Poštnina plačana v gotovini f
Leto XVI., 17$
Ljubljana, torek 30. julija 1935
Cena 2 Din
cpmviuštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Irsseratru jddeleK: Ljubljana, Selen-burgova UJ- 3. — Tel 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 1L — Teielon št_ 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 5t 105.241.

Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. %. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Glavna in najtežja
naloga vlade
Senat je v soboto končal proračunsko razpravo ter odobril dvanajstine in finančni zakon v obliki, kakor jih je bila sprejela Narodna skupščina. Dvanajstine bodo stopile v veljavo 1. avgusta in skupno z njimi vse določbe finančnega zakona.
Izven vsakega dvoma je bilo že v naprej, da bo senat odobril osnovni gospodarski zakon za še preostalo dobo tekočega proračunskega leta. Stvar je bila komplicirana le s tem, da so se v senatu pojavili silno tehtni ustavnopravni in parlamentarno politični pomisleki proti zakonodajnemu pooblastilu. Vendar pa ti pomisleki sami na sebi niso mogli odločujoče vplivati na stališče senata, ker je zakonodajno pooblastilo v sedanji kompromisni formuli še v skladu s črko ustavnih predpisov. Težko situacijo pa je ustvarilo s tem pooblastilom zvezano vprašanje, kakšne cilje zasleduje kraljevska vlada pri nameravani reviziji znanih treh političnih zakonov in v koliko je ta revizija v zvezi z glavnim problemom, pred katerega je danes postavljena kr. vlada, problemom, ki ga najkraje obeležimo z besedo »Zagreb«.
Vsakemu mora biti od vsega početka jasno, da revizija teh političnih zakonov ne rešuje našega notranjega pro-.blema. Omiljen je zakona o tisku in olajšanje predpisov o društvih in zborih omogočujeta svobodnejšo javno diskusijo, toda ne rešujeta spora, ki v naši državi cbstoji. Pravičnejši volilni zakon omogočuje pravilnejšo razdelitev mandatov na zastopnike raznih političnih nazorov, ali zopet v stvari ne daje pozitivnega rezultata v pogledal predmeta, ki je v razpravi. S pomočjo teh zakonov s-? ne da doseči konsolidacija, ker je odvisna od rešitve centralnega problema, ki je danes zopet postavljen na dnevni red in ki ga tvori cela vrsta kompleksov, označenih navadno kot hrvatsko vprašanje.
Ni dvoma, da je to glavna naloga, pred katero je postavljena vlada g. Stoja di novica, in težkoče, ki so nastale v ■senatu, so izvirale iz skrbi, ali in kako se bo začela reševati ta državna nujnost. Vsa druga politična vprašanja stopajo napram temu v drugo vrsto. Tudi novi politični zakoni. Ako bi bila konsolidaciji naših notranjih prilik odvisna od večjih ali manjših političnih svoboščin, potem bi bil moral biti ta cilj že davno dosežen, kajti do leta 1929. smo imeli najs<vobodoumnejši tiskovni zakon, najiiberalnejši zakon o društvih in zborih ter proporcionalni volilni sistem s tajnim glasovanjem, kateremu s stališča demokratičnosti nikdo ni mogel ni' -?.r oporekati. In vendar smo pod režimom teh svoboščin prijadrali v ne-
'o, na sam prag državljanske vojne. Iz e nroste ugotovitve sledi, da oni, ki gc" orijo, da bo z obnovo polne svobode naenkrat postalo vse dobro in lepo, ali pozabljajo na to dejstvo, ali pa si •niso svesti nujnosti in dalekosežnosti onega prvega problema, pred katerim se nahajamo, in ki v svojem bistvu ni samo političen, temveč je tudi gospodarski in socialen.
Za ves narod je največjega pomena, kako se namerava pristooiti k rešitvi teg a problema. Prirodno je, da nihče ne mere zahtevati že izdelan podrobni načrt, ali vedeti se mora osnova, na kateri se hoče doseči rešite\T. Imeti mora to osnovo i kraljevska vlada, ki je poklicana. da zastopa stališče državnega in vsenarodnega interesa, a povedati jo morajo tudi oni, ki pravijo, da z današnjim stanjem niso zadovoljni. Izgovori: povej ti, pa bom povedal jaz, seveda ne morejo držati, časi so preresni in stvari ne trpijo odlaganja. Vprašanje se z vsakim dnem bolj komp'icira in zadnji zagrebški dogodki kažejo, da je treba otvoriti na široko vrata vsaki diskusiji, na drugi strani pa ne obeležiti predmeta, okrog katerega se danes koncentrira politična pozornost celokupnega naroda in še povrh življenjski interesi naše države, to ni dopuščeno.
Ne more biti tudi dopuščena razlaga, ki jo čujemo iz zagrebških opozicional-nih vrst, naj bo današnja vlada tako-rekoč le vratar, ki na široko odpre vrata v bodočnost; kaj bo pa potem, se bo že še videlo. Ako je predsednik vlade pri sobotnem zaključnem govoru v senatu poudaril nalogo vlade, da likvidira Jevtičev režim, je s tem mislil pač le ra trenutno nalogo, kajti režim g. Jevtica in nieprovih intimnih priiate-Ijev se je razsul že z njihovim padcem in likvidirati njegove ostanke ni baš težka stvar, kakor tudi likvidacija raznih Pofov in podobnih zadevščin ni toliko vprašanje državne sile, kolikor vprašanje dispozicijskih b^gajn.
Tako skromen in ozek delokrog vladi ne more ostati, revizija političnih zakonov pa je, kakor smo zgoraj rekli, le en del naloge, ker so ti zakoni z vprašanjem notranie ureditve države v najtesnejši zvezi. Tudi ne more biti naloga vlade, da bi se pod njenim protektora-tem osnoval nekak surogat za JNS, se-stoječ iz grupacije treh starih strank.
Kaj je z Radikalsko zajednico?
Nejasnost službenih sporočil — Posvetovanja gg. Ace Stanojeviča, dr. Korošca in dr, Spaha — Stranka ali koalicija? — Delitev interesnih sfer — Stališče do Hrvatov
Beograd, 29. julija, v. V soboto popoldne se je, kakor je »Jutro« že poročalo, vršila daljša konferenca med gg. Aco Stanojevicem, dr. Korošcem in dr. Spa-liom. S konference je bilo izdano prvo službeno poročilo o pripravah za ustanovitev Radikalne zajednice. V komunikeju je rečeno, da so omenjeni gospodje nadaljevali razgovore o ustanovitvi nove politične organizacije. Že prej so sprejeli načelen sklep o ustanovitvi nove politične grupacije ter določili glavna načela, sedaj pa so se razgovarjali o programu in statutih ter sklenili, naj se takoj začne s končno redakcijo programa in statutov ter z ostalim pripravljalnim delom.
Ta komunike je še vedno predmet živahnih komentarjev. Smatra se, da je zel-> nejasen. Izogiblje se predvsem besede »stranka« in rabi namesto tega enkrat izraz politična organizacija, drugič zopet politična grupacija. Iz tega se sklepa, da pogajanja še niso dovedla do popolnega sporazuma. Da je tako, se vidi tudi iz tega, ker govori komunike šele o pripravah, odnosno končni redakciji programa. Radikali se težko odrekajo svoji centralistični miselnosti in so le pripravljeni prevzeti iz svojega programa iz leta 1933., s katerim so ho-tel; že takrat obnoviti svojo stranko, načelo širokih samouprav, ne da bi se spuščali v vprašanje, kako daleč naj gredo te samouprave.
Del radikalskih krogov je navzlic temu optimističen, češ da gre v stvari vendarle samo za koalicijo treh starih strank pod radikalnim vodstvom, ki si hočejo omogočiti obnovo svojih ^ t arih organizacij na terenu. To bi se najlažje doseglo z razdelitvijo interesnih sfer, tako. da bi organizacija radikalskr ^zajednice v Sloveniji n. pr. bila prepuščena izključno prijateljem dr. Korošca, v Bosni bi se srezi razdelili med dr. Spaha in radikale po verski pripadnosti prebivalstva, v ostalih krajih pa bi organizacijo izvajali radikali. Ali tudi pri tem se pojavljajo še znatne težkoče, ker se vedno bolj kaže, da o radikali med narodom znatno oslabljeni, a je na drugi strani tudi znano, da se med njihovimi voditelji pojavljajo precejšnje diference, ki se zaenkrat še prikrivajo za avtoriteto že skoraj 90-letnega Ace Stanojeviča, a že danes ne dopuščajo enotnega vodstva radikalskega glavnega odbora.
