Ameriška Domoviima fiTčrnrrgr BUttenal aa4 InteniatlMui) CirndatlMi CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1960 tLOVCNIAN MORNING MWSPAMJI ŠTEV. LIX — VOL. LIX. Kardinal Alojzij Slepinac včeraj umrl Angleški potapljač je ujetnik v Sovjetiji! Novi grobovi NEPOSREDNA POMORSKA ZVEZA KOPER-NEW YORK ške^ojnemorH.noe, kije 83 let. Bil je vdovec; soprogr SK0R0 UST AVL J EN A7 George Turk | Po več tednih bolezni je pre-minul na svojem domu na 430 Potapljač — “Žabar” angle- E. 157 St. George Turk Sr., star izginil 1. 1956, naj bi bil V Frances, rojena Ulle, je umrla Iz Clevelanda in okolice sovjetskih rokah LONDON. Vel. Brit. — Ko °kojni kardinal Stepinac pri molitvi v cerkvi v Krasiču 2jj ®®OLRAD, FLRJ. — Zagrebški nadškof kardinal Aloj-i-, ePinac je včeraj umrl v svojem rojstnem kraju Krasič, ^.ier ] 1()rJe 1)11 v domačem zaporu po nalogu Titove vlade vse od da j ' k ° -ie bil izpuščen iz zapora, kamor je bil obsojen češ, kršče POdpiral usja®^° vlado Ante Paveliča in dovoljeval “pre-G] ]otV<'n-,e’ Srbov tekom druge svetovne vojne. Star je bil hirn ^evo,st titovskih obdolžitev je posebno očita, če ome-ko • ’ C a S0 nadškofa Stepinca zaprli šeje več mesecev potem, ded*0 .konumisti zavladali. Zaprli so ga šele tedaj, ko so vi-nas’ a ie prav tako nepopustljiv nasprotnik komunističnega škof)a fa-ističnega. Pokojni papež Pij XII. je nad- a Stepinca imenoval za kardinala, čeprav je bil v zaporu, leti arc^nal Alojzij Stepinac je bil že dolgo bolehen. Pred pij Preiskali ameriški zdravniki, tokrat ga je napadla ki ji os’abelo telo ni bilo več kos. j leta 1957. Tukaj zapušča pokojni _________ _ _____ _______otroke: Georgea ml., Frances sta prišla spomladi 1956 v Veli- Welter, Anthonya, Josephine ko Britanijo na obisk tedanji Turkman, Jennie Hendershott predsednik sovjetske vlade Bul- ’n Elsie Bogolir. 8 vnukov, ganin in Nikita Hruščev, je bila 8 pravnukov, brata Jacka in sovjetska križarka Ordžonikidze voč drugih sorodnikov. Rojen je dalj časa zasidrana v pristanišču bil v Hudem vrhu na Blokah. Portsmouth. Podvodni stroko- kjer zapušča sestro Marijo vnjak angleške vojne mornarice Kunc in več drugih sorodni-Lionel Crabb si je šel sovjetsko kov. V Ameriki je bil 60 let. vojno ladjo pobliže ogledat, ver- Bil je član Društva Naprej jetno po naročilu svojih pred- št. 5 SNPJ. Zadnjih 11 let je bil postavljenih. Pri tem je izginil v pokoju, poprej je bil zaposlen brez sledu. |pri Fairmont Tool Co. 20 let. Na Crabba so proglasili za pogre- mrtvaškem odru bo nocoj od šanega. Ko je morje kašne j e vr- 7 do 10 in jutri od 2 do 10 v glo na kopno nekje v bUžini j pogrebnem zavodu Jos Zele jn I moško truplo brez glave, so ugi-1 Sinovi na 458 E 152 gt pogreb bali, če ne bi bil to Crabb. Se- bo v soboto Wne „b 1;30 na da, ao pnsle iz Sovjetske zveze Crown ^ laie po tajnih potih vesti, ki trdno dokazujejo,” da so Sovjeti Crab- Mrs. Amalia Ukmar ba pri njegovem vohunskem po- E° dolgi bolezni je preminula slu presenetili in ujeli ter ga od- v St. Alexis bolnišnici 72 let peljali seboj. Knjigarna in za-^lhca Mrs. Amalia Ukmar, roj. lozništvo Neville Spearman na-1 Čebokli, z 9817 Prince Ave., dopoveduje, da bo v posebni knjigi J ma v Burjači na Notranjskem, ki bo izšla v kratkem, razkrila od koder je prišla sem pred 40 celo zgodbo. |leti. Bila je članica Društva Vodstvo vojne mornarice in Krasni raj št. 139 ABZ in Podr Sej* . v •• • • 11* i ’• i • Društvo Ribnica st. 12 SDZ Z letošnjim januarjem so ladje B ed, Bohinj ima jutri zv ob v.30 sejo v na. in Bovec od bplosne plovbe, slovenskega po- vadnib prostorih morskega podjetja iz Pirana, začele voziti na MoPtev— progi Koper-New York. Reško podjetje “Ju- Člani društva Marijin dvor golinija” je označilo razširitev prog slovenske- št. 1640 Kat. borštnarjev so ga podjetja za “nelojalnost” in “sabotažo” in vabljeni nocoj ob osmih v Grdi-pritisnilo na Beograd, naj ga prisili k ukinitvi nov P°Sreb. zavod na Lake nove proge i ^llore Plvd. k molitvi za pok. Franka Ivančič. CLEVELAND, O. — “Splošna bam v Trstu. Brez dvoma bi i2 bolnišnice_ plovba,” pomorsko podjetje s vzela njim več prometa kot pod- Mrs. Mary Gregore-Crtalič s !sedežem v Ljubljani in Piranom jetju na Reki. Zato bodo njene 30O e. 213 St., je bila prepeljana J kot domačo luko, je od vseh po- ukinitve tam tudi prav tako