnjakov. V sedanjem stanju računajo letni donos na drevo 35 kg, s prehodom na intenzivno sadjarstvo Pa bi se že po desetih letih lahko zvišal donos za 100%. Ce upoštevamo ugodno ceno sadja, bi lahko s povečanim pridelkom krili vse stroške in bi še preostalo nad 7 milijonov dinarjev. NAČRTNA obnova V desetletnem obnovitvenem programu predvidevajo obnoviti nad 900 tla sadovnjakov. Kakor v vinogradništvu tako bodo tudi v sadjarstvu uvedli rajonizacijo. predvsem v predelih okrog Kostanja. Bučko- vec, Vidma, Ivanjcev, Apač in v drugih, za sadjarstvo ugodnih krajih. Nove površine sadovnjakov bodo dobiti na račun samorodnic (šmarnice), katera bo v desetletnem gospodarskem načrtu okraja popolnoma izginila z vinogradov Povprečni stroški obnove 1 ha sadovnjaka z vzdrževanjem nasada za dobo 8 let znašajo okrog 180 tisoč dinarjev. Kolikor bj se zemljišča prerigolala v globini 0.50 m, se dvignejo stroški osemletnega nasada na 200 tisoč din. Če bi letno obnovili do 90 ha, bi znašali letni izdatki 18 milijonov dinarjev. Po tem načrtu bi pa lahko v desetih letih zaključili obnovo. POTREBUJEMO DOBRE DREVESNICE Brez dobrih drevesnic, ki bi na domačem temenu vzgojile primerne sadike, si je obnovo težko zamisliti. Dosedanja drevesnica na zadružnem posestvu Podgradje bi se naj zaradi neugodnega terena opustila. Drevesnica na vigradniškem posestvu Kapela bo letos vzgojila nad 33 tisoč sadik, od česar je 21.083 jabolk cepljeno na semenjak, vse ostalo razen breskev pa na vegetativni podlagi. Za letno obnovo bo treba okrog 10 tisoč prvovrstnih sadik, ustrezajočih sort, ki bodo dobro uspevala v zemlji in legi, morajo pa biti ugodnj tudi opraševalnj pogoji. Skupna letna potreba pa bo znašala 15 tisoč drevesc. V glavnem bodo sadili na stalno mesto enoletna drevesca in sicer tam, kjer je na razpolago strokovni kader, kateri bo vzgajal naprej drevesca v dokončno obliko. Drevesnica pri Kapeli ima vse pogoje za razširitev proizvodnje. -st- času Tretje leto pa bi potem prestopil v kmetijsko ati gospodinjsko šolo v Rakičanu. Tako bi po treh letih s polno pravico dobil spričevalo, da je izučen v svojem poklicu in s tem enak vsakemu kvalificiranemu delavcu v industriji. Še več! Pri nas že razmišljamo, da bo v bodoče mogel prevzeti posestvo samo tako izobražen kmečki fant ali dekle, drugi pa tega ne bo mogel. Zakaj vse to? Zato, ker nam je nujno potrebno dvigniti količino naših pridelkov, torej hektarski donos moramo povečati. Pa se boste vprašali, zakaj pa spet to? Odgovor je lahek. Dokler ne bomo imeli več, nam ne bo bolje. Mi pa hočemo, da bi nam vsem bilo bolje, to je smisel socializma. Ob malih pridelkih. v revščini, pa ne more biti bolje ne more nastopiti tisto lepše življenje, ki ga pričakujemo od socializma. Povečanje proizvodnje mora biti resna misel slehernega kmetovalca Se drugi vzroki so, ki nas silijo k povečanju proizvodnje in k razmišljanju, kakšnih kultur se bomo v bodoče oprijeli. To je svetovnj trg, dokler imamo mi v naši državi takšne cene za kmetijske pridelke, kakor so danes, kmetu ni hudo. Ali kaj bomo pridelovali in kako bomo delali, da bomo čimveč pridelali. Mnogi naši dobri kmetje si močno želijo združiti svoje raztrgane parcele v eno ali dve večji. To nam kaže, da strmijo naši ljudje k napredku. Tudi o tem moramo razmišljati in se pripravljati k izvajanju arondacij. Nekoliko smo se oddaljili od pomena tega tečaja, vendar so vse navedene reči nujno povezane z bodočim življenjem našega kmečkega človeka. Zato smo prepričani, da bo v vseh naših vaseh mnogo govora o teh nadaljevalnih šolala. Tisti pa, ki imajo že danes toliko odraslo mladino, da bi jo lahko že letos poslali v Rakičan, naj ne čakajo. Oni pa, ki ne bi mogli sami vzdrževati svojih otrok v šoti, naj se pogovorijo z domačo kmečko zadrugo, ki jim naj pomaga pri vzdrževanju. Tudi občinski odbori naj bi o vsem tem razpravljali. POPRAVEK V predzadnji številki smo v športnem poročilu iz Ivanjkovec pomotoma navedli napačne rezultate. Pravilni so naslednji: odbojka: Ivanjkovci- Vinski vrhovi 2:1 in nogomet Ivanjkovci-Vinski vrhovi 4:2. Tako pojasnjuje šofer K Članku »Milijonska škoda zaradi neprevidnosti šoferja«, objavljenem v predzadnji Številki, smatram za potrebno podati naslednjo pripombo: Ne vem, ali pisec članka ni bil točno poučen o zadevi, vendar pa članek ne odgovarja resnici. Cesta na križišču, kjer je prišlo do nesreče, je bila skrajno nepregledna zaradi žive meje. Tako sem v zadnjem trenutku zagledal nasproti vozeči kamion in pritisnil na zavore. S tem sem se izognil se večji nesreči, do katere pa verjetno ne bi prišlo, če bi tudi drugi vozač storil isto, ali pa bi prišlo le do udarca, ki pa ne bi imel večjih posledic. UNIMOG je bil prepeljan v Maribor, motor ni bil poškodovan in so ga lahko dali v pogon izmenjati bo treba le nekaj priključnih i delov. Škodo je delavnica »Kmetijsko-strojne službe« v Mariboru ocenila na 80 do 90 tisoč dinarjev, ne pa na dva miliiona, kakor je navedeno v članku. Podatki, ki jih navajam v tem pojasnilu, so resnični in jih upam dokazati vsakomur. Jožko Novak, šofer. Neuspele kajakaške tekme na Muri Na zadnjih kajakaških tekmah pri kroškem brodu se je ob Muri zbralo okrog 1000 gledalcev iz Kroga. Sobote in bližnje kroške okolice. Z organizacijo tega tekmovanja si je Brodarsko društvo iz Kroga naložilo težko breme. Povabili so kajakaše iz Celja, ki pa iz opravičenih razlogov niso prišli, bližnji Petanjčani pa so prispeli na tekme šele pol ure pred začetkom, tako da je bilo treba izpremeniti ves prvotno sestavljeni načrt tekmovanja Tekme same so slabo uspele. Pokazalo se je, da en sam Človek ne more z uspehom organizirati takega tekmovanja. Zahvaliti pa se je treba tov. Rituperju in Jugu iz Sobote, ki sta mladim Krožanom priskočila na pomoč. Nekaj o poteku tekem. Tekmovalci so bili nedisciplinirani in tako se je zgodilo, da je bil mladinec iz Petanjec že na startu izločen zaradi nešportnega vedenja. Nerazumljivo je odstopanje Petanjčanov, ki so odstopili, ko bi morali nastopiti najboljši vozači Kroga. Najboljši rezultat je dosegel Domijan Lojze iz Kroga s časom 2:15,5 na progi 600 