Radikalna zajednica In Hrvati
Posebna komplikacija nastaja v vprašanju pritegnitve Hrvatov. Na eni strani bi nova Radikalska zajednica brez Hrvatov ne imela vsenarodnega značaja, temveč bi dobila celo protihrvatski karakter, kar je tem neprijetnejše, ker na strani izvenparlamentarne opozicije obstoji vendar neke vrste sodelovanje med Srbi in Hrvati. Na drugi strani pa se ustanovitelji Radikalske zajednice bojijo, da bi pritegnitev Hrvatov utegnila izzvati oster odpor dr. Mačka, ki se smatra za izključnega predstavnika Hrvatov, s katerim naj bi Radikalska zajednica po mišljenju svojih početnikov sVepala sporazum. Prvotno je bilo predvideno, da se povabi v Radikalsko za-
t jednico hrvatska grupa bivšega ministra dr. Preke, ali radikali smatrajo, da ni še c ~".s to izvršiti. Tudi zamisel, da bi se pritegnil del bivših hrvatskih klerikalcev pod vodstvom bivšega ministra Ba-riča, radikalom iz istih razlogov ni simpatična, ki veljajo glede udeležbe g. Preke. K temu pride še znano dejstvo, da so se glavni voditelji bivše hrvatske klerikalne stranke absolutno izrekli proti vsakemu sodelovanju z radikali in za popolno solidarnost z dr. Mačkom.
Mnogo skrbi povzročajo tudi razrae« re v Spahovi grupi. Nesporno je, da je velik del bivših pristašev dr. Spaha gla* soval pri volitvah za njegove kandida* te, ker so bili na Mačkovi listi, in je za« radi posebnih razmer, ki vladajo v Bo« sni, zelo protiradikalsko orientiran.
Slovenski is* hrvatski klerikalci
Mnogo se danes komentira kampas nja, ki jo je pričela »Hrvatska Straža«, organ Katoliške akcije in glasilo bivših hrvatskih klerikalcev, proti utopitvi bivše SLS v Radikalsko zajednico. »Hrvatska Straža« poudarja, da obstoja v vrstah bivše SLS močna struja, ki je proti zajednici z radikali. Ako se bo dr. Korošec pridružil radikalom, potem preti »Hrvatska Straža« njemu in nje* govim prijateljem s posebno Mačkovo politično akcijo v Sloveniji, ki bo imela sigurno mnogo uspeha. »Hrvatski Stra* ži« se zdi značilno, da je ljubljanski »Slovenec« v pogledu ustvarjanja nove stranke zelo zapet in da se omejuje sa« mo na ekscerpte iz poročil beograjskih listov.
Izjava Acs Stanojeviča
Beograjska »Politika« objavlja danes razgovor svojega dopisnika z g. Aco Stanojevicem, ki nikakor ne razčišča situacije. G. Stanojevič pravi, da ostane načelna osnova za Radikalsko zajednico radikalski program iz leta 1933., ki ga bodo sedaj njegovi prijatelji, če bo to potrebno, korigirali. V programu ostane tudi načelo »širokih samouprav«. Prijava nove politične formacije po zakonu o udruženjih in zborih je očividno odložena ,ker pravi g. Stanojevič, da je treba še počakati, kaj poreče Glavni odbor bivše radikalske stranke. O sklicanju tega Glavnega odbora pa nihče še ničesar ne ve. Vsekakor zaenkrat s tem ni računati.
Mnogi ljudje so v skrbeh, kako se bodo nadaljne prilike v državi razvijale. Gospod Stanojevič smatra, da ni razloga za take skrbi. Treba je ustanoviti velike stranke, pa se bo stvar že normalizirala. Glavno je, da je naša država mednarodno priznana. V ostalem je vse danes uverjeno o potrebi, da se naj dogodki razvijajo potom evolucije.«
Nacionalna Sronta na straži
Zadnje dni so bili opaženi živahni razgovori med politiki, ki smatrajo ustanovitev Radikalske zajednice za komplikacijo in ne za olajšanje našega notranjepolitičnega položaja, ^i politiki prip-dajo vsem bivšim političnim strankam in so deloma iz krogov JNS, deloma tudi iz krogov izven nje. Predmet
Nesreča v triglavski Severni steni
Iz Mojstrane nam poročajo: Danes popoldne okrog 15. ure so začuli turisti, ki so se vzpenjali na Triglav po Tominškovi poti, obupne klice na pomoč s Triglavske stene. Ker ni bilo v Vratih nobene reševalne ekspedicije ,so poslali po pomoč na Jesenice. Zvečer je prispela v Vrata reševalna ekspedicija SPD.
Kolikor je bilo mogoče doznati, sta se
odpravila preko stene na Triglav dva turista iz Beljaka neki odvetnik in neki akademik, ki sta naskočila steno v Jahn-Zim-merjevi smeri. Vse kaže, da ie bil eden izmed obeh turistov pri padcu nevarno poškodovan. drugi pa da je dobil le lažje poškodbe, tako da je lahko še klical na pomoč. Podrobnih vesti o nesreči doslej nismo mogli dobiti.
Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je sa "t energično odbil misel, da bi se ta nova politična formacija ustvarjala od zgoraj. Navzlic temu bo seveda politični program te nove organizacije od največjega pomena tudi za stališče vlade in nova stranka ali koalicija ali kakorkoli se bo že ta formacija imenovala, se ne bo mogla izogniti nujnosti, da zavzame svoje konkretno stališče k glavnemu problemu današnjega časa.
Zasedanje senata, debate v njegovem klubu JNS, kateremu pripada velika večina vseh senatorjev, diskusija na konferenci senatorjev s predsednikom vlade in končno sama proračunska razprava v vseh teh vprašanjih niso ustvarile potrebne jasnosti, da bi bilo mogoče videti, kam gremo. To je bil tudi razlog, da so nekateri ugledni senatorji v znak svoje rezerviranosti v soboto pri načelnem glasovanju o dvanajsrtinah opustili dvorano. S to svojo gesto, ki je pri specialni debati in pri zaključnem gla-
| sovanju niso ponovili, so hoteli dati le I izraza svoji zaskrbljenosti. Oni vladi niso zrazili svojega nezaupanja in vsa gesta je bila organizirana tako, da sprejem dvanajstin seveda niti trenutek ni mogel biti v nevarnosti. Bila je le, kakor že omenjeno, le izraz nerazpolože-nja v senatu, ki je brez rezerve in brez ozira na to, kako je vlada sestavljena, pripravljen podpreti g. dr. Stojadino-viča in njegove tovariše pri vsakem delu za konsolidacijo naše države, ki gre za tem, da se dodeli vsakemu svoje i Srbom i Hrvatom i Slovencem, a da ostane Jugoslaviji, kar je njej za življenje, obstanek, za njeno svobodo in neodvisnost neobhodno potrebno. Vlada je z dvana jstinami dobila možnost za mirno nadaljnje delo. Razvoj in dogodki so jo postavili pred njeno najtežjo nalogo, ki ne trpi odlaganja in ki zahteva jasne rešitve. Pri tem težkem in odgovornem delu ji je zagotovljena pomoč vseh, ki dobro mislijo.
teh razgovorov je, očuvati in izgraditi nacionalno fronto, ki bi preprečila eventualno grozečo razdelitev naroda pc plemenskih vidikih in z unitarističnega stališča izgradila program za rešitev našega notranjega državnega problema v duhu one širokogrudnosti, ki jo edino more dati pravilno razumljena jugoslovenska ideja.
Z največjim interesom se pričakuje, kako se bo snujoča se Radikalska zajednica programatično postavila napram hrvatskemu vprašanju. To je njena najnujnejša naloga, važna tem bolj, ker so vodilni možje Radikalske zajednice istočasno tudi vodilni možje sedanje vlade.
Dr. Maček bo spregovoril ?
Beograd, 29. julija, p. »Pravda« poroča iz Kragujevca, da bo tam 23. avgusta velik manifcstacijsiki shod združene opozicije. Na shedu bodo govorili Ljuba Diavidovic,
Joca Jovanovič in večje število poslancev, izvoljenih na listi opozicije. »Pravda« doda-je, da pričakujejo v krogih srbijanske opozicije, da se bo do takrat dr. Maček defi-nitivno izjavil glede državne ureditve in rešitve hrvatskega vprašanja ter da mu bo do takrat uspelo pomiriti oba ekstremna krila svoje stranke ter nastopiti s programom, ki bo p.edstavljal skupni program združene opozicije.
Opozicijski shod v Sarajevu
Sarajevo, 29. julija, n. Konec avgusta ali v začetku septembra bo v Sarajevu prvo veliko zborovanje zemljoradnikov po šestih letih. Priredi tel j&ki odbor je povabil na ta shod tudi dr. Mačka, Jovo Jovanm-L ča in Ljubo Davidoviča. V sarajevskem srezu je zemljoradniški kandidat Arso Ko-privica pri volitvah 5. maja dobil večino glasov, vendar pa ni bil izvoljen.
Eksplozija v veliki
italijanski stnoditlšnici
Pri eksploziji je izgubilo življenje 26 delavcev in delavk
Porušene je pol tovarne
Milan, 29. julija, d. V občini Tainu ob Gardskem jezeru je nastala v soboto popoldne strašna katastrofa v tamkajšnji tovarni razstreliva, ki je last angleškega pod jetja Bikford. Prva eksplozija je nastala v skladišču, kjer se je razpočil zaboj ročnih granat. V kratkih presledkih so sledile nadaljne eksplozije, ki so porušile pol tovarne. V tovarni, ki zaposluje 500 delavcev in delavk, je bilo tedaj okrog 130 ljudi. Večina izmed njih 6e je rešila. Mnogo žrtev je pripisati paniki, ki je nastala zaradi vedno novih eksplozij.