ve- jz Euclid Glenville bolnišnice .morskih prevoznih družb v zad- seli kot na Reki, če ne še bolj. jna svoj dorn J njih letih najhitrejše napredo-| Na ljubo in veselje hrvaški in p0pravek_ Ivalo. Skupno ima sedaj 14 ladij italijanskim pomorskim družbam | Pok prank Ivančič je bil član s 119,000 tonami. Med njimi je|je omejena poslovna svoboda Društva janeza Krstnika št. 71 nova ladja “Piran” s 16,076 tona-1 slovenskegapodjetja, ki se je s mi, ki so jo zgradili na Japon-'svojo sposobnostjo in solidnostjo skem. Tekom lanskega leta si uveljavilo in postalo nevaren je Splošna plovba pridobila tudi 1 tekmec v pomorskem prometu tri čezocenaske ladje po okoli j sosednjih narodov. 8,000 ton in jih poimenovala ------o----- Mladoletnih očetov je v na®i deželi vedno več zavf W YORK, N. Y. - Znana tah I°fVa*na družba Metropoli-aarn Je objavila statistiko, ki starih^°Ve’ da ^t’evd° očetov 40 ()q,, 20 let, poskočilo od 1959 V 1 1957 na 106.000 v 1 A j starost aV-n° kažej° vs^ znaki, da 2mcr • 0Č'et°v stalno pada, je še od 3q ^ /( vseh očetov starih starib d° in skoraj 35% Pada •°<* ^ Hitro pa had 5rnil0 očet°v. k' so stari ^^ase 2a cigarete bodo WA<5Ti?re^ruSačili naši j SHlNGT°N, D. C. — V sa 'oaamo že dolgo ča- lahko 3 n° debato, ali cigarete ^^opčn^21^0^*'*0 raka a^ ne' vpra|a ne^a dogovora na to 'a’ vond^e 0310 znanosd še ni da-^derai,01 Se Pa Pe^a z nj° naša Na n-a kornisija za trgovino. V9e tov ^en° i)obudo sq sklenile 3v°jih n1?6 c'^arei> da ne bodo v kko ruk aS^ ve^ navajale, ko-Sarr>ozne° !na srnole imajo podnje VrSte ci§aret in da skli-rabile k ^ Zdravie ne bodo več ^ovo.VlOŽek v SV0Je ogia9e- Oogoy JUzeK v svoje oglase. izVira l. med tovarnami ciga-Zakonsk lz Pr°ste volje in nima obveze. V remensk Indija bo pospešila svoje oboroževanje! Zaradi kitajskega ogrožanja in napadalnosti je Indija povečala izdatke za oboro-žievanje. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Javaharlal Nehru je razkril parlamentu na tajni seji, da mora Indija povečati izdat-| ke za svoje oborožene sile od sedanjih 25 odstotkov celotnega proračuna na preko 33 odstotkov. Ojačitev oboroženih sil je potrebna, ker je rdeča Kitajska prelomila svojo besedo o spoštovanju meja. Indija je odločno zavrnila zadnje kitajske predloge za ureditev spora. Zahteva, da se morajo kitajske čete najprej umakniti z indijskih tal, potem šele se lahko začno razgovori. Povečanje izdatkov za oborožene sile bo težko pritisnilo na sredstva dežele, že tako je morala Indija v zadnjih letih iskati veliko finančno pomoč v tujini, da je mogla izvajati svoje gospodarske petletke. Letos bi mo. rala začeti odplačevati najeta posojila, pri tem bo pa morala iskati obsežno novo pomoč, če ne bo hotela odstopiti od izvajanja svojih gospodarskih načrtov. Nehru bi se lahko obrnil po vojaško pomoč na Združene države ali celo na Sovjetijo, toda odklanja odločno povezavo s katerikoli blokom. Vse orožje, ki ga Indija potrebuje, bo zato plačala v gotovini, kjerkoli ga bo že kupila, v kolikor ga ne ho mogla izdelati sama. zunanjega ministra o vseh teh vesteh molči. Borba za bolezensko zavarovanje že v feku št. 47 SŽZ. Mož John ji je umrl pred 6 leti, zapustila je tukaj se tro Terezijo Kocina, dve sestri pa še v starem kraju, dalje nečake Franka, Josepha, Ru-dolpha, Stanleya in Andrews Simčič, Antona, Carla in Franka Kocina ter nečakinji Man' Dopolnilo— Pok. Jennie Cimperman je “Bled,” “Bohinj” in “Bovec.” S temi tremi ladjam' je .vzpostavila z novim letom redno tovorno — potniško zvezo med Koprom in New Yorkom. Do štrajka na železnicah najbrže le ne bo prišlo bila tudi članica Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pxi Mariji Vnebovzeth Vaja— Slovenski oder obvešča, da bo skupna vaja za “V času obiskanja” v soboto, 13 feb., ob sed- Senatni pododbor razgovar- Matko in Mary Simčič. Pogreb ja zavarovanje ^ upokojen- bo jutri zj. ob 8:30 iz L. Ferfolia cev. Zdravniška zborni- pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Nižje letalske cene za potovanje preko morja? CLEVELAND, O. — Z mar- t ^ecei 'Li nal6tavanie sne- ^PeraVura 3()adneje- Na-ivišja Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! ca že protestira. WASHINGTON, D. C. — Do-čim skušajo 'konservativni kongresniki zavreti v odboru pred-I stavniškega doma “za postopek j in sredstva” diskusijo