metrov. V bodoče bo treba tako prireditev resneje prijeti v roke. S. J. Janez Švanjcer: (48) STRELI NA MEJI Župnikova mati je bila pobožna žena. Vsako jutro je odhajala v cerkev, enkrat v letu je romala na Ptujsko goro. Vedno je prosila boga. naj bi se je usmilil, da bi mu njen sin nekoč služil pri oltarju. Juretič je imel rad svojo mater. Ubogal jo je tudi takrat, ko se je moral odločiti za poklic. Mati je mislila samo na bogoslovje. Povedala je sinu, da je zato skrbela zanj v šolah. On jo je poslušal in se odločil s težkim srcem. Ni nameraval obleči talarja, toda zdaj mu kaj drugega ni preostalo. Kot osmošolec se je Juretič zagledal v pastirico Tiniko, ki je vsak dan gnala mimo njegovega doma krave na pašo, tam prepevala ali pa zamišljena strmela v dolino. Začel je zahajati k njej na pašo Tega, kar se je dogajalo med njima, vaščani niso vedeli, govorih so pač, da je vsak človek krvav pod kožo Juretič se je tudi v bogoslovju pridno učil. Po štirih letih je pel novo mašo Poslali so ga na župnijo za kaplana. Tam je kaplanoval vse dotlej, dokler ni umrl župnik pri Šentpavlu. Ko je prišel v vas ob meji, se mu na prvi pogled ni zdelo, da bi bilo zanj v tem kraju kaj bolje. Vaščani so mu pripravili lep slavolok ob vhodu v vas, enega pod cerkvijo, okrasili so vežna vrata župnišča in to je bilo tudi vse. Zupan Maček mu je voščil dobrodošlico nekaj žensk je smrkalo v robce, kakor da so se razjokale od veselja. čez dve leti je župnik Juretič že dodobra poznal vse vaščane. Tudi vina se ni več branil tako kakor v začetku. Celo v gostilno je pogledal. Najrajši se je zadrževal pri Mačku. Tam je z drugimi večkrat metal karte do polnoči. Kuharica Lenčka je marsikdaj podpirala gospoda župnika, ki je preveč pogledal v kozarec in ga vlekla v župnišče. Vaščani se niso zgražali zaradi tega. Kuharica Lenčka je bila ženska svoje vrste Ko je prišla v vas, je napravila zmedo med domačimi fanti Bila je privlačne zunanjosti, oči so se ji veselo smejale in se ji užigale. Rdečelična z dolgimi lasmi ki jih je »spletala v kite, in s kratkim krilom, da so se videle lepo oblikovane noge, je izzivala fante. Tudi Keglov Mirko ln Knedlov Lojze, znana izbirčneža, sta začela obračati oči za njo. Župnik Juretič, ki je spoznal Lenčko na materinem domu, se ni pomišljal, da je ne bi vzel za kuharico. Bil je dušni pastir, skrbel je za vernike, pa tudi za dušo in telo svoje kuharice. Tako se je spoprijaznil z usodo in ob kuharici pozabil na svoje mladostne sanje. Lenčka je vsako nedeljo pokleknila k obhajilni mizi. Sprejemala je hostijo iz tiste roke, ki jo je po večerih objemala za zastrtim oknom. Nekega dne so po vasi začeli šušljati — tisti, ki so imeli dolge jezike, med temi je bil tudi Majerič — češ da bi zidovi župnišča lahko povedali marsikaj, če bi znali govoriti. Pa ni bilo nič takšnega, da bi bilo vredno besede. Župnik je bil zalotil Keglovega Mirka pod oknom župnišča in je zato kričal nad kuharico. Keglov Mirko je s svojim jezikom povsod uspel. Tako je premotil tudi župnikovo kuharico. Lenčka je prišla v trgovino, da bi nakupila za gospodinjstvo V trgovini sta bila sama. Mirko se je šalil in bil tako prijazen, da Lenčka kar ni mogla oditi. »Kaj še potrebujete, lepa gospodična.« se je dobrikal in se naslanjal na prodajno mizo. »Kako ste uslužni,« se je zahvalila. »Lepa Lenčka,« je rekel in jo ljubeznivo pogledal. »Prosim, kaj ste rekli?« »Lepe uhane imate, kakor da bi jih zlatar naredil nalašč za vas.« Lenčka je zardela in sramežljivo stiskala torbico v roki. On je napeljaval vodo na svoj mlin. »Ali vam ni dolgčas. Tako malo prihajate med ljudi. Jaz ne bi mogel vzdržati vedno med zidovi. Ne smete nikamor?« »Saj veste, da nobenega ne poznam in da moram biti pridna.« Mirko je nadaljeval: V tem kraju so sami dolgočasni obrazi. Vi ste mladi in lepi. Skoda za vas, da niste v mestu.« »Tudi tukaj sem zadovoljna.« »Ze, že, pa to ni za vas. Vi bi lahko bili za kuharico v večjem hotelu. Tukaj ste tako sami. — Kaj pa če bi Jaz prišel pod vaše okno? Bi se mi oglasih?« »Za božjo voljo, kaj vendar mislite, saj nisem .. —« Poglejte nas, pa recite, če nam ni bilo prijetno! Prejšnji teden so se vrnili — 65 po številu Preživel so tri tedne ob morju, kraj našega lepega Jadrana v počitniški koloniji v Kantridi blizu Reke. V tej skupini so biti malčki iz raznih krajev Prekmurja, med njimi precej iz same Sobote. Mamice, kar poglejte sliko, morda je tudi vaša hčerkica v skupini. Vsi drugi pa vprašajte malčke, kako je bilo na morju —- in sleherni vam bo ves srečen pripovedoval, da je bilo nadvse lepo in prijetno. Zmotila ju je Kegloa, ki Je klicala: »Mirko, popoldne bomo zaprli trgovino, v Avstriji imamo delavce.« »Se boste še oglasili. Lenčka,« je vprašal in ji šel odpirat vrata. »Ne vem,« je odgovorila in odhitela. S poželenjem je Mirko gledal skozi steklena vrata za njo. Tako se je začelo. Lenčka ki je zatrjevala, da se ne bo oglasila, je odprla okno, ko je stopil Mirko na vrtno ograjo, in jo poklical Zgodilo se je še več Dogovorila sta se in se začela sestajati za cerkvenim zidom. V župnišču je za oknom gorela petrolejka, nedaleč od poslopja pa je utripalo dvoje vročih src. Za binkošti so fantje vsako leto nagajali pri hišah, kjer so bila dekleta Tako so ljudje tisto jutro, ko so šli k rani maši, zagledali tudi v župniškem vrtu slamnatega in v cunje oblečenega možaka, ki ga je nekdo pritrdil na vrh drevesa. Ko je malo pred pozno mašo zvedel, kaj se je zgodilo, je župnika Juretiča pograbila jeza. Sam je zlezel na drevo in snel možiclja. Treščil ga je na tla s tako silo. da je naphanež odskočil v zrak »Tako, si videla? Božji prostor so zasmehovali,« je iztresel svojo jezo nad kuharico »Tega ne bom prenesla. Le s čim sem si to zaslužila.