Oblasti so takoj pričele z reševalno akcijo, kipa napreduje zelo počasi, ker seje bati novih eksplozij. Do včeraj zjutraj so
izkopali izpod ruševin 12 strašno razme-sarjenih trupel. Da bi čimprej dognali, ko liko žrtev je zahtevala katastrofa, so odre dil poziv vsega delavstva, pri kateremu pa se 11 žensk in 3 moški niso odzvali. Okrog 10 težko ranjenih je v bolnici. Kakor vse I kaže, je katastrofa zahtevala 26 človeških žrtev, kar pa definitivno še ni dognano, ker še niso razkopali vseh ruševin. Razkopa-vanje je trajalo včeraj ves dan in še danes ni zaključeno.
Oblasti so tudi takoj priskočile na pomoč rodbinam ubitih delavcev in delavk žrtve so položili na skupni mrtvaški oier v neki baraki blizu tovarne. Jutri jih bodo zelo svečano pokopali.
Prva bitka v Afiesinip
Ob meji so trčili skupaj italijanski in abesinski vojaški oddelki — Po angleških vesteh fe bitka končala z italijanskim umikom — Padlo je 80 vojakov
London, 29. julija, r. Veliko vznemirje. nje je povzročil najnovejši incident med Italijo in Abesinijo, ki se je pripetil na meji Eritreje v bližini TJal Haita, ki leži že na abesinskem ozemlju. Italijani, ki ne priznavajo abesinske državne meje, češ da še ni mednarodno določena, so v iskanju strategično važnih točk ob meji zasedli pobočja ob nekem potoku. Tu je naletela na Italijane abesinska obmejna četa, ki je patrolirala ou meji. Prišlo je do spopada, v katerem so Abesinci ostali nadmočni. Italijani so se morali po hudem boju umakniti ter so pustili na bojišču 40 mrtvih. Na abesinski strani je padlo 20 vojakov. Abesinci so Italijane zasledovali daleč na italijansko ozemlje vse tako dolgo, dokler niso Italijani dobili pomoči, še le, ko je prispel motorizirani oddelek italijan. ske pehote, so se Abesinci umaknili nazaj preko meje.
V Addis Abebi je zaradi tega incidenta, ki ga splošno tolmačijo za pričetek sovražnosti, zavladalo silno ogorčenje. Abesinski cesar je nemudoma poslal na mejo oddelek, broječ 1.700 vojakov, včeraj pa je odšlo v mejni sektor, kjer je prišlo do prvega spopada, še 7000 mož abesinske vojske. Po starem običaju je abesinski cesar čete pred odhodom pogostil.
Odhod čet na mejo se je spremenil v velikansko manifestacijo za obrambo abesinske samostojnosti. Abesinci računajo s tem, d ase bodo sovražnosti pričele na severu ter so zaradi tega sklenili tam koncentrirati glavni oddelek abesinske armade.
Preki sod v Eritreji
London. 29. julija. AA. »Daily Telegraph« poroča iz Amare, glavnega mesta Eritreje, da je glavni komisar za italijansko vzhodno Afriko general de Bono ustanovil izredno sodišče, pristojno za vso Eritreje, ki bo sodilo vse prestopke po določilih vojaškega kazenskega zakonika. Londonski list trdi, daje general de Bono ustanovil to sodišče ne le zaradi pogostih nemirov, ki jih izzivajo domači vojaki, marveč tudi zaradi številnih primerov nediscipline med italijanskimi delavci. General de Bono je obenem objavil proglas na prebivalstvo, v katerem pravi, da so popolnoma neresnične vesti po katerih bodo vsi delavci, ki so prišli iz Italije, v Eritreji dobili zemljišča, ki naj bi se odvzela domačemu prebivalstvu.
Vatikan na strani Italije
Rim, 29. julija. AA. V Vatikanu so včeraj proslavili 65-obletnico smrti prvega pa-peškega delegata vAbesiniji de Jacobisa. Papež Pij XI. je imel ob tej priliki v prisot-
nosti velikega števila vernikov govor, v katerem se je dotaknil tudi abesinsko — italijanskega spora. Sv. oče je poveličeval spomin na pokojnega delegata, ki je bil istočasno velik Italijan, in pri tem naglasil da je treba sedaj, ko so oblaki trenutno za-temnili italijansko — abesinsko nebo, vzeti za zgled tega človeka, ki je pri izpolnjevanja! svoje največje dolžnosti vAbesiniji našel smrt.
Posvetovanja francoske vlade
Pariz, 29. julija. w. Seja ministrskega sveta, ki bo jutri dopoldne pod predsedstvom predsednika republike v Elizejski palača, bo posvečena izključno zunanje-po-litičnim vprašanjem, predvsem pa itali-jansko-abesinskemu sporu in zasedanju sveta Društva narodov v ženevi. Ministrski predsednik Laval bo kot zunanji minister ponovno obrazložil stališče Francije v ženevi. Francija želi, da bi se razprava na tem zasedanju omejila samo na ureditev incidenta v Ualualu z imenovanjem petega razsodnika in obnovo dela v razsodiš-čnem odboru. Vsaka nadaljna razprava naj bi se topot opustila, če se razsodiščni odbor do 25. avgusta ne bo mogel zediniti za nobeno rešitev, naj bi stvar ponovno vzel v roke svet Društva narodov.
Milijardna škoda od poplav na Kitajskem
&angaj, 29. julija AA. Predsednik odbora za pomoi poplavljencem, je na povrat-ku s potovanja po dolini Jangce izjavil, da je povodenj zajela 350.000 ha zemlje, škoda znaša 500 milijonov dolarjev. Okoli 10 milijonov ljudi čaka podpore. Ravno toliko znaša škoda.
KAJONAZMORE?
SORELA poleg tega, da odpravi prhi aj, prepreča tud: izpadanje las. Njene re-dilne snovi poživljajo delavnost še obstoječ h lasnih korenin in omogočajo nov porast.
vljajo *
»ieč.h jA
no-
M
Premog za železnice
Komunike o seji vlade — Cene premoga za železnice se znižajo — Manj vreden premog se ne bo naročeval — Kvota dobav iz komunikeja ni razvidna
potrebam državnih železnic. Zaradi tega so bile znižane količine dobav premoga iz nekaterih rudnikov, katerih premog ne odgovarja po svoji kvaliteti in ki zaradi oddaljenosti ne pridejo vpoštev. Da pa to znižanje ne bi imelo nepovolj-nih posledic za rudarje, je ministrski svet sklenil, da se pri večjih rudnikih izvede to znižanje v roku treh mesecev, da bi delavstvo, ki bi zaradi tega postajo brezposelno, lahko našlo zanoslitev pri drugih rudnikih, pri katerih se bo dobava premoga za državne železnice povečala. Prometnemu ministru jc bilo naročeno, naj pri izvajanju teh sklepov pazi zlasti na to, da znižanje cen za dobave premoga ne bo vplivalo na delavske mezde.
Beograd, 29. julija, p. Danes popoldne od 17. do 20. je bila seja ministrskega sveta. O seji je bil izdan naslednji komunike:
Ministrski svet je razpravljal danes poleg drugih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, tudi o vprašanju dobave p-emoga za državne železnice. Glede na znižanje železniških tarif v potniškem prometu ter za prevoz žita, moke, in koruze so znižane cene premoga v mnogo manjšem obsegu, kakor pa .je bilo izvršeno znižanje železniških tarif. Izvršujoč postopoma že poprej določeni načrt, je ministrski svet sklenil, da se izločijo od nadaljnih dobav premoga za državne železnice vse one vrste premoga, ki po svoji kvaliteti ne odgovarjajo
Tragična sinit mladega kaplana iz Zagorja
V Zagorju ob Savi se je včeraj popoldne okrog 14 45 pripetila huda nesreča. Tam. kajšnji kaplan g. štuler se je odpravil popoldne na Savo, da bi se v njenih valovih ohladil. V vodi pa mu je postalo slabo in je utonil, preden mu je mogel kdo priskočiti na pomoč. Pokojni kaplan je služboval v Zagorju kaka tri leta in je bila to menda njegova prva kaplanska služba. Star je bil š&le okrog 27 let.
že potniki, ki so prispeli z večernim vlakom v Ljubljano, so pripovedovali, da so opazili na Savi v bližini Zagorja veliko množico ljudi, ki je skušala najti truplo pokojnega kaplana. Po naporih, ki so trajali preko dve uri, »o ga tudi dejansko na. Sli in spravili na suho. Nesreča je napravila v Zagorju zelo globok vtis, ker je bil mladi kaplan pri ljudeh priljubljen.
Senzacionalna izjava ukrajinskega metropolita o ztoli-žanfu obeh, do sedaj na smrt sprtih narodov
Varšava, 29. julija. AA. Ukrajinski me-tropciit Szepticki je izdal izjavo, ki je zbudila zelo veliko pozornost v varšavskih političnih krogih. Scepticki pravi, da se opaža neko p emir jen je v razmerju med Poljaki in Ukrajinci. Vtis ima, da sta oba naroda pripravljena odstraniti vzroke, ki so privedli do sedanjega položaja.