znanega Forandovega predloga, so senatorji bolj dovzetni za bolezensko cem poteče sedanji dogovor o zavarovanje. določitvi cen na letalskih med- Pododbor, ki mu načeluje se- narodnih progah (LATA). Kon-nator McNamara, je zasliševal cem sedanjega meseca se bodo interesente po vsej deželi in je J začeli v Parizu razgovori o no-sedaj na podlagi zasliševanj skle- vih cenah. Že lansko jesen je nil, da predlaga bolezensko za- bilo na zasedanji v Honolulu na varovanje za vse koristnike fe-1 Havajih veliko govora o zniža-deralnega starostnega zavarova-' nju cen. Sedaj se za znižanje nja. Predloga tudi zidanje do- posebno zavzemajo Angleži. Ohmov za vpokojence, povišanje segalo naj bi nekako eno petino najmanjše pokojnine od $35 na ! (20'7i ) sedanje cene. $50, prepoved diskriminacije pri I Če v Parizu ne pride do spo-nastavljanju starih delavcev itd. 1 razuma, bodo lahko posamezne Za predloge so glasovali veči-'države določile s 1. aprilom Jenoma demakratje, proti so bili tos lastne cene, kar utegne pov-republikanci. Prva, ki je zavo- ' zročiti pravo vojno za potnike hala nevarnost, je Zveza ameri- ined posameznimi družbami, ških zdravnikov, ki je v Kon-1 V Waishingtonu opozarjajo vse greš poslala oster protest proti one, ki žele potovati poleti v Ev-“socijalizirani” medicini. jropo, naj čim prej vlože prošnje Da v senatu vzamejo stvar za za potne liste, da jih ne bodo res, se vidi po tem, da so člani dobili prepozno. Računajo, da McNamarinega pododbora sami bo letos zaprosilo za potne liste vidni demokratje in republikan- okoli 800,000 oseb. V oddelku WASHINGTON, D. C. — Naši železničarji «0 organizirani v 15 1 , . „ , Komaj so bile prve ladje na tej azli6ni,h unijah važna je med mih zvečer v Baragovem domu. poti, že se je oglasila “Jugolmi- njimi unija strojevodij. Ta uni- Vahi,° na soi°— ja” na Reki z ogorčenimi prote-|ja je sklenila z zeieznicami pre- Podrutuca št. 47 SŽZ bo str Ladje “Splošne plovbe” seitekli teden novo pogodbo, ki se''imela svo’° redno sej° v nedo’ naj bi predvidoma ustavljale tu- razlikuje od prejšnjih po tem. da j^ 14' februarja, ob dveh podi v Trstu in na Reki, kar mora je v nj(lj predvidfin> ai-bitraža za Poldlie na 8601 Vineyard Ave. imeti nesporno svoj vpUv na pro- Se spore glede višine mezd iz_|Vse članice so vabljene. Po se-met ‘"Jugolinije,” ki je imela kijuben iz arbitraže je spor radi ji praznovanje Valentinovega doslej na zvezi s Severno Arne- spremembe delovnega pravilni-, dne. ka. O tem predmetu se unija še naprej razgovarja z železnicami. V prizadetih krogih računajo so vso s tem, da bo sedaj tudi ostalih 14 riko monopol. Reku šla iskat pomoč v Beograd Reški plovbeni krogi i;tvar prenesli na notranje — po- unij sklenilo podobne pogodbe, litično področje ter skušali za ' iz česar sklepajo, da do štrajka svoje stališče pridobiti tudi Zve-' najbrže ne bo prišlo, zno vlado. Reški tisk je očital Da je bila unija tako uvidevna omenjenemu slovenskemu pod-' in popustljiva in da s0 jo v tem jetju nelojalnost, nepošteno kon-1 posnemale tudi železnice, to je kurenco in sabotažo, namesto da treba deloma pripisati sedaj ve-bi domače pomorsko podjetje Ijavnemu zakonu o železničar-pozval k resni tekmi s sloven- jih. Zakon se namreč razlikuje skim, ki si je s svojo solidnostjo, od znanega Taft-Hartleyevega skušnjami in uspehi v kratki do- zakona. Daje administraciji bi pridobilo odličen glas. (pravico, da predlaga arbitražo. “Jugolinija” je lani prepelja- Ako je tak predlog odbit, lahko la v Združene države skupno predsednik tekom 30 dni imenu-j okoli 200,000 ton blago, od tega je poseben odbor, ki stavi “kon-kakih 140,000 ton jugoslovanske- čne predloge.” Ako so tudi ti ga, ostalo pa je bilo tuje, ki so odbiti, mora unija čakati 30 dni, ga precej nakladali v Trstu, šele potem lahko začno štrajkati. I Podjetje je s tem zaslužilo okoli ( Zakon daje torej administra-$2,700,000 in je odločeno ohrkni- ciji več pi.avic in več vpliva na ti monopol tovornega in potni- pogajanja, česar se unija in že-škega prometa z Združenimi dr- ieznice dobro zavedajo; temu žavami. Nastop “Splošne plov- primerno urejajo tudi svojo tak-be” jim je te račune prekrižal, tiko pri mezdnih pogajanjih, na-j Napeli so vse sile, da nevarnega Vadno v korist obeh skupin, tekmeca odstranijo. Zadnje vesti ci, ki ne sedijo