« Lenčka je vsa objokana stala pred župnikom. Župnik ni mogel krotiti svoje jeze. Ustnice so mu drgetale. Hotel se je izkričati. Toda njene solze so ga prevzele. Omotičen se je odpravil v cerkev Pri pozni maši so verniki s strahom poslušali župnika na prižnici. Oči je obračal po cerkveni ladji, kakor da bi hotel prebosti s pogledom vsakega vernika. Drugekrati mu je med pridigo počival pogled na sohi svetega Florijana, ki je držal golido v roki. Tudi glas se mu je tresel tokrat, ko je ob koncu pridige rekel: »Dragi verniki! Kdor se norčuje iz božjih stvari, bo večno trpel v peklenskem ognju. Zlobna grešnikova roka Je nocoj na cerkvenem prostoru obesila na drevo smešnega možiclja. Prav je. da obhajate stare običaje. Mojo kuharico zasmehovati pa ni lepo. To je svinjarija! Amen.« Verniki so se spogledali in fantje na vratih so komaj zadrževali smeh še dolgo potem, ko je molila vsa cerkev Keglov Mirko je pošepetal Knedlovemu Lojzeku v uho: »Ali ti nisem rekel, da se bo župnik zavzel za svojo kuharico?« Juretič je še nekaj tednov poizvedoval med vaščani, da bi odkril storilca. Pa ni zvedel zanj nikoli. Minili so meseci, minilo je leto. Župnik Juretič je pozabil na binkoštne praznike. Imel je dovolj drugih skrbi. Ko je Hitler iztegnil svojo roko do vasi ob meji, so v župnišču že ob prvem mraku zagrinjali okna. Govorice nekaterih vaščanov, da se bo pod Hitlerjem godilo revežem bolje, so prihajale tudi na župnikova ušesa. Ni sicer vsemu verjel, vseeno mu pa le ni bilo. Ni želel živeti slabše, kakor vsa ta leta, ko so mu verniki prinašali del svojih pridelkov. Žgali so se na soncu, obdelovali polja in vinograde, poželi so žito. Ko se je oglasil organist, so dali za župnišče. Ko so v jeseni trgali grozdje, ga stiskali in je mošt tekel s krnice v leseno kad. je prišel organist z brento na rami ter odnašal sladko tekočino z župnikovo klet. Pozimi so kmetje kolinili. Gospod župnik je s prižnice govoril o ljubezni do svojega bližnjega. Zopet se je oglasil pri ljudeh organist in pobiral za cerkev. Župnik in kuharica Lenčka sta se mastila s kračami in klobasami ter pila sladko vino. V župnišču so imeli vsega dovolj, viničarji pa so stradali ovsenega kruha in krompirja v oblicah Toda gospodu župniku zbirce niso zamerili. On je skrbel za njihov dušni mir, Šentpavelčani pa za njegov želodec. Juretič je imel polne roke dela. V vasi sta bili dve društvi: Sokoli in Prosvetno društvo. Premožnejši kmetje so bili pri Sokolu, med temi je bil tudi Maček, kočarje in reveže pa Je župnik silil v Prosvetno društvo. Vsaka stranka je vlekla na svojo stran. Župnik se ni hotel zameriti nobenemu. Vsem je kazal prijazen obraz. V teh letih je spoznal tud! Krištofa župnika nad Lučanami Nekega večera je potrkalo na župnijska vrata. »Kdo je.« je vprašal Juretič. ki je šel odpirat. »Stanovski tovariš.« se je oglasilo zunaj. Juretič se je začudil ko je zagledal tujega moškega v duhovniški obleki. Povabil ga je v svojo pisarno. Krištof je bil srednje postave zalitega obraza. Zelenkaste oči so gledale prodorno izpod zgrbančenega čela. Imel je nekoliko povešena ramena; prihajal je v leta, ko gospodi začne rasti trebuh. »Po opravkih prihajam. Škofijo bom obiskal v mestu.« je rekel Krištof in sedel na ponujeni stol. (Nadaljevanje sledi) Murska Sobota. 4 septembra 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Škodljivec pšenice - ogorčica V nekaterih predelih Prekmurja je precej razširjena pšenični ogorčica, ki povzroča na pšenici pojav — tvorbo trdih črnih zrn. ki jih imenujejo naši kmetovalci — kavino zrno kavina pšenica itd. Ta pojav smatrajo za bolezen, kar pa ne drži, ker je to tvorba po škodljivcu — imenovanem — žitna ogorčica. Od pšenične ogorčice napadena zrna so okroglasta in črnikaste barve. Če jih prerežemo, ne najdemo v notranjosti moknate vsebine, ampak trdo belkasto snov, ki Jo sestavljajo, če jo pogledamo s poveča lom, beli majhni črvički. S prostim očesom jih ne moremo razločevati. Boljše bomo videli, če napadena ali razrezana zrna damo v malo vode, ko potem prilezejo črvički iz zrn in plava jo po vodi v takem številu, da postane voda od njih motna V enem zrnu je po 15.000 črvičkov, ki lahko živijo v zrnu v toplem stanju tudi 20 let Selekcijska postaja Beltinci: Pšenična ogorčica se širi na sledeči način. Če pade napadeno zrno na zemljo ali pride tja ! s semenom čez nekaj časa zle- j žejo iz njega majhni črvički in napadajo mlade pšenične bilke. Tukaj se zadržujejo vedno na vrhu v mladem razstočem delu rastline. Ko začne pšenica klasiti prodrejo Črvički v cvetove, tam se razvijajo in množijo ter povzročijo zgoraj opisano tvorbo — Črnikasto zrnje Napadeni klasi so navadno mnogo krajši kot zdravi, listi pa vretenčasto zaviti. Po pšenični ogorčici napadena zrna ne smemo zamenjati s trdo snetjo. Ogorčična zrna so trda z belo vsebino po trdi sneti napadena zrna so pa krhka in je notranja vsebina črni prah. Trda snet je bolezen, ogorčica pa škodljivec. Kako se varujemo pred pšenično ogorčico? Sejati moramo čisto seme, v katerem ne bo po ogorčici napadenih zrn Napadena zrna smemo pokrmiti samo prekuhana, kar drugače pridejo skozi prebavne organe živi črvički v gnoj in zopet na njivo. Kjer je zemlja preveč okužena, posejmo krmne mešanice s pšenico, ki jih v času cvetenja pokosimo, pokrmimo in tako uničimo v pšeničnem klasu nahajajoče črvičke ogorčice. Semena ne jemljimo z okuženih njiv. Gornji Slaveči Cesta proti Kuzmi je predvsem na sektorju Gornjih Slaveč zelo slaba in zahteva nujnega popravila. Svojčas so vaščani cesto navozili s kamnom, ki pa bi ga sedaj morali posuti z gramozom. V takih pogojih je težek prevoz z govejo živino, urejena cesta pa bi dajala tudi možnost avtobusnega prometa do Kuzme. Avtobusna zveza do Kuzme, to je davna želja vseh prebivalcev okoliša Kuzme, saj so od Murske Sobote zelo oddaljeni, opravkov je pa vedno dovolj. Če bi bilo treba v nekaterih krajih razširiti cesto za avtobusni promet, so prebivalci pri tem voljni pomagati s prostovoljnim delom. POPRAVEK V članku »Kdo je kriv« — v prejšnji številki našega lista — se nam je vrinila neljuba pomota pri imenu, kjer ni mišljen tov. Tompa, temveč da je dobitek bil dan tov. T o n k i iz Lendave. Ali umetno gnojilo lahko škoduje? Ne. Toda velikokrat nam ne koristi, ker ne mešamo niti ne damo zemlji pravilnih gnojil. Tako pridelek ni nič večji in zastonj smo izdali denar za nabavo umetnih gnojil. Vzemimo nekaj primerov. Pridelek ne bo nič večji, če Thomasovo žlindro mešamo s hlevskim gnojem ali amonijskim