Glede normaliziranja poljsko-ukrajinskih odnošajev je knez Scepticki dejal, da po njegovi sodbi ni treba nikake uradine izjave o tem, tem manj, ker stoje na čelu vlade in v vodstvu manjšinske politike
ljudje, ki že s svojo osebnostjo potrjuje, jo željo, da se ukrajinsko vprašanje uredi na resen način, ta želja ima pa blagodejen odmev tudi na ukrajinski strani.
Poljski vladni tisk ugotavlja, da metro-polit v svoji izjavi opušča svoje prejšnje stališče. Veliko pozornost je zbudila tudi dispenzija treh uniatskih duhovnikov, izvršena po metropoliitovem nalogu. Ti duhovniki so bili na vodilnih mestih v ukrajinskih bogoslovjih in pristaši radikalne smeri. Odstavljeni so brez motivacije.
Avstrijski umik v habsburškem vprašanju
Dunaj, 29. julija, d. Kakor znano, je pred kratkim vorarlberška deželna vlada izdala odlok, po katerem se za častne občane vor-arlbeirških občin ne smejo več voliti osebe, ki niso avstrijski državljani. Ta odlok je bil naperjen proti pretirani legitimietičn-' propagandi, epričo katere so v poslednjih le tih imenovali Otona Habsburškega za častnega občana v mnogih avstrijskih mestnih in kmečkih občinah. Odpor proti Habs-buržanena pa se je pričel sedaj širiti s Vor-arlherškega tudi v ostale avstrijske dežele. Kakor poreča »Salzbu.rger Chronik«, je '.al državni poglavar eolnograški dr. Gleisner te dni stično odredbo, v kateri je zavzel napram imenovanjem Otona Habs-
burškega za častnega občana v raznih občinah naslednje stališče:
Borba avstrijske vlade za svobodo Avstrije nikakor ne bo olajšana, če se znova postavlja vprašanje o restavraciji monarhije, pa čeprav se zanjo zavzemajo tudi javni funkcionarji. V premnogih primerih se podelitev častnega občanstva Habsburža-nom izrablja v legitimistične svrhe. Zaradi tega pričakuje deželna vlada, da 6e bodo pristojni organi z lojalnim nastopom zavzeli za neposredne koristi Avstrije same in v bodeče opustili imenovanje novih častnih občanov, zlasti če niso v skladu z občinskim redom.
Razplet nizozemske vladne krize
Haag. '29. julija, r. Zaradi odpora katoliške stranke proti pooblastilom, ki jih je zahtevala vlada v svrho sanacije državnih financ in oeuvanja holandskega goldinarja, je predsednik Colijn podal ostavko celolne vlade. Po parlamentarnem običaju je kraljica Viljemina poverila nunirit za sestavo nove vlade predsedniku katoliške stranke, Albersu , ker vlada na Nizozemskem običaj, da mora sestaviti novo vlado oni, ki je odgovoren za padec prejšnje vlade. Al-bers pa v svoii misiji ni uspel. Zato je sinoči vrnil mandat. Danes je kraljica poverila
mandat za sestavo vhdo orejšnjstnu ministrskemu pr?isodniku Coli jnu in ga t a prosila, naj čimprej sestavi parlamentarno vlado na najširši osnovi. Če mu to ne bi uspelo. naj pa sejlavi izvenparlamentarno vlado strokovnjakov. V političnih krosih so mnenja, da bo Colijn še danes sestavil parlamentarno vlado, ako katoliška stranka ne bo delala prevelikih ovir. Socialisti bodo v tem primeru najbrže prešli v opozicijo. Za najbolj veri>tno smatrajo, da bo Colijn obnovil prejšnji kabinet z nekaterimi osebnimi spremembami.
35 milijard za nove angleške vojne ladje
London, 29. julija. AA. »Daily Herald« Je objavil danes članek po katerem je britanski admiralski svet baje sestavil tajen program za cborožiitev na morju. Ta program obsega gradnje vojnih ladij v naslednjih letih. Angleške ladjedelnice naj bi zgradile 12 velikih oklopnih križar k, 33 drugih križark. 63 torpednih rušilcev, 21 podmornic in 3 matične ladje za letala. Iz-dc.tki za nove ladje so proračunani na 150 milijonov funtov šterlingov (okrog 35 milijard dinarjev). Finančna sredstva naj bi se dobila s posojili. Francija, Italija, Nemčija Zedinjene države in Japonska bodo o tem zaenkrat še tajnem programu pravočasno obveščene.
Drobiž z vseh strani
London, 29. julija. AA. V Aleksandri ji je preminul patrijarh grško - ortodoksne cerkve. Zadela gaje srčna kap.
Peking, 2>9. julija. AA. Kitajski razbojniki so ugrabili poročevalca Nemškega poročevalskega biroja. (DNB) dr. Herberta Mtillerja ter angleškega književnika Johne-&a. Potovala sta z avtomobilom v Dol o nor. Razbojniki so prijeli tud.i njunega šoferja, kije po rodu Rus. šoferja so kimal,u nato izpustili ter ga poslali na nemško poslaništvo vNanking e pismom da zahtevajo za Mii Ker j a ld-O.OOO dolarjev odkupnine.
London, 29. julija. AA. Že v soboto so pričeli nameščenci londonskih avtobusnih podjetij stavkati. Včeraj zjutraj je štelo stavkovno gibanje že 2f-00 nameščencev. Uprava londonskega prevoznega podjetja je poslala stavkujočim nameščencem ultimatom, da bodo odpuščeni iz službe, če se danes ne vrnejo na delo.
Roparski napad
Besnica pri Kram ju, 29. julija
V Pševem pri Besnici so imeli zadnjič razburljivo kriminalno senzacijo, kakršne so dandanes po deželi na žalost precej pogoste. Posestnica Frančiška Trebarjeva je bila ves popoldan zdoma ,a ko se je pod mrak vrnila in stopila v hišo, je v spalnici na svoje veliko presenečenje našla vlomilca. Tat ji je bil iz zaklenjene omare že ukradel raznih kovancev za 2000 Din in je pravkar hotel pobegniti s plenom. Pogumna gospodarica mu je hotela zastaviti pot, vlomijec pa jo je iznenada udaril z nekim trdim predmetom po glavi, da se je vsa v krvi zgrudila na tla. Ko so na vik in krik prihiteli sosedje, so našli samo hudo ranjeno ženo, medtem ko za tatom ni bilo ne duha ne sluha. Kakor so dognale poizvedbe, je dejanje zagrešili neki 24-letni hlapec France feke.rja.nc iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem ,ki ga zdaj išče žan-darmerija.
V Bruslju — poraz za porazom
Belgija : Jugoslavija 3 : 0 uruselj, 29. julija, p. V turnirju za Kle-belsbergov pekal je jugoslovenska water-polo reprezentanca nastopila danes proti izbrani sedmorici Belgije on izgubila igro z 0 : 3. Zadnji dan tekem je v sredo, ko cer med Jugoslavijo in Madžarsko, Švedsko in Belgijo ter Francijo in Nemčijo, bodo odigrane še preostale tri tekme, in sL (Današnji četrti — in neizogibni peti proti Madžarski — poraz bo dal menda našemu JPS vendarle misliti, da bo treba v bodoče reprezentance za mednarodne nastope sestavljati premišljeno, ne pa po zvenečih imenih posameznih klubov ali igralcev. Op. ur.).
IV. »Mariborski teden 3, —11, avgusta 1935
Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, \inska, vrtnarska, fotoamater-
<ska. nr"'-----irlna,	itd.
Velika razstava slovenske umetnosti.
:<_j. vjiL mefl^fi^odni plesni turnir in
III. drž. listava čistokrvnih nsov. 0__n. vvtt. n'ovnlno f« skakalne tekme na Mariborskem oto,Ti. 50% pooust na železnicah oa 1.—15. VIII. 1935.
Minister dr. Auer odpotoval iz Rima
Rim, 29. julija. AA. Jugoslovenski pra^ vosodmri minister dr. Ljudevit Auer se je v soboto popoldne odpeljal s svojo soprogo in hčerko ter osebnim tajnikom Zmajevi-oem v Neapeflj. Potovali so z avtomobilom, ki ga jim je stavil na razpolago naš poslanik pri Vatikanu Jevrem Simič. Danes se vrnejo v Rim. Tu ostanejo do večera, da si nekoliko odpočije jo. Ob 23. uri odpotujejo skupno z ostalim spremstvom nazaj v Jugoslavijo.
Rim, 20. julija. AA. Davi se je vrnil v Rim jugoslovanski poslanik pri KvirLnalu Jovan Dučič.