radi ravno v vsakem odboru. za potne liste v državnem tajništvu računajo, da bodo lahko re-I šili ,vsak dan do 5,200 prošenj, toda kljub temu računajo z ne-obhodnimi zastoji. Japonska gradi znova svojo vojno mornarico TOKIO, Jap. — Po 15 letih je Guverner zavrnil pomilo- Japonska začela zopet graditi | svoje vojno brodovje. Skupna j tonaža vojnih ladij znaša že sedaj skoraj 86,000 reg. ton. Ob- , stoji iz 196 ladij, največje med njimi so rušilci. V ladjedelnicah se nahajata tudi dve letalonosilki. Vojno brodovje ima okoli 200 vojnih letal. Dasiravno ni veliko, se lahko kosa z vojnim brodovjem rdeče Kitajske in Cankajškove republike. stitev morilca COLUMBUS, O. — Guv. Di-Salle je zavrnil prošnjo za pomilostitev Roberta Lee Lyonsa, ki je 1957 ob priliki nekega ropa ubil policijskega por. Edwarda G. Lentza. Lyons bo moral svoj zločin 19. t. m. plačati s smrtjo. — V Združenih državah porabijo jv industriji več rib, kot jih porabimo za hrano. Sodeč po pisanju beograjske “Politike” je v stališču zvezne vlade prišlo glede tega spora do odločilnega preobrata v korist reškega podjetja. Zaradi tega bo proga Koper — Sev. Amerika, ki jo je začela slovenska družba “Splošna plovba” najbrž odprav. Ijena, ko je komaj začela obratovati. Reško podjetje je naročilo v ladjedelnicah "3. maj” šest novih ladij po 10,500 ton, ki j.h misli dati v promet na najvažnejših progah, med njimi tudi na tisto, ki veže Reko z Združenimi državami. Spričo tega je razumljivo, piše Politika, da je nova zveza iz Kopra odveč. Nevaren tekmec Reki in — Trstu Neposredna pomorska zveza Slovenije z Združenimi državami ni samo trn v peti hrvaški “Jugoliniji,” ampak nič manj italijanskim pomorskim drui- Dominlkanski diktator Trujillo začel popuščati CIUDAD TRUJILLO. — Dominikanskega diktatorja Trujil-la so dogodki prehiteli. Ni računal s tem, da bodo dominikanski škofje tako odločno nastopili v obrambo človeških pravic. Ni računal s tem, da bodo države, organizirane v AAS, začele resno razmotrivati položaj v njegovi republiki. Zato je hitro izjavil v pogovoru z nekim dopisnikom, da je že pomilostil nekaj pripornikov in da jih bo vr jetno še okoli 40. Iz njegovih besedi se je dalo zaključiti, da čaka še na pogajanja, ki jih ima njegov zunanji minister v Rimu z Vatikanom, potem bo verjetno začel postopati obzirnejše proti svojim političnim nasprotnikom, ki niso ne levičarji, ne desničarji, ampak po veliki večini pripadniki BEOGRAD, FLRJ — Pogreb kardinala Stepincr bo v soboto. Podrobnosti še niso bile objavljene. CLEVELAND, O. — Snežni vihar je nametal včeraj v južnem Wisconsinu in severnem Illinois ogromne količine snega. Zameti so ponekod do 10 čevljev visoki Na stotine avtomobilov je obtičalo v snegu Milwaukee kaj takega ni doživel ie 35 let Še hujše jc v Kenoshi, W‘s., in v Roek-fordu, III. WASHINGTON. D C. — O-brambno tajništvo je objavilo, da so ameriške postaje, ki nadzirajo in slede gibanju u-metnih lun okoli Zemlje, odkrile neko telo, ki kroži okoli Zemlje v smeri obeh polov in bi utegnilo biti “sovjetskega izvora”. Kroženje v tej smeri je posebno ugodno za umetna luno, kPitere naloga naj bi bila nadzira*!, kaj se godi v raznih predelih na Zemlji. Skrivnostni satelit je baje manjši od vrste ameriškh “Razkrivačev”, ki krožijo v isti smeri. HAVANA, Kuba — Petčlansko vojrško sodišče je obsodilo včeraj 194 osebe na skupno 1,163 let ječe, ker da so kovali zaroto proti vladi Fi-dela Castro. 36 obtoženih je bilo oproščenih. PARIZ, Fr. — Vlada De Ganila je včeraj sprejela vrsto sklepov, s pomočjo ksterih bo trdno zategnila vajefi v Alžiriji in obnovila disciplino v vojski. ------cv------ — Vsako leto zboli v Združenih državah okoli 400,000 oseb na pljučnici. srednjih stanov, posebno gospodarskega. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ^£»^,83 No. 29 Thurs., Feb. 11, 1960 Naša narodna obramba in njeni kritiki Čudna bratovščina se je nabrala, da kritizira našo narodno obrambo. V njej je seveda tovariš Hrušč^v, ki trdi ob vsaki priliki, da lahko s svojim naravnost “fantastičnim” orožjem lahko zdrobi Ameriko v puh in prah kar v dobrih 30 minutah. Takoj za njim se oglašajo zastopniki naših vojaških vej, ki ne dobijo dosti denarja iz proračuna, in trdijo, aa naša narodna obramba nevarno šepa vsaj tam, kjer so oni odgovorni. Njim se pridružujejo politiki iz opozicije, ki neprenehoma trdijo, da naša administracija ne opravlja svoje dolžnosti in zanemarja obrambo dežele. Hruščevu, nezadovoljnim vojaškim strokovnjakom in opozicijskim politikom se seveda rada pridruži še naša vojna industrija. Čim hujši je pritisk javnosti na administracijo, naj poveča izdatke za oboroževanje, tem več odpade naročil za industrijo. Vsi skupaj podležejo skušnjavi, da pretiravajo svoja stališča. Izjemo dela edinole Hruščev, on ne pretirava slučajno ampak z očitnim namenom, da bi napravil zmedo v ameriški javnosti. Tej bratovščini se je sedaj uprl Eisenhower s svojimi sodelavci v tajništvu za narodno obrambo in v Pentagonu. Vsi skupaj trdijo, da naša narodna obramba ne zaostaja za komunistično. Na nekaterih njenih področjih so Rusi nekaj pred nami, na drugih smo pa mi pred njimi. Ako zaključimo račune, smo mi na boljšem. Mislimo, da je treba v tem vprašanju vendarle nekaj več verjeti administraciji kot njenim kritikom. Le navedimo par slučajev, ki naj to pojasnijo! # I. Moskva se baha, da je njena medcelinska raketa letela zadnjič 7,762 milj in ne več in ne manj in da je zadela cilj v krogu 1.2 milje! Noben strokovnjak ne verjame tem podatkom iz sledečih razlogov: Rakete ne letijo vodoravno kot na primer torpedi iz podmornic ali kroglje iz pušk. Letijo v visokih lokih, morajo torej tekom poleta napraviti precej daljšo pot, kot so milje merjene po zemeljski površini. Da zadenejo svoj cilj, morajo imeti dobre instrumente v svoji notranjosti, da jih oporišče lahko rabi za usmerjavanje poleta, dokler raketa ne prileti na cilj Skušnja govori, da dve raketi nikoli ne zadeneta cilja v istem krogu. Treba je torej napraviti nekoliko poskusov na isti cilj in ugotoviti, kako daleč so se poleti posameznih i-aket posrečili. Z eno samo raketo ne opraviš ničesar Kvečjemu lahko dokažeš, kako daleč lahko raketa leti in nič več. Treba je usmeriti več raket na en in isti cilj, potem pa zračunati povprečje, v katerem so se rakete približale cilju, šele to povprečje pomeni res nekaj stvarnega. Tako dela naša narodna obramba in vedno govori le o povprečjih, ki jih doseže s svajimi raketami. Pa ti pride Hruščev z enim samim poletom njegove rakete in hoče prepričati svet, da je že potolkel ameriške, kar se tiče daljave in zanesljivosti poleta! Svetovna javnost, ki navadno ne ve niti za osnovne elemente poletov, mu pa verjame in devlje Ameriko v nič. Naši strokovnjaki sodijo na podlagi informacij, ki jih imajo, da je ruska medcelinska raketa zgrešila cilj ne za 1.2 miljo, ampak za 7-10 milj, kar seveda ne pomeni, da Rusi ne bodo te napake bistveno popravili pri prihodnjih poskusnih poletih. Takih pa do sedaj še niso napravili. Po podatkih naše informacijske službe, so Rusi do sedaj izstrelili samo nekaj raket na daljavo 4,000 — 5,000 milj v smeri iz centralne Azije proti Kamčatki, nobene — razen zadnje — pa na večjo daljavo. Tega seveda moskovska propaganda ne bo raztrobentala. Amerika je napravila na primer do sedaj 8 poskusov z raketo Atlas D na daljavo 5,000 milj. Povprečno so padle v premeru ene milje do cilja. To je podatek, ki je res nekaj vreden. Izdelujejo novo raketo Atlas E, ki bo letela na večje daljave, imela hujšo pogonsko silo in manjšo težo, pri tem pa boljše instrumente. Kako se bo obnesla, bodo pokazali poskusi, ki jih bodo vršili tekom letošnjega leta. Kar velja za raketo Atlas, velja za raketo Polaris, ki jo bedo vporabljale atomske podmornice. Do sedaj je pre-skušena na daljavo 900 milj, sedaj delajo poskuse na daljavo 1,200 milj, potem šele jo bodo dobile podmornice v svoj arzenal. II. Podobni so prepiri okoli naših oporišč za rakete. Kritiki trdijo, da jih ima Amerika samo okoli sto in da so nepremakljiva. Rusi gotovo že davno vedo, kje so in bi jih hoteli ’ uničiti vsaj že prvih 30 minut nove svetovne vojne. V ta namen potrebujejo, tako trdijo kritiki, samo okoli 300 raket, bodisi medcelinskih, ki bi jih izstrelili iz Rusije, bodisi raket na srednje daljave, ki bi jih izstrelili z ruskih podmornic. Hruščev nas torej lahko spravili s kakimi 300 raketami v pol ure na tla in naredi z nami kar hoče. Po računih teh kritikov mora najmanj vsaka tretja raketa, usmerjena na isti cilj, zadeti postavljeni cilj. V teh računih ni naravno nobenega dokaza, da imamo res samo 100 