sulfatom, kajti Thomasova žlindra vsebuje precej apna. ki izganja plinasti amoniak iz teh gnojil. Posledica takega mešanja je velika izguba dragocenega dušika. Nobene koristi ne bomo imeli od 40% kalijeve soli, če jo vso naenkrat potresemo na peščeno ali lahko zemljo, ker se kalij zelo rad izpira. Pokvarili smo vsako gnojilo, katero smo pred uporabo mešali z apnenim dušikom, kajti ta je v njem povzročil kemijske spremembe, zaradi katerih se jim je vrednost znatno zmanjšala. Naravnost pa uničujemo zemljo, Če gnojimo kisla zemljišča z amonijevim sulfatom, superfosfatom. kalijevo soljo, ker nastaja po gnojenju s temi gnojili v zemlji žveplena ali solna kislina, ki topi apno ter tako spravimo z njimi iz zemlje še zadnje, tudi najmanjše ostanke apna in jo tako še bolj poslabšamo. Zato ne kupujmo umetnih gnojil tjavdan, ker se pač dobijo in ker imano slučajno denar, temveč se pozanimajmo pri strokovnjaku za kmetijstvo, čitajmo strokvne Časopise in vložen denar se bo obrestoval. Novice iz Kuzme in okolice Za novo šolsko leto je bilo na področju občine Kuzme potrebnih precej popravil na šolskih zgradbah. Občinski ljudski odbor je pravočasno poskrbel za ureditev šolskih prostorov. Na Kuzmi sami se je pokazala potreba še po enem šolskem razredu. Iz spodnjih šolskih prostorov, kjer je bilo stanovanje, so preuredili prostoren razred, tako da ima sedaj šola v Kuzmi 4 učilnice, kar zazdaj zadostuje. Tudi stanovanjske probleme, ki so nastali s to predelavo, je občinski ljudski odbor zadovoljivo rešil. Kar dve večji poplavi sta letos doleteli kuzmanski okoliš. Precejšnja škoda na poljih, travnikih in cestah se na področju občine popravlja s čiščenjem potokov in jarkov. Ta načrtna manjša regulacija je že skoraj v celoti izvedena, razen nekaterih, so vsi jarki in potoki očiščeni in izravnane manjše krivine. S tem čiščenjem ni le odpravljena nevarnost večjih poplav. temveč je tudi kraj sam dobil lepše lice. Upravni odbor kmetijske zadruge si resno prizadeva urediti zadružno dvorano. Precej pa pomaga pri tem tudi sam ljudski odbor občine. Pripravljene imajo že deske za pod, kakor tudi ostali material za ureditev dvorane. Kuzmanci upajo, da bo v nekaj dneh dvorana urejena. Daje traktor koristen, so uvideli tudi kmetovalci občine Kuzma. Lansko leto, ko ga je nabavila kmetijska zadruga, je bilo med nekaterimi člani precej negodovanja in besedovanja, čemu traktor. Letos pa so s traktorjem izvedli malone vso mlačev in opravili ogromno prevozov. O volitvah resno razpravljajo po vseh vaseh občine. V zvezi s tem je bila 23 avgusta tudi občinska konferenca SZDL, na kateri so razpravljali o kandidatih — in o drugih važnih zadevah ter problemih občine. VREMENSKA NAPOVED za čas od 4.—11, septembra. V začetku prihodnjega tedna kratkotrajno poslabšanje in možne tudi padavine, v ostalem lepo vreme. Pred jesensko setvijo Letošnje leto smo mnogo govorili — tudi napisano Je bilo precej — o desetletnem načrtu o razvoju kmetijstva. Vendar se nam zdi potrebno sedaj, ko smo tik pred setvijo ozimnih žit. spregovoriti nekaj več o najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo pridelovanje ozimnih žit na področju Pomurja, čeprav so osnovna vprašanja rešena V desetletnem načrtu. Pomurje, zlasti pa Prekmurje, velja za slovensko žitnico. Tak sloves je ta pokrajina dobila pravzaprav neupravičeno, kajti hektarski pridelki ozimnih žit nikakor niso rekordni, temveč je zgolj izredno visok odstotek njivskih površin pod žiti dovedel do tega slovesa. Z ozimnimi žiti so bile lani posejane naslednje površine: OLO oz. pšenica oz. rž oz. Ječmen skupno Murska Sobota 9.788 ha 10.001 ha 150 ha 19.939 ha Ljutomer 3.568 ha 2.756 ha 501 ha 6.825 ha skupno: 13.356 ha 12.757 ha 651 ha 26.764 ha ali 47,7 % njivskih površin. Povprečni hektarski pridelki (v q/ha) pa so bili v zadnjem petletju naslednji: OLO oz. pšenica oz. rž oz. ječmen Murska Sobota 11,0 q/ha 11,0 q/ha 11,0 q/ha Ljutomer 12,1 q/ha 8.2 q/ha 10,6 q/ha Gornje številke nam pokažejo. da pridela vse Pomurje približno 1500 vagonov pšenice, 1326 vagonov rži in 70 vagonov ječmena. Zal moramo priznati, da so te količine izredno majhne. Nujno moramo poiskati pot, k,- nas bo dovedla do občutno večjih količin zrnja — vendar nikakor ne na račun povečanja površin pod ozimnimi žiti, temveč z večjim; hektarskimi pridelki (in na zmanjšani površini pod ozimnimi žiti!). Dosega tega cilja ni lahka stvar. Zlasti ob nekaterih vprašanjih se moramo nekaj več zadržati. 1) Vloga zemlje in podnebja Kvaliteta zemlje v Pomurju je zelo različna: težka ilovnata, ilovnato-peščena pa plitka prodnata. Tudi zaloga hranilnih snovi je različna ter marsikje precej pičla; na splošno močno pa manjka apna, fosforja in humusa. Takemu stanju naše zemlje — kar se tiče zaloge hranilnih snovi — je v veliki meri krivo slabo in nepravilno gnojenje ter slab kolobar. V prvi meri je treba posvetiti mnogo več pozornosti pravilnemu in zadostnemu gnojenju ter vpeljavi boljšega kolobarja. Vendar o tem kasneje. Kvaliteto zemlje je vsekakor treba upoštevati pri izbiri rastlin, ki jih nameravamo sejati. Vedeti moramo, da na raznih peščenih zemljah od vseh alt najbolje uspeva rž, da je ječmen nekoliko bolj zahteven, da pa pšenica terja težjo, boljšo zemljo; vendar pa so različne sorte različno zahtevne: na slabši zemlji bo beltinska rdeča resnica št 831 še kar dobro rodila; na boljši zemlji se bo bolje obnesla bankuti, na prav dobri zemlji pa bela golica U 1 zelo dobre pridelke. Podnebje vpliva na rast in uspevgnje ozimnih žit zlasti v dvojnem oziru: s količino toplote in s količino padavin. Skupna količina toplote, ki jo ozimno žito zahteva za svoj razvoj, je v Pomurju zadostna. Bolj je treba upoštevati nizke zimske temperature. Pozeba ozimin more močno znižati pridelek. Uspešna obramba proti pozebi je dobro uležana zemlja pred setvijo, zadostno jesensko gnojenje s fosforjevimi in kali jevimi gnojili ter zadosti zgodna setev. V vseh treh točkah se v Pomurju mnogo greši, zato bomo o tem prihodnjič več govorili. (Dalje prihodnjič) Bakovci Velika vas, ki spada pod soboško mestno občino, je pričakovala, da bo že letos zasvetila v vaških hišah električna luč. Drogove za dalnjovod in omrežje so že postavili, izgleda pa, da v letošnji zimi elektrika še ne bo zasvetila v Bakovcih. Toda to ni edini problem, ki teži Bakovčane. Mnogo hujše je s šolo. Kmalu se bodo začeli zbirati otroci v šolskih razredih, v Bakovcih pa se teh ni? Kako pomagati? Bakovčani kujejo rešitev in šlo bo, le če bo malo volje pri vseh. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nadvse ljubljenega očeta ANDREJA KOSI Iz Radomerja, se najiskre neje zahvaljujemo vsem, ki so blagega pokojnika spremi jali na njegovi zadnji poti. Še posebej iskrena zahvala vsem članom prostovoljnega gasilstva domačih in sosedn ih čet, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja in tov. Pihlerju za ganljivi poslovilni nagovor. Žalujoča družina Kosi. tedenski KOLEDAR Nedelja, 6. september — Ljubka Ponedeljek, 7. septembra — Mirna, Marko Torek, 8. september — Sergej Sreda, 9. september — Peter Četrtek, 10. september — Nikita, Nikolaj Petek, 11. september — Milan Sobota, 12. september — Marija SONČNI VZHOD: 11. septembra ob 5,24. Zahod ob 18,22. Dolžina dneva 12,48. LUNINA SPREMEMBA: 8. septembra mlaj ob 8,47. SPOMINSKI DNEVI 6. september 1930. V Brezovici pri Trstu ustreljeni Bidovec, Marušič in tovariši. — 1944. Podgorski odred je osvobodil iz nemškega transporta 622 angleških vojnih ujetnikov. 7. september 1944. Boj; XXX. divizije s sovražnikom, ko hoče postaviti postojanko v Štanjelu. Ubitih je bilo 30 sovražnikov. 8. september 1900. Rojen Miha Marinko, predsednik vlade LRS. — 1907. Začetek svetovnega kongresa „Svobodne misli“ v Pragi. Od 2500 udeležencev je bilo 12 Slovencev, v častnem predsedstva pa pesnik Anton Aškerc. — 1943. Kapitulacija Italije. — Naše enote so razorožile več italijanskih divizij. Začetek drugega osvobojenega slovenskega ozemlja. 9. septembra 1834. Rojen v Ljubljani pisatelj Prane Erjavec. —1942. Padel v bojih na Jelovici partizanski komandant Jože Gregorčič. — 1943. Po kapitulaciji Italije je nemška vojska zasedla Ljubljano. 10. septembra 1943. V Podgori v Dalmaciji je bil ustanovljen prvi oddelek narodnoosvobodilne mornarice. 11. septembra 1943 Ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Slovensko Primorje. — 1943. Na letališču v Gorici uničenih 100 letal. 12. septembra 1943. Ustanovljena Šlandrova brigada. KINO SOBOTA predvaja od 4. do 6 septembra jugoslovanski film „VSI NA MORJE“; od 8. do 10. septembra francoski vohunski film .»PREKLETI". GRAD predvaja 6. septembra francoski film „LJUBIMCA IZ VERONE”. IVANJKOVCI predvaja 6. septembra ameriški film „VEČNA EVA". Čepinci predvaja 12. in 13. septembra angleški film „NORO SRCE". MALI OGLASI SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO sprejme takoj KZ Gornji Petrovci. PRODAM več merinovk (ovac ino vnov) 1—5 let stare. Cena po dogovoru. Toplak, Korovci. Ljutomer bo dobil sodobno urejeno strelišče Na področju mesta Ljutomer delujejo tri strelske družine; mestna, »Tempo« in »Merkur«. Mestna strelska družina je bila ustanovljena letos marca. Danes že šteje nad 70 članov, med katerimi pogrešajo mladi naraščaj; na kaj laskavo za ljutomersko mladino je dejstvo, da ima v svoji strelski organizaciji le štiri zastopnike. Nekaj podobnega je opaziti tudi v drugih organizacijah; mladi ljudje še niso našli v društvenem življenju tistega mesta, ki bi ga morali zavzeti, mesta, ki bi ga sicer morali zavzeti. Pionirji pa se zelo zanimajo za strelski šport. Družina se prizadeva, da bi jih povabila v vrsto članstva; zaenkrat pa ji to še ni mogoče storiti, ker nima potrebnih pušk. Zato je zaprosila za denarno pomoč. Člani mestne družine so letos tekmovali v Cezanjevcih, kjer so se pomerili v ostrem streljanju z domačini in strelci družine »Tempo«. Njihova ekipa je zabeležila 687 točk in tako dosegla prvo mesto med tekmovalci. V Cezanjevcih je bilo tega dne vse živo; na strelišče je prišlo staro in mlado, vsi so z zanimanjem opazovali plemenito tekmo med strelci. Junaki tega dneva so bili: Milan Černjavič (L) — dosegel 167 točk od 200 možnih — Maks Gošnjak (L) 161 ter 60-letni Cezanjevčan in znani borec iz NOB, tov. Ivan Ribič 159 točk. V nedeljo pa bodo Ljutomerčani odšli v goste k strelcem Železnih dveri. Težko bi bilo reči, da Je v družini vse v redu. Imajo tudi nekaj članov, ki ne plačujejo članarine in sploh ne prihajajo na vežbe. Zato morajo pa disciplinirani tovariši bolj pljuniti v roke, ko je treba prijeti za delo. V zadnjem času so se vse družine vzajemno odločile, da bodo sodobno uredile strelišče za parkom I. tabora. Že dosedaj so strelci prispevali nad 120 udarniških ur. Ves prostor bodo uredili tako, da bo lahko služil svojemu namenu. Strelišče bodo odprli že v jeseni, ko bo na njem tudi okrajno tekmovanje v streljanju. —ar Jeklo, ki je 30-krat tanjše od lasu Časopis »Science Digeste« po. roča, da so inženirji s posebnim postopkom izdelali doslej najtanjše lističe jekla. Nitka takeka jekla, ki ga s prostim očesom ne vidimo, je »debela« samo štiri tisočinke milimetra in je 30-krat tanjša od lasu. Te vrste jekla bodo s pridom uporabljali v elektrotehniki. Najslabši električni tok ga namreč lahko namagneti. Kilogram te vrste jekla stane okrog milijon dinarjev. Nova vrsta sintetičnega gumija Strokovnjaki so odkrili novo vrsto sintetičnega gumija, ki ima vse lastnosti dosedanjih vrst, po kakovosti pa jih nadkriljuje. Uporabljali ga bodo za izdelovanje pnevmatičnih koles in notranjih cevi, ker je odporen proti oksidaciji in mehaničnim poškodbam. Gre za tako imenovani poliester gumi Njegova na težnost je za 50—100 % večja od katere koli druge gume. Uporabljali ga bodo tudi za podplate, za izdelovanje gum za težke avtomobile in za prevleke podov. OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 4. septembra Bojeviti glasovi iz Elma V Rimu so pričeli rožljati z orožjem. Po vesteh iz Vidma sta dve italijanski diviziji odšli proti jugoslovanski meji, po Gorici palrotirajo tanki. Iredentistični tisk pod velikimi naslovi priobčuje te vesti in hkrati poziva italijanski narod k budnosti in pripravljenosti. Radio, tisk in