Gospodarstvo
Nazadovanje naše trgovine s Francijo
Francoski list o položaju v Jugoslaviji
Pariz, 29. julija. AA. Snoči je »Temps« objavil članek o proračunski debati v jugo-slovenskem parlamentu in o širokih pooblastilih ki jih je dobila jugoslovenska vlada. Med drugim pravi: »Politika, ki se je zapo-čela v Jugoslaviji pod vlado dr. Stojadinoviča, se afirmira v okoliščinah, ki dajejo nade, da bo vlada, ki se naslanja na razne politične elemente jugoslovenskega naroda, trajala dalje časa in da bo odločilno vplivala na normalizacijo političnih razmer v državi. Uspeh dr. Stojadinoviča v parlamentu bo mnogo doprinesel h konsolidaciji ju-goslovenske vlade, kar je vsak ako velikega pomena za razvoj mednarodnopolitične situacije v srednji in vzhodni Evropi. Iz izjav, ki jih je dal dr. Stojadinovič v senatu o eventualnem povratku Habsburžanov v Avstrijo, si je mogoče ustvariti jasno definicijo stališča, ki ga zavzemajo države Male antsnte napram eventualnemu poskusu habsburške restavracije. Vsekakor ni nevarnosti, da bi Avstrija imela namen pospešiti evolucijo, ki bi se mogla razviti le v absolutno novih okoliščinah in samo po privolitvi prizadetih držav.«
Iz sodne službe
Beograd, 29. julija, p. V višjo skupino so napredovali dr. Marko Cipčič, tajnik stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu , dr. Andrej Dolinar, sodnik sreskega sodisca v Ljubljani, Ferdinand Meršol, sodnik okrožne ga =odišča v Novem mestu, Anton Kancler, sodnik sreskega sodišča v Ptuju in Oskar Dobovišek, tajnik upravnega sodisca v Celju. _ Odlikovan je z redom Sv. Save V. Matevž Grobleher, pisarniški oficijal v pokoju v Mariboru. _ Za sodnika disciplinskega sodišča pri Stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu je imenovan dr. Jakob Konda, za njegove namestnike pa dr. Mato Grgiče-vič, Anton Lajovic , dr. Milko Gaber in dr. Rudolf Sajovec, sodniki kasacijskega sodišča. Reaktiviran je starešina sreskega sodišča v Brežicah dr. Vojteh Kočevar. Na lastno prošnjo je premeščen od apelacijskega k okrožnemu sodišču v Ljubljani računovodja Janko Sprajcer.
Suša v Bosni in Hercegovini
Sarajevo, 29. julija, n. V Bosni in Hercegovini vlada strašna vročina. Suša je uničila že mnogo travnikov in sadovnjakov, po gozdovih pa povzročila velike požare. Duhovščina raznih veroizpovedi je
Podunavski pakt
Pariz, 29. julija n. Tukajšnji diplomatski krogi kljub vsem demantijem iz Londona izjavljajo, da je načrt podunavskega pakta perfekten. Z drugega vidika je treba to smatrati kot dokaz, da se je Italija sedaj definitivno odločila za vojno proti Abeslni-ji. Italija celo podpira sklenitev tega pakta, da bi se v Evropi za časa vojne v Afriki' zavarovala hrbet. V paktu so predvidene tudi garancije za Italijo, da jii bo Francija priskočila na pomoč, če bi jo katera izmed evropskih držav skušala napasti.
Davksov pokal
Anglija : Amerika 3 : 0
London 20. julija. V današnjem doubleu za finale v Davisovem pokalu sta Angleža Hughes—Tuckey zmagala nad ameriškim parom Allison—Van Rin ter pridobila Angliji tretjo odločilno točko. Davisov pokal bo torej tudi letos ostal pri Angležih, ki vodijo seda i s 8:0.
Rezultati so bili: 6 : 2, 1 : 6, 6 : 8, 6 : 3, 6 : 3 za Angleže.
DOLENJSKE TOPLICE
Zadnja železniška postaja Straža-Toplice. Avtobusna zveza z vsakim vlakom. Radio termalno kopališče z bogato vsebino ogljikove kisline. Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake črpaljke, brez vsake cevi. Vedno enakomerna temperatura 38 stopinj Celzija. Izredni uspehi zdravljenja pri revma-tizmu vseh vrst, ženskih boleznih itd. 10-dnevna pavšalna cena (soba. izvrstna hrana, kopeli in ves komfort) Din 700— 20-dnevna pavšalna cena Din 1400.— Zahtevajte od uprave prospekte, od železniške dohodne postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ako ostanete V Top-i licah najmanj sedem dni.
Naša država gotovo nikoli ne zamudi prilike, da tudi v dejanjih pokaže prijateljstvo in zvestobo Franciji. Medtem ko se je politično prijateljstvo s Francijo v zadnjih letih še utrdilo, opažamo v trgovini s Francijo strašno nazadovanje. Leta 1929. smo izvozili v Francijo še za 316 milijonov Din, lani pa le še 51 milijonov. Naš izvoz v Francijo je torej v petih letih padci na komaj eno šestino vrednosti v letu 1929. Nazadovanje izvoza v Francijo je pri tem neprimerno večje nego nazadovanje vsega našega izvoza, kajti lani je znašala vrednost vsega našega izvoza 57% izvoza v 1. 1929., izvoz v Francijo pa le 16%. V letošnjem letu opažamo sicer malenkostno zboljšanje (izvoz se je v prvem polletju dvignil od lanskih 17.0 na 22.2 milijona Din), kar pa še ne pomeni mnogo. Izredno občutno nazadovanje našega izvoza v Francijo je posledica strogih uvoznih omeiitevin kontigentiranja, skratka posledica ozkosrčne trgovinske politike, ki jo vodi Francija že več let. Način izračunavanja kontingentov v Franciji je posebno hudo zadel naš izvoz lesa v to državo, ki se je skrčil na minimum. Na drugi strani pa moramo žal ugotoviti, da daje Francija Avstriji neprimerno večji kontingent in povrhu tega še carinsko preferenco, ki je v pogodbi med Francijo in Avstrijo omejena izkliučno na Avstrijo ii se je Francija obvezala, da preference na les ne bo priznavala nobeni drugi državi. Prav tako vidimo, da favorizira Francija uvoz madžarske živine in agrarnih proizvodov s tem, da Madžarski priznava večje kontingente. Vrhu tega daje Francija mnogim državam ugodnosti pri uvozni taksi v višini 2% in še nižje, kakor n. pr. Čehoslovaški. Belgiji. Avstriji, Italiji itd. Iz vseh teh razlogov je razumljivo, da se naš izvoz v Francijo ne more primerno razviti in da narašča pasivnost naše trgovinske bilance s Francijo. Občutno nazadovanje trgovine s Francijo je v zadnjem času dalo naši javnosti povod za upravičene pritožbe. »Jugoslovenski Llovd« je med drugim objavil uvodni članek pod značilnim naslovom »Čisti računi — dolgotrajna ljubezen«, v katerem izraža željo, da bi Francija svoje prijateljstvo do Jugoslavije izkazala tudi v svoji trgovinski politiki.
Številni listi v naši državi so v zadnjem času objavili tudi podatke o pasivnosti naše trgovine s Francijo, ki je lani po uradnih podatkih narasla na 126.3 milijona Din nasproti 46.3 milijona Din v prejšnjem letu. Ti podatki sicer ne kažejo prave slike, ker
je v lanskem uvozu iz Francije upoštevan tudi uvoz zlata, ki ga je imela naša Narodna banka prej deponiranega v Parizu. Ta uvoz znaša 46.5 milijona Din. Pa tudi če odbijemo vrednost uvoženega zlata, ki dejansko ne spada v trgovinsko bilanco, vidimo, da je znašala navzlic temu pasivnost naše trgovine s Francijo še vedno 79.8 milijona Din.
Kakor je podoba, tudi merodajni krogi v Franciji uvidevajo, da tako zapostavljanje izvoznih interesov Jugoslavije v Francijo ni na mestu. Po vesteh iz Pariza pripravlja trgovinsko ministrstvo obsežen načrt za spremembo dosedanje trgovinske politike zlasti v pogledu kontingentiranja uvoza, ki naj se čimprej omeji, da omogoči francoski trgovini večjo elastičnost. Pariški list »L'Oeuvre« ugotavlja, da je bila francoska trgovinska politika v zadnjih letih nevzdržna in da obstoja precejšnja razlika med velikopotezno francosko zunanjo politiko in ozkosrčno trgovinsko politiko. Ta trgovinska politika je prinesla Franciji mnogo škode. kar se kaže zlasti v trgovinskih odno-šajih Rumunije in Jugoslavije z Nemčijo.
Gornje pripombe francoskega lista so gotovo na mestu in dobivajo še poseben poudardje v podatkih naše zunanje trgovine v prvem letošnjem polletju zaradi favoriziranja uvoza jugoslovanskega blaga od strani Nemčije se je letos naš izvoz v Nemčijo povečal nasproti lanskemu letu od 203 na skoro 300 milijonov Din in jc bil torej štirinajstkrat večji nego izvoz v Francijo. Nemčija se je pri tem povzpela na drugo mesto med državami, kamor največ izvažamo. Povečan uvoz jugoslovenskega blaga od strani Nemčije pa je v zvezi s kliringom avtomatično povzročil, da se je povečal tudi izvoz nemškega blaga v Jugoslavijo in tako je letos v prvem polletju Nemčija stopila na prvo mesto med državami, od koder največ uvažamo. Kakor je v primeru Nemčije velik uvoz jugoslovanskega blaga povzročil, da smo morali tudi mi več kupovati v Nemčiji, tako bomo v primeru Francije prisiljeni zaradi majhnega uvoza ju gosi oven ske-ga blaga v zvezi s pasivnim klirinškim saldom skrčiti uvoz francoskega blaga v našo državo, sicer bo naš klirinški dolg v Franciji še bolj narasel. Nemški primer naj bi bil francoskim merodajnim krogom opozorilo in dokaz, da je mogoče poglobiti trgovinske odnošaje med našo državo in Francijo le na način, da nam nudi Francija večje možnosti za izvoz.