oporišč in da neobstoji verjetnost, da bomo kmalu imeli možnost, da montiramo oporišča na vagonih, kamijonih itd. Ne pomislijo tudi, da nam bi osfala tudi po posrečenem ruskem prvem napadu še manjša vojaška letališča s svojimi bombniki, ki lahko nosijo rakete na srednje daljave, in atomske podmornice z raketami. Ni nobena tajna, da bombe z naših bombnikov in podmornic lahko že sedaj uničijo vso evropsko Rusijo. In pri tem je še veliko vprašanje, ali imajo Rusi res že 300 tlakih rkaet na razpolago. Niso tako nespametni, da bi jih proizvajali na zalogo, dokler jih niso dobro preskusili. Da ruske rakete še niso preskušene, o tem naši strokovnjaki ne dvomijo, kajti če že drugega ne, vsaj to lahko ugotovijo, kdaj Rusi napravijo kak poskus z'raketami na velike daljave. Vse to ni nobena tajna. V Kremlju niso tako nespametni, da ne bi pri svojih obrambnih kalkulacijah vsega vpošte-vali. Vedo, kdo ima prav, ali naša administracija ali njeni kritiki. Ravno radi tega ne računajo z novo svetovno vojno. “Vojno nevarnost” prepuščajo fantaziji in političnim manevrom svobodnega sveta. I BESEDA IZ NARODA i IZ NAŠIH VRST Gilbert, Minn. — Spoštovano uredništvo! Prav lepa hvala za obvestilo, da mi bo naročnina potekla. Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto, ker mi ta list z velikim veseljem čitamo. Moj mož je bolehen, ne gre nikamor s hiše, zato mu je Arne riška Domovina nenadomestljiva. Dan za: dnem jo prebiramo. Prečita vse povesti in dopise. Najljubši so nam dopisi Revčka Andrejčka iz Dulutha in od Toneta s hriba. Ko bi se ta dva le kaj večkrat oglasila. Lepo pozdravljamo uredništvo in vse čitatelje! Mrs. Mary Janchar * Chicago, 111. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakazilo in se Vam zahvaljujem, da niste lista ustavili, ker sem z naročnino malo pozna. List mi zelo u-gaja. Posebno všeč so mi New burške novice in vedno pogledam zanje. Prav lepa hvala msgr. Omanu, da niso prenehali pisati, kot so to mislili storiti. Bog daj, da bi še mnogo let pisali. Tudi povesti zalo rada čitam. Obe, Junakinja iz Štajra in Krvave zarje, sta zelo zanimivi. Te najprej prečitam, nato Toneta s hriba ali Urbana. Saj je vse zanimivo, dopadejo se mi tudi dopisi Jakoba Resnika. Vse srčno pozdravljam! Josephine Kralj ♦ New York. — Ameriška Domovina! Ne morem opustiti Vašega lista, ker piše preveč zanimive zunanje-politične in gospodarske članke ter podpira tudi vseslovensko gibanje ne oziraje se na prepričanje. Slovenci smo tako majhen narod in ni zadosti, da dajemo krvne žrtve drugim narodom, še sami se med seboj koljemo. Da bi vsaj zasijale Slovencem lepše zarje! Pozdravljam Vas lepo in ostanem Vaša naročnica, Mrs. Lia Rhodes * Sheboygan, Wis. — Najprvo, čeprav malo pozno, Vam voščim srečno novo leto in Vam obenem pošiljam naročnino za celo leto, en dolar pa priložim v dar listu. Se Vam prav lepo zahvalim za redno pošiljanje. Zelo rad čitam Ameriško Domovino, saj ima vedno dosti zanimivih dogodkov. Lepo pozdravljam vse osobje in čitatelje! Valentin Kalan * Kommerer, Wyo. — Cenjeni urednik! Tukaj Vam pošiljam za nadaljno celoletno naročnino, katera mi prihodnji mesec poteče. Zato sem zgoden, da mi ne bi Domovine ustavili, ker brez nje ne bi mogel biti. Tako rad čitam zanimive novice iz vseh krajev Amerike in iz starega kraja, pa Vrhenškega Tineta in Toneta, ko tako lepo pišeta. Tudi drugi dopisi so zani- mivi. Lep pozdrav vsem skupaj v uredništvu, vsem dopisnikom, pa tudi vsem čitateljem! K. Podlesnik * Pittsburgh, Pa. — Prosim, če bi mogli objaviti povest Črni mož, katero sem že davno brala v časopisu. Rada bi jo še enkrat; če jo še imate ali če jo morete dobiti. Če pa ne, pa kakšno drugo tako povest. Zelo rada čitam dopise, posebno od č. g. patra Odila iz Lemonta-Pošiljam naročnino za celo leto. Pauline Kokal * Seattle, Wash. — Dragi g, urednik! Prosim Vas, ne zamerite mi, ko ne pošljem naročnine ob pravem Času, ampak vedno čakam na Vaše obvestilo. Slabo pišem, ker so moje oči zelo slabe. Bila sem operirana na enem očesu, pa si ne upam. da bi naslov prav napisala- Zato čakam na Vas, g. urednik. Vendar tako rada čitam Ameriško Domovino, naiš slovenski list. Komaj čakam, da ga dobim in preberem kar vse od kraja. Upam in hočem ostati naročena do smrti. Lepo vse pozdravljam in Bog naj Vas ohrani še mnogo