italijansko uradna agencija močno poudarjajo sestanek predsednika italijanske vlade Pelle z vojnim ministrom in načelnikom generalštaba. Vsekakor torej »resne« priprave. Proti komu? Po starem pravilu uradnega Rima kajpak proti nam. Dva »razloga« sta, ki sta tako močno ganila Mussolinijeve naslednike. Najprej velike proslave primorskega ljudstva na Okroglici, ki bo znova pokazala imperialističnim nenasitnežem osntran Soče, da so spomini na slavne dneve narodnoosvobodilne vojske živi in da deseta obletnica še ni izbrisala iz spomina fašistične podivjanosti iz pretekle vojne. Poraz, ki ga je doživela fašistična vojska, hočejo sedaj spet prikriti s pritiskom na naših mejah, kakor da bi pozabila, kam jih je taka politika pripeljala. Na drugi strani jih je v živo zadela izjava naših uradnih krogov, da bo Jugoslavija v odnosu do Italije zavzela odločnejše stališče. V Beogradu so namreč prepričani, da je rimska diplomacija izkoristila vse dosedanje miroljubne načrte zvezne vlade za rešitev tržaškega vprašanja v svoje propagandne protijugoslovanske izpade in jih ocenila kot jugoslovansko slabost. Vesti iz Rima, češ da namerava Jugoslavija dokončno priključiti jugoslovansko cono STO, so ostale v svetovni, javnosti brez odmeva. Podobnih izjav je bilo v povojnem času že nešteto in so navadno samo dokazovale nespretno diplomatsko manevriranje Rima. Če so se jih sedaj spet lotili, to pomeni, da je italijanski politični položaj navzven zelo oslabljen in da mu je zato potrebna podpora od zunaj. Toda vse kaže, da na Zahodu ne bo več rešitelja iz te »stiske«. Grožnje iz Rima vzbujajo v Jugoslaviji samo še smeh in prezir. To bo dokazalo tudi veliko slavje na Okroglici. Obrekovalci na zatožni klopi Vprašanje Slovenske Koroške predstavlja v današnjih dneh je še vedno kamen spotike za dobre sosedne odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Sicer je res, da se iz leta v leto zboljšujejo medsebojni odnosi na gospodarskem, kulturnem in diplomatskem področja — o tem beremo prav pogostoma v naših časnikih —; del uradne Avstrije, posebno oni iz socialističnih krogov, se trudi, da bi sporazumno z našimi oblastmi rešili vprašanje našega življa na Koroškem v duhu načel o enakopravnosti, ki se posebno očitnjejo v manjšinskem šolstva, manjšinski zakonodaji in svobodnem gospodarskem razvoju. Ker pripadajo pravice, odločati o manjšinskem vprašanja deželni koroški vladi, v kateri imajo večino socialisti, se je to vprašanje le pomaknilo z mrtve točke. Vendar so socialisti v deželni skupščini naleteli s svojim predlogom o dvojezičnih šolah na silen odpor klerikalne »ljudske« stranke (Oesterreichische Volkspartei) in pronacističnih elementov okrog »neodvisnih«, čeprav tudi z njim ne moremo biti zadovoljni. Od rešitve šolskega vprašanja, ki bo zagotovilo našemu življu domačo inteligenco in že mladim ljudem vcepljalo ljubezen do rodnega jezika in sobratov tostran meje, je odvisen tudi njih gospodarski in splošen kulturni razvoj. Tega se zavedajo tudi tisti krogi, (ki so se, četudi pod najrazličnejšimi oblikami, borili proti koroškim Slovencem bi njih pravicam v rajnki Avstriji, v prvi avstrijski republiki, s posebno vnemo v času nacizma in sedaj po vojni pod masko »demokratičnih« rodoljubov. Odtod tudi tolikšen odpor! Ta rdeča nit se pričenja pri SA-Standartenfuhrerju Steinachem bi njegov] skupini ter se konča v škofijskem dvora v Celovcu. Kakor vedno uporabljajo tudi raznarodovalci v Avstriji v zgodovini že večkrat preizkušene metode, ki jih nato sedanjim prilikam primerno pobarvajo. Najprej so napadali socialistično Jugoslavijo z znanimi krilaticami »o preganjanju cerkve«, »nemške manjšine« itd., pri čemer so seve previdno molčali o zatiranja našega življa na Slovenskem Koroškem skozi stoletja. Družbena preobrazba pri nas, posebno kar zadeva gospodarske in socialne reforme, jim je bila stalno trn v peti. Tega sovraštva niso mogli prikriti njih glasniki v tisku, radiu in celo v uradnih izjavah nekaterih svojih izvoljenih poslancev! Kakšen krik so zagnali ob podpisovanja gleichenberškega sporazuma, s katerim sta obe državi v dahu jugoslovanske agrarne reforme uredili vprašanje dvolastnikov in obmejni promet? In vendar so Avstrijci s tem samo pridobili, kar za nas ne bi mogli trditi. Pozneje so sledili obisk avstrijskega zunanjega ministra idr. Gruberja in brionski sklepi, s katerimi so se državniki obeta strani domenili o novem, še tesnejšem sodelovanju med obema državama. Naš državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je nameraval vrniti obisk, pa ga je nenadna bolezen priklenila na bolniško posteljo. Kleronacistični tisk je tedaj pričel objavljati članke, naperjene proti medsebojnemu sodelovanju, ter poostrene napade na jugoslovanske zahteve glede slovenske manjšine na Koroškem. Nekak višek teh napadov, ki se je odražal tako v komentarjih, kakor tudi v osebnih napadih in obtožbah, pa je pomenila nedavna afera z graškim klerofašističnim dnevnikom »Kleine Zeitung«, ki je v zaporednih Člankih pod naslovom »Krvava meja« pisal o »zločinih JLA po osvoboditvi Koroške leta 1945.« Na ovadbe bivših nacistov so avstrijski policijski organi pričeli eelo zasliševati bivše partizane za dejanja, ki so jih iz trte zvili pisuni okrog graške »Kleine Zeitung«. Bilo bi odveč pripomniti, da so ta obrekovanja priobčila tudi lokalna glasila »Ljudske« stranke na Koroškem. Toda proces proti »Kleine Zeitung« pred celovškim sodiščem je zaprl usta obrekovalcem in kalilcem dobrih sosednih odnosov. Njen odgovorni urednik se je izvijal z izjavami, da sramotilnih člankov pred objavo ni prebral, pozneje pa zaprosil, da proces odlože, da lahko »zbere potrebne dokaze«. Sedaj se njemu podrejena druščina na vso moč trudi, da bi sfabricirala kakršne koli »dokaze«, čeprav se dobro zaveda, da bo pravdo izgubila, ker pač laž ostane laž. Zeli pa si samo še ohraniti »ugled« provokatorjev in strupenih sovražnikov koroških Slovencev. OD SREDE DO SREDE — Pariz. V FRANCIJI « je končala ena najdaljših iz najbolj množičnih stavk, ki je zajela okrog 4 milijone delavcev. Ker so bile s stavko prizadete mnoge javne službe (železnica, pošta, električne centrale itd.), je normalno življenje tako rekoč ohromelo. Znano je, da je sedanja La-nielova vlada na podlagi širokih pooblastil, ki jih je sprejela od parlamenta, hotela uvesti nekatere zakonske ukrepe, ki naj bi zagotovili štednjo, toda na ško— do delavstva, a ne francoskega kapitala. Proti temu so se združile vse sindikalne organizacije: — Bonn. V Zahodni Nemčiji bodo 6. t. m. splošne parlamentarne volitve. Volilna bitka se bo v glavnem odvijala med dosedanjo vladno koalicijo, ki jo tvorijo krščanski demokrati sedanjega vladnega predsednika dr. Adenauerja, dokaj šibka »Svobodna demokratična stranka« in »Nemška stranka. V sedanjem parlamentu imajo skupno 215 poslancev ter opozicijo s dosedanjimi 187 poslanci, v kateri je najmočnejša socialdemokratska stranka. K njej se prištevajo še manjše skupine, kot so »Vsenemški blok beguncev«, nevtralistična »Zveza Nemcev« in »Vsenemška ljudska stranka«, »Stranka sredine«, »Svobodna sredina« in desničar- ske skupine (Zveza za gospodarsko obnovo, Nemška stranka Reicha in dr.). Adenuer se zavzema za združeno zahodno Evropo, nemško sodelovanje v evropski armadi in slednjič tudi za združitev Nemčije, socialdemokrati pa se upirajo takemu vrstnemu redu. Nastopajo proti združitvi Evrope (četudi gre pri tem bolj za taktično potezo v borbi proti Adenauerju) in zahtevajo takojšnje razgovore štirih velesil, ki bi pripeljali do Združene Nemčije. V notranji politiki se prvi zavzemajo za svoboden gospodarski razvoj, medtem ko socialdemokrati govore o podržavljanju industrijskih panog. Ali atomska eksplozija lahko vpliva na vreme? Deljena mnenja med znanstveniki — Spremembe same — naj boljši dokaz v bodočnosti Že v prejšnjem stoletju so ugotovili, da lahko grmenje topov vpliva na spremembo vremena. Danes pa mnogi strokovnjaki v svetu pojasnjujejo deževna leta kot neposredno posledico eksplozij atomskih bomb na Rikinih (Avstralija), v Los Vegasu (ZDA) in na ostalih poizkusnih ozemljih. Ali je temu tudi res tako? Ob eksploziji plutonij ske ali ura-nijske atomske bombe se del naboja razprši v vsemirje, še preden pride do same eksplozije. Tako n. pr. sodijo, da je nad japonskim mestom Hirošimo, kamor je padla prva atomska bomba, izginilo devet desetin uranijske gmote. Vendar to še ni vse. »Pepel« atomske bombe, ki nastane po eksploziji, sestavljajo radioaktivni brom in lantan. Tudi kovinska obloga in snovi, ki pospešujejo eksplozijo, izparevajo in postajajo radioaktivni. In slednjič: množica nevtronov reaktivira vse, česar se dotakne. In kaj se dogaja z radioaktivnem prahom? Dober del pade na zemljo, posebno če je vreme deževno. Sama radioaktivnost seve ni večna, vendar znaten del teh snovi potuje po zraku. To je tako imenovani atomski oblak. Četudi je nevidljiv, ga znanstveniki vendarle spremljajo z Geiger-Millerjevimi števci, ki jih vgrade v posebna letala. Tako so ameriška letala spremljala tak oblak od Bikinijev do obal ameriškega kontinenta. To je razdalja, ki meri nekaj tisoč kilometrov! Zato je zelo verjetna trditev, da atomski prah tudi še potuje dalje in tako naredi okrog zemlje radioaktivni ovoj. Znano je, da so dve leti po eksploziji vulkana Krakatau lebdeli visoko v atmosferi drobni kosmiči prahu, ki so v Evropi celo povzročili navidezno polarno svetlobo. Francoski znanstvenik Garic je s posebnimi aparati preiskal atmosfero nad Francijo. Odkril je novo radioaktivno telo v velikih višinah in sicer prav tam. kjer se — kot pravimo — »vreme rodi«. Rezultati raziskavanja doVazuieio, da je atomski prah z Bikinijev naredil to pot v dvajsetih dneh; pomikal se je s hitrostjo 35 km na uro. Podobne pojave so opazili tudi po drugih atomskih eksplozijah. Vso evropsko vremenoslovje je pod vplivom močnih depresij, ki nastajajo na prostoru med Groenlandijo in Islandom. Ali ni torej verjetno, da atomski prah vpliva na tvorbo oblakov nad prostrano oceansko depresijo? In to še v toliko večji meri, če pomislimo, da letala za razkuževanja polj lahko povzroče močne nalive, če razsipavajo po zraku posebne vrste prahu! Ce je temu res tako, potem lahko pride do precejšnjih vremenskih sprememb na našem planetu. Morda se je ta proces že tudi pričel. Znanstveniki trde, da bodo rime na ta način milejše poletja pa vlažnejša. Toda vremenoslovci so še neodločni; nočejo primati medsebojno povezanost med atomskimi eksplozijami in vremenskimi spremembami. Pravijo, ta še ni dovolj močnih in prepričljivih dokazov. Znanost je torej spet poklicana, da razreši to uganko. Neki francoski kirurg je bil izredno sposoben, ravnal pa je z bolniki zelo grobo. Nekega dne je operiral nevarno bolnega človeka. Dejal mu je: »Gotovo vidite v meni pravega mesarja.« »Oh. ne, ne,« je ta jecljal prestrašeni bolnik, »mesarji živino najprej ubijejo, preden jo oderejo.« Eksplozija atomske bombe v Nevadi (ZDA) Samo polovičen uspeh Indija, napovedani posredovalec med Zahodom in Vzhodom, na politični konferenci o Koreji ne bo sodelovala Zaključki plenarne seje Generalne skupščine o bodoči politični konferenci poznavalce prilik v OZN niso presenetili. Že razprave v političnem odboru so pokazale, da se za udeležbo Indije na politični konferenci zavzema le slabotna večina in da se bo lepo število delegacij glasovanja raje izognilo z — abstinenco. —To dokaj žalostno resnico je spoznala tudi indijska Glavni tajnik OZN Hammerskjoeld delegacija sama in se pred glasovanjem raje odpovedala svoji udeležbi. Razpoloženje proti indijski udeležbi je hkrati zmanjšalo ugodne domneve o uspehu politične konference, kajti na njej ne bo predstavnika one države, ki bi lahko s svojim kompromisnim predlogom pomirila nesoglasja med »vzhodnimi« in »zahodnimi* predstavniki, pa tudi med neenakim stališčem Velike Britanije in ZDA. Ameriška delegacija se je na vso moč trudila, da bi si pridobila na svojo stran države Srednje in Južne Amerike. V svojih »argumentih« proti Indiji je na eni strani dokazovala, da se Indija ni borila na strani OZN proti napadalcu in da bi njeno sodelovanje na konferenci — predvsem seve njeno nepristransko stališče do obeh borečih se strank — samo podprlo »sovjetsko