•red slabo hmeljsko letino v ČSR
2ateško združenje hmeljarjev poroča, da so se v preteklem tednu cene za lanski hmelj znova okrepile in so kupci pri slabi ponudbi plačevali 1675 do 1725 Kč za 50 kg. Razpoložljive zaloge lanskega hmelja so se znova skrčile in so le še malenkostne ter bodo gotovo do nove sezone razprodane. Stanje hmeljskih nasadov se je v legah, ki trpijo zaradi suše, nadalje poslabšalo. Na bolj vlažnih tleh kakor tudi v nasadih, ki so jih umetno namakali, prehaja rastlina v cvet in ponekod tudi že v kobule. Letine še ni mogoče preceniti, ker so izgledi prav različni, vendar se da ugotoviti, da letina v povprečju ne bo ugodna. Zadruga hmeljskih trgovcev v Žatcu prav tako poroča, da je zaradi vročega in suhega vremena pri nezadostnih padavinah stanje nasado zelo različno. V dveh tretjinah nasadov je hmelj dosegel višino ogrodja, v ostali tretjini pa še ni dosegel te višine. Po večini zelo kratke stranske panoge so že v polnem cvetju, ki v zgodnjih legah prehaja že v kobule. Nasadi v stranskih legah in v ravnini, ki največ trepe zaradi suše, so v rasti zaostali in imajo tudi le malo stranskih panog. Odločilno za letošnjo letino tako v kvalitativnem kakor tudi v kvantitativnem pogledu bo, če bodo prihodnji dnevi prinesli potrebne padavine.
Gospodarske vesti
= Pojasnilo glede potrdil o plačanih davkih. Glede na številna vprašanja posameznih državnih ustanov je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, da se morajo potrdila o plačanem davku zahtevati samo od dobaviteljev in podjetnikov, ki imajo od države terjatve za izvršene dobave ali storjene usluge. Potemtakem ni zahtevati potrdilo o plačanem davku za druga izplačila, kakor izplačila na račun privatnih upnikov po sodni ali administrativni ru-bežni prejemkov državnih nameščencev, ker gre tu za terjatev privatnega upnika nasproti državnemu uslužbencu in ne nasproti državi. Prav tako ni zahtevati potrdila o plačanem davku od hišnih posestnikov o priliki izplačila najemnine za zgradbe ali prostore, ki jih ima država v najemu, ker se zakupodajalci ne smatrajo kot dobavitelji odnosno podjetniki. Nadalje ni zahtevaiti potrdila o plačanem davku pri izplačilu za nabavke kmetijskih pridelkov, ki jih izvrši vojska neposredno pri kmetovalcih. Končno ni zahtevati potrdila o plačanih davkih pri nabavkah, ki so bile izvršene brez javne licitacije ali pismene pogodbe, temveč neposredno komisijsko iz roke v roko, ako vrednost take nabavke ne presega 10.000 Din.
Italija je do začetka julija izdala skoro milijardo lir za vojaške priprave v Afriki. Italijanski listi objavljajo podatke o državnih financah 1934/35. Po teh podatkih so znašali v tem letu državni dohodki 20.887 milijonov lir. izdatki pa 21.971 milijo nov lir, in znaša deficit 1084 mili ionov lir. Pri tem pa so upoštevani že izdatki za vojaške priprave v Vzhodni Afriki, ki so znašali dol. julija 975 milijonov lir, to je okrog 3 in pol milijarde Din. —Konkurz je razglašen nad imovino tvrdke Maher G., družbe z. o. z. v Ljubljani, Tržaška cesta 9. (konkurzni upravnik dr. Ivo
Benkovič, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov 16. avgusta ob 8.30. prijava terjatev do 8. septembra, ugotovitveni narok 13. septembra).
Borze
29. julija
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes popuščala in tudi London je bil za malenkost slabejši. V privatn^jn kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.73 — 8.83. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-7450, v angleških funtih 235.75 invgrških bonih po 34.50, španske pezete pa so nudili po 5.85. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca ovojni škodi slaba. Za ka^o je vojna škoda popustila in je bila zaključena najprej po 36-6, pozneje pa po 3-68 (v Beogradu je bil promet po 369 — 369.50). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2933.SS. -^294S.48, Berlin 175?..48, — 1767.3«, Bruselj 739.90— 744.96, Curih 1424.22 — 1431.29, London 216.12 — 218.18, Newyork 4327,8S— 4364.19, Pariz 288.32 — 289.76, Praga 180.91—132.02 Trst 35)6.45 — 359.54.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.24, London 15.17, Newyork 306.125, Bruselj 51.90, Milan 25.0750, Madrid 41.95, Amsterdam 20«.2i) Berlin 123.25, Dunaj 58.60, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kobenhavn 67-7-50, Praga 12.70 Varšava 57.90.
Efekti
Zagreb. Voina škoda 366—za avg,-okt. 368 bi., 7% invest. 81 bi.. 4% agrarne 44.50—45.50, 7% Blair 68—08.50, Blair 78—79.50, e,% begluške 62.50—63, PAB 227 in 229.50v Trboveljska 90—100.
Beograd. Vojna škoda 368.50—369 (369 in 309.50). za okt. (368). 7% invest. 81 bi., 7% agrarne 46— 46.75 (46.75) 7% stabiliz. 83 bi.; 6% besluške 65—65.50 (63-65.50), 7% Blair 69.50 dan. (69.50), Nar. banka 5820 in 5900 PAB 228.50—229.
Blagovna tržišča
2IT0
-f Chicago, 29. t. m. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 92, za dec. 93, za maj 95.75; koruza: za julij 83.75, sept. 77, za dec. 64.125.
4- Novosadska blagovna borza (29. t. m. Tenden. nespr. Pšenica nova: baška ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept. 134, za okf. 137): ladja Begej 79 kg, 124 (129, 132, 135) baška in banatska ladja Dunav, 78 kg. 123 (128, 132, 134): sremska ladja Dunav, 77 78 kg 116.50, (121.50, 124.50, 127.50): gornje baška in gornje banatska. 79 kg 120 (125. 128,132): baška, 78/79. 118 (123. 126. 129): banatska 78/79 kg 117 (122, 125, 128): sremska in slavonska. 7S kg 110 (115, 118. 121). Rž; baška 102.50—105. Ječmen: baški. sremski. novi, 64 kg 86 —88. Oves; baški, sremski. slavonski novi 84—86. Koruza: baška 78—79, baška nova 75—77. Moka.haška »Og< in >Ogg« 190—210, »2« 170—190, »5« 150—170 »6« 130—150. »7« 110—120, >8« 90—95. Otrobi: baški 78—80.
+Budimpeštanska terminska borza (29. t. m ). Tendenca nedoločena. Pšenica; za okt. 15.27—15.29, koruza; za avg. 12.42— 12.45, za sept. 12.60—12.61.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved za torek; Bolj oblačno, ponekod nevihte. Temperatura bo padla
Dunajska vremenska napoved za torek: Hladno ia vetrovno vreme. Spremenljivo.
V O
kraii fn Iiii«IJe
Vojvoda Kentski in vojvodinja v Bohinju
V nedeljo zvečer sta prispela princ Jurij, najmlajši sin angleškega kralja, in njegova soproga princesa Marina v Bohinj v goste Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi, ki je sestra princese Marine Obenem z visokima gostoma je prispela v Bohinj večja družba odličnih angleških osebnosti, ki ostanejo takisto daljši čas ra letovanju. Bohinjci, ki so že lani priredili Nj. Vis. princu Juriju in princesi Marini na čast posebno slavje, pripravljajo tudi letos ljubko prireditev. Pri tej prlložnosti kodo mlademu paru izročili poročna darila, katerih lani niso mogli izročiti, ker se je poroka vršila v Londonu

»1*
ov
Ljubljena, 29. julija
Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba je prired la včeraj izlet članstva k Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru, da proslavi tradicionalni praznik zaščitnika avtomobi-listcv sv. Krištofa, že v zgodnjih urah so prihajali avtomobilisti in rr.,otc-c,;klisti prc.ti Zlatorogru«, kjer je bilo zbirališče. Od tam £0 šli pred 11. uro k Sv. Duhu ter razpostaviči v deigi koloni ob jezeru svoja vozila. Ob cerkvi s? je zbralo tudi precej domačinov in letoviščarjev, ki so z zanimanjem opazovali lepo okrašen oltarček pod znamo sliko sv. Krištofa na zunanji steni. Obredni del slovesnosti je opravil g. župnik Golf iz Srednje vasi, ki je tudi sam avtomobili; t. L&po je razložil pomen, praznovanja ter spreitno zvezal legendo o sv. Krištofu s praktičnim udejstvovanjem a vtemebilista. V spremstvu članov upravnega odbe.ra in ostalih avtomobitlistav je cbhciii dc-Igo kolono vozil ter jih blagoslovil in pripročil varstvu sv. Krištofa.