let! Vaša naročnica Anna Plaveč # Brooklyn, N.Y. — Cenjeno u-redništvo! Da Vam ne bo treba pošiljati opomina, Vam raje pošljem malo preje za nadaljno leto naročnine Ameriške Domovine. Meni se zelo dopade vse, kar je pisanega notri. Povesti so zelo lepe in komaj čakam nadaljevanja. Za ves Vaš trud in delo se Vam lepo zahvaljujem. S spoštovanjem in pozdravom, Vaša Mrs. Helen Pellich ------o------ Da bodo spoznali resnico Chicago, 111. — Zelo mi ugaja vaš priljubljeni list, zato prilagam nakaznico za enoletno naročnino. Veliko čitam, pa si nisem na jasnem, kako je bilo mogoče, da so svetovne sile Zahoda pomagale komunizmu do oblasti v Jugoslaviji, zakaj so naš narod tako sramotno izdale komunističnemu nasilju. Pišite o teh stvareh, pišite na široko in jasno, da bodo ljudje resnico spoznali, posebno sedaj, ko komunizem v tej deželi zopet skuša dvigniti glavo. Kako nekateri navdušeno hva. lijo Titovo vlado in napredek Jugoslavije pod njo! Razkrijte vendar ljudem resnico o vsem Lem! Čast in slava protikomunističnim borcem, kajti oni so se zavedali, da se bore za dobrobit naroda. Zavzemite se tudi z vso silo, prosim, da ne bo Tito nikdar stopil na svobodna ameriška tla, za kar se tako zaganja. Želim Vam obilo uspeha pri Vaših naporih ih veliko novih naročnikov. Frank A. K. ------o------ __ Nalivno pero so iznašli 1. 1884. Cleveland, O. — Mesec februar je predpostni čas. Razna društva prirejajo veselice in zabave. Tudi Društva Sv. Imena priredijo v nedeljo veselico — skupno sv. obhajilo. Pri Sv. Lovrencu bo ob sedmih zjutraj sv. maša In med njo sv. obhajilo za člane Društva Najsv. Imena. Pridite vsi. Vsi se bližamo z vsakim novim dnem zadnjemu Skupno sv. obhajilo Društva Sv. Imena zato je pritegnila precejšni0 pozornost. Velika dvorana ie bila nad pričakovanje lepo za' sedena. Spored je sestavila, naučil in pripravila ga. Eda Vovk D«' glasbene spremljave za narod' Večer narodnih in umet- ne plese sta hala na razpolaž0 nih plesov dnevu življenja. V minulem le- ina KrES povabila v dvo_ tu je pomrlo, veliko ljudi, tudi letos ne bo izjeme. Veliko skrbimo za vsakdanje življenje, na posmrtno pa mnogokrat pozabi-Kakor skrbimo za zemsko, mo. tako moramo skrbeti tudi za večno življenje. Vse fante in može ,v slovenskih farah vabim, naj se vpišejo v Društvo Sv. Imena. Po opravilu v cerkvi poj demo pri Sv. Lovrencu vsi člani v cerkveno dvorano, kjer bo zajtrk in kratka seja. Prav gotovo naj pridejo oni, ki žele na novo pristopiti k društvu, da jih bo tajnik lahko vpisal! Pozdravljeni! Jakob Resnik. Stane Šušteršič in Radost'' Preteklo soboto nas je plesna Menart. Nastop so začeli fantje in de' kleta v gorenjskih narodnih n0' in umetnih šah z “veselo gorenjsko” polk0' Oder s sliko zasneženih gora v ozadju je dajal celemu prizor0 Ameriki prijeten domač okvir. Nastop Je rano k Sv. Vidu na “Večer slo venskih narodnih plesov”. Prireditev je bila zi Slovence v Clevelandu, pa nemara tudi drugod po Sodnik Earl R. Hoover kandidira na vrhovno sodisce r,-. . ... ...... ........ ' Smrt starega pijonirja Chicago, 111. Dne 6. februarja nas je zapustil eden izmed starih slovenskih pijonirjev v Chi-1 cagu John Kochevar. Zapušča ženo Mary, rojena Kužnik, hčere Mae Vota, Ann Ukleya, Margaret Hergen in Josephine, sinova Raymonda in Josepha, sedem vnukov in vnukinj. Pokojnik je bil vnet delavec pri fari sv. Štefana. Spominjam se ga, ko je nekako leta 1912 do 1914 jezdil svojega konja in vodil parado ,v slovenski naselbini. Pozneje je bil tajnik nekega samostojnega Slov. društva in pred nedolgim blagajnik društva in Kanadi nekaj čisto novega, kil živahen in je tekel gl^k0 Lepo pripravljeni in izvajan so bili koroški narodni plesi °*3 spremljavi Tonklijevega stra. Breda Osenar in Janez Ža^03; sta v “Zapeljivem nagelj0 predstavila skrito ljubezen f®11 ,ta in dekleta na prijeten in P. roden način, ki je vzbudil spl°s no navdušenje. “Trije komedijanti” so spr5'' I vili ponovno v smeh celo (lv0. * rano. Vsak je predstavljal sV(j| i tip, vendar so se lepo ujen®8' j in dopolnjevali. Valček “Na mostu” na zna^ zainisl’. neimost''°: plesala Nežka Petek in SlaV^ Grajžl. Za ostareli “sivi” Par ‘ mi je zdel včasih kar malo Prf; živahen. . S CLEVELAND, O. — Earl R. Odličen je bil skupinski P Hoover, sodnik na Common “Povodni mož”. Jaroška Nov8 Pleas sodišču v Cuyahoga okra- je kot Urška navdušila. Njef ju, je naznanli, da bo pri primar- igra s pahljačo je bila spro^ nih volitvah v maju kandidiral na in naravna, ples prešeren" kot republikanec na državno vr- baliav hovno sodišče za teimin, ki se pQ kratkem odmoru so naS^ začenja s 1. januarjem 1961. Na piU Sneguljčica in sedem ^ tem mestu je sedaj James Bell. tov„ Zamisel je bUa oddaijen‘ Hoover je okrajni sodnik že od lošno ne pravljice > Avsenikovo sta po vsem občutkom in Sv. Štefana št. 1 KSKJ, toda !def* ,Iet’Prei|je “1.,>om^- prirejena ta baletni ■ vsled bolezni je odstopil. Bilje™ 8 “vne®a “z'c!