igro« na daljnem Vzhodu. Šla je celo tako daleč, da je indijsko udeležbo primerjala z udeležbo kuomintanške Kitajske, Japonske ali Filipinov, kakor da bi povsem pozabila velike zasluge Indije za sklenitev korejskega premirja. Bodoče politične konference o Koreji se bodo torej po sklepu Generalne skupščine udeležile države, katerih čete so se borile na Koreji, pa tudi sovjetska delegacija, kolikor se bo zanjo potegnila »nasprotna« stranka, to je Severna Koreja in Kitajska. Sovjetski predstavnik Višinski je s svojim načrtom skušaj vriniti na konferenco še nekaj »nevtralnih« držav (med drugim Poljsko In ČSR), nekatere udeleženke korejske vojne pa odstraniti, da bi si pridobil v borbi za »zeleno mizo* na bodoči politični konferenc vsaj nekaj ugodnih glasov, toda manevri te vrste so propadli Jugoslovanska delegacija je zavzela stališče, ki v sedanjem času najbolj odgovarja zdravemu presojanju položaja na daljnem Vzhodu. Na eni strani se je zavzela za indijsko udeležbo na Koreji, ker v ceioti dojema nevtralno politiko indijske vlade. Na drugi strani pa je glasovalo proti resoluciji o udeležbi 15 držav, ki jo je večina izglasovala na plenarni seji. Sodi namreč, da bi morali pripustiti k razgovorom tudi ostale države, ki jih močno zanima korejsko vprašanje. Prav tako meni, da z izrazi kot so »sovražni stranki, druga stranka« in podobno ustvarjajo že sedaj pred pričetkom konference tako vzdušje, ki bo pomenilo samo nadaljevanje oboroženih spopadov za »zeleno mizo*. Ali potemtakem lahko pričakujemo, da bo politična konferenca rodila zaželeni sad? Ali bo lahko pripravila pot ponovni združitvi obeh do sedaj ločenih Korej v enotno, demokratično in neodvisno Korejo? Če bodo prevladovali interesi, ki nimajo z boljšo bodočnostjo Koreje nič skupnega, se to prav gotovo ne bo zgodilo. Kobilice nad Kitajsko O veliki nadlegi, ki jo povzročajo kobilice še tudi danes državam srednjega Vzhoda (Perziji, Siriji, Izraelu, Egiptu itd.), smo že brali za njih dosledno Toda ta nesreča prevladuje tudi na daljnem Vzhodu, posebno na Kitajskem. Pekinški časniki poročajo o veliki nevarnosti pred lakoto. Med številnimi vzroki navajajo točk vdor kobilic, ki so na področju kakih 250 tisoč kv. kilometrov opustošile najrodovitnejše polje. Ker na Kitajskem nimajo sodobnih sredstev, s katerimi bi uničili to golazen, so nesrečni kmetje morali brez moči gledati, kako pred njihovimi očmi uničuje sadove njih truda. V pokrajini Šantung so kobilice opustošile polja in travnike tako, da ni ostala niti ena bilka. Hudo so prizradeti tudi pokrajine Junan, Sečouan in Kuiečov, kjer bo ostalo okrog 4 milijone kmetov brez pridelka. Mosadikov naslednik v Teheranu zanimivosti IZ Življenja človeka, ki bi rad posnemal generala nagiba Novi perzijski ministrski predsednik general Zahedi je s svojim državnim prevratom in odstavitvijo dr. Mosadika presenetil vse poznavalce perzijskih prilik. Nekateri ga primerjajo celo z generalom Nagibom v Egipta. Svojo primerjavo utemeljujejo s tem, da sta se oba generala nenadoma pojavila na prvih straneh svetovnega tiska in sicer iz ozadja, ki je v tujini malo poznano. General Zahedi se je pred 60 leti rodil v Hamadana, prestolnici province, ki se širi na sever od Isfahana. Od leta 1922 do 1928 je poveljeval krajevnim vojaškim enotam v Sirazu, kjer je z odobravanjem spremljal gibanje separatističnih elementov. V tem času je zadušil upor krajevnega šeika Nnhameraha in si s tem pridobil precejšnje bogastvo. Od leta 1928 do 1931 je bil poveljnik cestne straže v Teherana. Kmalu se je dokopal do položaja šefa policije. Ta položaj Je zapustil že leta 1932, da bi postal šahov adjutant. Dali so mu čin generala. Med vojno je Zaledi delal skupno z Mulahom Kašanijem In podpiral nemške interese v Perziji. Oba sta menila, da je potrebna »tretja sila«, ki bi se zoperstavila sovjetskemu in britanskemu Imperializmu. V tem Času je bil Zahedi poveljnik področja Isfahana. Osumili so ga sodelovanja z Nemci. Britanska obveščevalna služba je naročila brigadirju Fitzroy MacLeanu, naj ta plan prenreči in generala Zahedija ubije, če bo nasprotoval njegovim ukazom. Britanci so Zabodita zanril In do konca vojne zadržali v Palestini. Po svoji osvoboditvi leta 1945 se ie Zahedi ponovno vrnil na Jne kot vojaški inšpektor, kjer tajno ponovno podniral gibanje za neodvisnost. Zaradi tega je moral kmalu zapustiti to dolžnost in je postal predsednik oficirskega združenja. Kmalu ga je Kašani seznanil z dr. Mosadikom, ki je takrat bil le navaden poslanec. Priključil se je njihovi skupini, ki je nasprotovala preveliki oblasti Razmarc in si prizadevala. da bi Perzija podržavila last britansko-perzijske petrolejske družbe. Šahu je predsednik vlade Razrnara postal premoeočen leta 1949 je postavil Zahedija za šefa policije. Leta 1950 je podal ostavko na ta položaj. Imenovali so ga za senatorja. Med tri mesečno vlado Ale po umoru Rarmare je Zahedi postal notranfi minister ter le na tem polažaju ostal do prihoda dr. Mosadika na oblast. Tri mesece pozneje je zapustil to dolžnost in pričel nasprotovati dr Mosadika v senatu. Obtožili so ca zarote zoner Mosadikovo življenje v interesu neke tuje sile, katere Imena niso povedali. Zaradi tega se je zatekel v senatorsko hišo. Z lažnimi obljubami so ga izvlekli Iz nje. ga 20 dni zaprli in ga ponovno pustili na svobodo. Ko so se po Teherana razširili glasov! o nameravanem Sabovem prihodu. so ga obtožili za organiziranje rojalistične zarote. Njegovega brata polkovnika Zahedija so zaprli, medtem ko je sam s Kašanijevo pomočjo pobegnil do hribov na jugu države. Iz prvega zakona ima tri otroke Pred šestimi leti se je ponovno poročil in sicer tokrat s šolsko tovarišico svoje hčerke. Čeprav uživa glas pravovernega muslimana in pije maso alkohola. Ima tudi slabe strani. Brieadir Mac Tean pravi, da je pri preiskavi njegove sobe po aretaciji našel »večje število svilenega spodnjega perila nekaj opija in ilustrirani spisek igralk v Isfahanu.« Perzijski vladar (šah) se je vrnil v deželo. Dr. Mosadik je strmoglavljen, zamenjala ga je vlada generala Zahedija. O novem predsednika govori gornji član ek