Po opravilu je predsednik ljubljanske sekcije g. Prapornik pozdravil zbrane av-tomcbiliate in motocikliste ter v svojem govoru naglasil, da se letošnje peto praznovanje vrši v času, ki je zaradi odprave nekaterih taks za avtomobilizem ugodnejši .kakor so bila minila leta. Izrazil je upanje, da bo položaj našega avtomobilizma ob prihodnja proslavi še boljši. Zahvalil se je g. župniku za lep nagovor, avtomobilizem in motociklistom pa za lepo udeležbo. Ob zaključku govora je pozval prisotne, da so s trikratnim Živi,o klicem pozdravili vzvišenega predsednika Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, Nj. "Vis. kneza namestnika Pavla.
Po oficielnem delu prireditve se je večina izletnikov zbrala v hotelu »Zlatorogu«. Mnogi so se kopali v jezeru, drugi pa so napravili krajše izlete. Letošnje praznovanja je baš zaradi svoje intimnosti spadalo v okvir veličastnosti miru in tišine prelepega Bohinjskega jezera.
Tri hude nesreče na tramvajski progi
Ljubljana, 29. julija Odkar se je tramvajsko omrežje v Ljubljani malo razširilo in je promet na progah narasel, je število prometnih nezgod na naših ulicah nenavadno poskočilo. Zlasti zadnji čas skoraj ne mine teden, da ne bi bilo vsaj manjšega karambola na tramvajskih tirih in da ne bi bila klicana za asistenco reševalna postaja ali pa vsaj najbližji stražnik s prometnega križišča. Tako je prišlo danes okrog 13. na bivšem izo-gibališeu pred gimnazijo na Poljanski cesti do karambola med tramvajskima vozo-ma, ki je imei za posledico mnogo strahu in groze med potniki, pa tudi nekaj gmotne škode na obeh vozovih. Tam je mazač električne cestne železnice malo prej sna-žil tire in je med poslom premaknil kretnice. Malo zatem sta privozila tramvajska vozova cd obeh nasprotnih strani in v hipu sta se znašla drug v drugem. Dve de. laivki, ki sta se vozili v tramvaju, sta pri karambolu dobili pretres možgan, da so ju morali reševalci odpeljati v bolnišnico.
V nedeljo pa je Ljubljana doživela kar dvoje manjših, ali vendar precej razburljivih prometnih nesreč, ki sta ju zakrivila dva zasebna voznika. Okrog 9. zjutraj je Delničarjev mesar s precejšnjo brzino vozil po Lepodvcrski ulici v Šiški meso za gospodarjevo stojnico na trgu. Ko je pri Koršičevi gostilni pridirjal do Oslovske ceste, je v istem hipu privozil mimo voz cestne železnice. Konj, ki je z ojesom in sprednjim delom voza z vso silo trčil v tramvaj, se je preplašen odtrgal in zdivjal ,voz sam pa je tramvaj do dobra razbil in vse meso se je raztreslo po tleh. še sreča v nesreči, da se vozniku ni zgodilo kaj hudega.
Opoldne pa se je primerila podobna nezgoda na Viču. Neki avtom,obilst je tedaj po Cesti IX. s precejšnjim tempom mimo Kramarjeve gostilne privozil na Tržaško ce£to. V zadnjem hipu je šofer zagledal mimo drveči tramvaj pred seboj. Ker ni mogel več ustaviti, je motor še bolj pognal, da* bi avto pred tramvajskim vozom šinil čez tračnice. Tramvaj pa je vendarle s precejšnjo silo zadel ob zadnji del avtomobila in ga precej poškodoval.
Lruštvo izložbenih aranžer.jev za dravsko banovino v Ljubljani je priredilo v nedeljo 28. t. m. v Kranju prvo propagandno tekmovanje v opremi izložbenih oken. Pokroviteljstvo je prevzelo Združenje kranjskih trgovcev, mnogo so pripomogli še Tujsko-prometno društvo in Pomočniški zbor v Kraniu. posebej gg. podpredsednik Berjak in tajnik Kožman ter nadvse agilni organizator Edo Lozar. Prireditelji so tekmovanje organizirali do tolikšnih podrobnosti, da uspeh ni mogel izostati. Predsednik aran-žerjev Čulk, še več pa marljivi tehnični vodja in tajnik Megušar Stane so se zelo pobrigali, da bi stvar čim bolj uspela.
Udeležba pri tekmovanju je bila nad pričakovanje odlična: 30 trgovin z 40 izložbami, to je za Kranj pravi rekord. V so-bolo zvečer so bile vse tekmujoče izložbe svečano razsvetljene in so tisoči radovednih opazovalcev in kritikov napoliini krar" k>> ulice ter živo motrili okusno okrašena okna, polna gorenjski nagelinov, ker se je tekmovanje vršilo v znamenju gorenjskega nageljna.
Ocenjevalna komisija je razdelila vse tekmovalce po vrsti razstavnega blaga v 14 strok: v moško in damsko manufakturo, mo-lo in konfekcijo, galanterijo, špecerijo,
steklo in porcelan, čevljarsko, tehnično, urarsko in juvelirsko ter specialno stroko.
Na Ivo* 17I07I1 :e opremila tvrdka SavniK Ivan. Tekmovala je s 6, opremila pa je vseh 14 oken in to zelo efektno z modernimi kulisami in nanisi iz narodnih pesmi. Bila je prva v moški in damski manyfak-turi. dam-ki modi in galanteriji, druga v moški modi, priznanje in nagrado pa je dobila za izložbo z izdelki 2>Semperita« odn. »Jugočeške«. Posebno pozornost je vzbujal pravi kmečki pod s kaščo in vso potrebno opremo v izložbi tvrdke Berjak Fran. Posrečena ideja in lepa izvedba je zaslužila v tej specialni stroki prvo mesto. Ista tvrdka je dobila prvo mesto še za izložbo stekla in porcelana. V moški modi je bila prva izložba Adamiča Antona, ki je bila med vsemi izdelana najbolj točno in aran-žersko pravilno. V galanteriji pa je bila i3ta finna J k: s a
V	oftalih strokah «0 dosegli za smotreno in okusno izvedbo Goltes Lado v damski konfekciji prvo mesto, enako za čevlje štefe Fianja, dočim je bila pri čevljih druga »Peko« itd. Priznanja pa so dobili med drugimi Majnik Ignac za tehnične predmete, Rangus Blaž za urarstvo, Rekar in Andra-šič v špeceriji, Arnšek v manufakturi drugo mesto, v konfekciji pa »Tivarc.
V	žiriji so bili gg. ing. arh. Hust. prof. S. Šantelj. aranžer A. Engelman in trgovec Marinko Jože. Ocenjevali so po posebnem poslovniku iz skupno 19 različnih vidikov. Gg. ing. Hus kot arhitekt in prof. Šantel kot slikar, oba estetsko arhitektonsko stran in vrednost, harmonijo barv, privačno točko in splošni vtis, g. Engelman kot aranžer izvedbo izložbe, podstavkom, kulis in ozadja, postavo blaga in označbo cen ter splošno sliko, g. Marinko Jože kot trgovec pa poleg drugega predvsem prodajno vrednost in splošni vtis. Tak način ocenjevanje je pripomogel do največje možne objektivne kritike in razdelitve dela. V dobrih treh urah so bili gotovi, po obedu pri Stari pošti pa so ugotovili število točk in mesta, napisali diplome in jih obenem z denarnimi nagradami razdelili ob 20. pri Stari pošti vsem nagrajencem. Večera se je udeležilo lepo število aranžerjev. V imenu Združenja trgovcev je izrekel* skupno in poimensko zahvalo podpredsednik g. Berjak, govorili so še za Tujsko-prometno društvo tajnik Kožman, za Pomočniški zbor preds. Edo Lozar, za izložbene aranžerje g. Engelman, preds. Culk pa je razdelil diplome in nagrade.
Pričakujemo, da bodo agilni aranžerji vztrajali pri svojem delu in nam pokazali še kaj tako lepega, kar smo videli v Kranju.
—M.
Prisvojena dediščina
Ljubljana, 29. julija že nad 3 leta traja pravda za bogato dedščino po davkarjevi vdovi Frančiški Mošnerjevi, ki je 24. julija 1932. umrla v šmartnem pri Litiji. Mošnerjeva, ki je bL la zaradi slaboumnosti pod sedno kurate-lo, je zapustila več hranilnih knjižic v vrednosti okoli 50.000 Dim, precej zlatnine in drugih stvari. Umrla je brez oporoka.
Kot dediči so se priglasili nečaki in nečakinje. Nekaj mesecev pred smrtjo je Mošnerjevi stregla da.ljna sorodnica Alojzija, ki je bila pozneje od ljubljanskega trgovca Alojzija Planiška ovadena državnemu tožilstvu, da si je skrivaj po noči prilastila iz zapuščine več hranilnih knjižic, zlatnino in drugo. Prvotna kazenska preiskava je bila ustavljena. Ljubljanski policiji pa se je na predlog omenjenega trgovca pozneje posrečilo dobiti vso odneše-no zlatnino in hranilne knjižice. Ponovljena je bila proti sorodnici Alojziji kazenska preiskava, katere uspeh je bil, da jo je državno tožilstvo obtožilo tatvine v vrednosti 50.000 Din.