\drzave °' škratov, gozdnih vil. Snel1 Llui/rc^kjerTbi, akt 1^“ ^ deietv Daylonu" ^ <***%& kluba v Ch cagu, kjer je bil akti. J ^ je ^ tud. ^ navdušeno sprejelo. PoS ^ nja leta je preživel ,v Franklin hval° ^ žela Ne?ka Pe e okraju, kjer je študiral in bil v Sneguljčica. _,ri! io ie ven do svoje bolezni. Blag mu spomin, preostalim pa globoko sožalje! Tako odhajajo drug za drugim in prav kmalu bomo morali prepustiti vajeti novim naseljencem, ki že sedaj dobro nadome-stujejo nas, ki smo opešali. Ko govorim o “ta novih,” vas želim opozoriti na “Valentinov ples” (Valentine Dance), ki ga priredi plesna skupina Ameriško slovenskega radio kluba v soboto, 13. februarja, ob osmih zvečer v To-mažinovi dvorani, na 1902-1904 West Cermak Road. Iskren pozdrav vsem, našim zaljubljencem pa obilo srčkov za Valentinov dan! John Gottlieb. službi. Od 1. 1933 je v Clevelan-I Zadnji del sporeda du. Šola za papige ! skupinski ples “poskočnih kov”, ki mu je sledil kratek P !zor “Lovec”, v katerem sta id' Za ljubitelje živali, ki hočejo stopila Albina Longer in svoje papige naučiti govorice, je Pust v dvorani je njun naSt izdelala neka nemška tovarna spro3iJ piaz smeha. gramofonske plošče, ki neneho- Polko „zidana marela- s* ma ponavljajo isti stavek. Izde- vldeli že večkrat toda „i *>' lovalcu trdijo, da se vsaka pov- A j --io prečna papiga v nekaj dneh na- na uči ponavljati določen stavek. Tovarna izdela plošče s stavki, kot jih ljudje naroče. Na potovanju” sta nasta^st Marjetka Švajger in Božo prva kot dekle na P0*0'^]' ! drugi kot železniški čuvaj- .. Na temelju skušnje? navdušeno je bil poZ' — Vsako leto uvozijo v Zdru žene države z obtočja Tahiti v!žil patent za “100-odstotno” za- Tik preden ,so prijeli v Muen- jljen v a • y\v chenu na Bavarskem Franza' Sledila je polka dekle ^ Osterholzerja, vodnika tolpe, ki nin, ki so prišla v dolino i je kradla avtomobile, je ta vlo-^elo zaplesala s fanti. Izvirna je bila posebno^,, Pacifiku kakih 125,000 ton fos-1 nesljivo napravo za preprečenje nja točka “Vasovalec”. forja. I kraje avtomobila. Tudi služkinje in drugi hišni posli! Cleveland, O. — Če delate v zasebnem gospodinjstvu in zaslužite na teden 4 dolarje ali več, se prepričajte, da delodajalec javlja vaš zaslužek in vsake tri mesece odjpošlje davek za socialno zavarovanje. V nasprotnem primeru boste izgubili zaščito, katero predvideva socialno zavarovanje za vas in družino, če stopite v pokoj, umrete, ali postanete onesposobljeni. 'Če vam delodajalec v koledarskem četrtletju plačuje 50 dolar- ji va in radovedna deklet3 ogledovala' osamele škorto6 „ j; di odra, pa nato “vasovaN0 t, j pomagala do njih. Dom30'1 t(r najenostavnejši način za dasta- je so mu sicer pokazali P° vo potrebnih informacij in pla- da prijaznost deklet je vaS° čilo davka za socialno zavarova- Ca zadržala. „ vei nje. Poročilo mora vsebovati Celoten spored je navz00®^ vaše ime, številko računa social- hot zadovoljil, njegova na nega zavarovanja in znesek nai do podrobnosti prer^Li* mezd, katere ste dobili izplača- priprava in izvedba je rjji' ne v gotovini. Ta poročila služi. splošno priznanje. Celo ^ jo kot osnova za to, če boste vi naseljenccm) ki jim je sP° .. j--’-- -----emali prispevke zavarovanja ter in družina prejemali prispevke iz socialnega na rojstno Slovenijo že v . , , , , nel, so se zasvetile oči mesečni znesek teh prispevkov. , , , . „„r0dhe „ »hvažn.0 * p- k udaril Mr. Boehringer da se pri .’ ... . .. m k01, jev ™eTepriča.e, da so po- ^n7„dA Pren^ eri * vaše mezde 3-/c, je izjavil Mr. roc;'a P™?™ ‘n Pravočasna. hiteli « ” Boehringer, upravnik urada za! Ce potrebujete nada jne in- Paz ^ ^aj! „ ClevP formaciie o plačilu davka o so- dost’ v aavno mmun g