Pred kazenskim sodnikom — po edine em
Že leta in leta prisegam na to pralno metodo!
MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne ■ ranz Josefove grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
SCHICHT0V0
hTERP^ NTI NOVO MILO
.. in za namakanje Ženska hvala
g. Gorečar.cm se je vršila daj zadnja glav. na razprava. Obtožen,ka se je zagovarjala, da n.i kriva trdeč: »Vse sem dobila od Mcšnerjeve podarjeno 11 dni pred njeno smrtjo«. Pckcpalo pa jo je neko pismo, naslovljeno na drugo sorodnico, v katerem pravi, da si bo mogla kaj preskrbeti in da si bo sama vzela. Tožila je tudi, da ji skrbnik močno gleda na prste. Obsojena je na 8 mesecev zapora.
Iskra je povzročila
požar
Slatina-Radenci, 29. julija.
Po Murskem polju mlatijo sedaj s posebnimi mlatilnimi stroji, ki jih vozijo od hiše do hiše. Mlatilnico žene parni stroj in se je že večkrat pripetilo, da so male neprevidnosti ali pa nesrečno naključje povzročile požarno nesrečo. Večja taka nesreča se je te dni pripetila v Radencih pri posestniku Rozmanu, vulgo Šalatjeku. Iskra iz baje nezadostno zavarovanega dimnika parnega stroja je padla na zloženo snopje in nastal je ogenj, ki je poleg pripravljenega žita uničil do tal tudi lepo gospodarsko poslopje.
Mlatiti so začeli dopoldne ob 9., nesreča pa se je zgodila ob po 12. Mlatičem. ki so skušali zadušiti ogenj, ki se je naglo širil po naloženem žitu. so prihiteli na pomoč poleg domačih tudi okoliški gasilci, tako da je bilo kmalu zbrano članstvo 10 gasilskih organizacij. Tudi iz avstrijske Radgone so prihiteli gasilci z veliko motorko. Od skladov snop-ja se ie ogenj naglo razširil na gospodarsko poslopje, v katerem je bilo polno žita in slame. Gasilci so s težavo zavarovali nedavno zgrajeno hišo.
Požar je uničil 96 križev pšenice, okrog 40 križev rži. ves oves in vse. kar je bilo v gospodarskem poslopju. Zgoreli so tudi hlevi. Tri opečene svinje so morali takoj zaklati, ena pa je zgorela. Ostalo živino so rešili. Ogenj je uničil tudi mlatilnico, ki je bila izposojena iz Prekmurja. Do pozne noči so požrtvovalni gasilci razkopavali tlečo slamo in vso noč so stražili pogorišče, da ne bi ogenj vnovič izbruhnil.
Dr« Vladimir Murko privatni docent
Ministrstvo za prosveto je 10. t, m. imenovalo g, dr. Vladimirja Murka, tajn*-nika Zveze jugoslovenskih hraniiraic v Ljubljani za privatnega docenta finančne vede na juridični fakulteti ljubljanske unL verze. Kot podlaga za njegovo habilitacijo so služile razne njegove knjige, ki jih je doslej spisal in izdal, zlasti o vprašanjih javnega kredita in javnih denarnih zasvo-dov. O njegovih zadnjih dveh delih: »Der Staat als Bankier« in »Das offenittiche Bankwesen des Auslandes«, ki sta izšli v Nemčiji, je»Jutro« že obširno poročalo. Novi gospod docent je sim predsednika Slovenskega instituta v Pragi unšv. prof. dr. Matije Murka. Študiral je v Pragi, Berlinu, Parizu in Ljubljani, kjer je tudi pro-moviral za doktorja prava.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Kopališče Rdečega križa v Črnomlju
Nedeljskemu članku »Problemi Bele Krajine« je bilo v ilustracijo dodanih nekaj slik. med njimi tudi črnomaljsko kopališče Rdečega križa. Ta slika je predstavljala važno kopališko napravo, kakršna je bila v začetku, in da ne bi kdo mislil, da je Črnomelj zaostal pri polovičnem delu, objavljamo sedaj novo sliko kopališča.^ ki nazorno predočuje ne samo pestro življenje v njem, temveč tudi velik pomen ustanove. Agilni kopališki odsek sreskega odbora Rdečega križa v Črnomlju je s skromnimi
sredstvi dograjeno kopališče razširil in dogradil ter uredil med drugim tudi prista-jališče za čolne. Mlajša generacija kopalcev ima na razpolago priprave za razne igre, kakor waterpoolo, ping-pong, odbojko, skok v višino, itd., katerih se s pridom in vnemo poslužuje, kar kaže stalno naraščajoči obisk. Ves Črnomelj zna ceniti svoje lepo kopališče in vse kaže, da se bo iz prvotno skromnega kopališča RK razvila za Črnomelj in Belo Krajino važna in lepa tujsko-prometna ter zdravstvena ustanova.
Tri novele Miška Kranjca
Po claljšem presledku so v Knezovi knjižnici Slovenske Matice zopet izšle novele. Miška Kranjca »Tri novele« »Režonja na svojem«. »Beg s kmetov«, »Martin žalig ra kmetih«, — 200 str., natisnila Narodna tiskarna) so že kot novelistična knjiga v dobi, ko govore o zatonu novele, uvaže-vanja vredna literarna novost. Obenem je rova Kranjčeva knjiga značilna za sedanjo novel is tično tehniko v slovenskem pripovednem slovstvu.
Odkar je roman temeljito prelomil z\ nekdanjim pravilom, da pisatelj zasleduj svoje glavne osebe tako rekoč od zibelke do groba, se je tehnika romana približala tehniki novele, tako da so mnogi romani prav za prav le razširjene novele in mnoge novele samo kandenzirani romani. Pri Kranjcu čutimo to dokaj razločno: njegove novele imajo zlasti v tej knjigi pripovedne poteze romana. Za njihovim snovnim ogrodjem leži mnogo širši prostor, v katerem si zamišljamo močno razčlenjene dogodke. Toda to je dobra lastnost sleherne umetniško kondenzirane proze. Večja značilnost je v osebah Kranjčevih novel, ki kražejo nosilno silo znatno večjih konstrukcij. Te osebe niso epizod-ne, njih usoda ni anekdotična; posnete so iz celega, niso samo drobci. Novelist Kranjec motri dajanje in nehanje svojih oseb s zornega kota, ki je predvsem značilen za romanopisce: s kota. kjer se
kaže življenjska celota. Dogodki so včle-njeni v celoten življenjski ritem, za njimi stoje široke usodnostne plasti in njihove vzročne nujnosti.
Primerjajmo Kranjčeve novele s klasičnimi vzori novelistike, postavimo: z Mau-passantom. Pri starem novelistu je težišče stvaritve v nekem časovnem obdobju ali v neki situaciji. Pri našem sodobnem novelistu je težko reči, da bi posamezna situacija tvorila jedro novele, življenje teče kakor v romanu. Karakter glavnih oseb se razvija. Toda če smo doživeli usodo Kranjčeve novele, se nam zdi, da smo doživeli vso njegovo življenjsko enkrat-nost. Zato je Kranjčeva »Pesem ceste« toliko roman, kakor je v nekem smislu »roman« na pr. »Režonja na svojem« iz pričujoče zbirke. Prav v tem pogledu se Kranjec oddaljuje novelistični tehniki naših impresionistov in novoromantikov ter obnavlja z novimi sredstvi in v popolnejši obliki novelo, odnosno roman naših prvih realistov. Kajpak, med njimi in njim leže desetletja literarnega-razvoja, in v Kranjčevi prozi jasno čutimo, da so šle skozi pisateljevo duševnost modernejše struje.
Tudi v »Treh novelah« je Kranjec bližji stHu Hamsunove proze kakor n. pr. Cankarjevemu črtičarskemu lirizmu ali Pugljevi, po Maupassantu in Cehovu posneti maniri razpletanja anekdote kot jedra ncvele. Njegovo v naturizem prehaja-
joče realistično pripovedovanje je popolnejše in idejno bolj podloženo, kakor so bile novele starih realistov. Za razliko od novelistov Moderne, ki so polagali posebno važnost na psihološka stanje svojih oseb, se Kranjec kot pravi realist predvsem ba-vi z življenjskimi odnosi ljudi, s surovo stvarnostjo, z materialnimi pogoji človeškega življenja.
V podtalni sestavi njegovih zadnjih spisov, posebej še v »Treh novelah«, opažamo pisateljev nazor, da so človeška dejanja determinirana po prirodnem okolju ln danih socialnih razmerah. Kranjec, ki je izprva kazal nagib k spiritualistično osvetljenemu realizmu, razodeva vedno očitnejše materialistično pojmovanje živijen-skih, zlasti socialnih procesov. S te strani je najbolj značilen njegov najnovejši roman »Os življenja«.
Nadaljnja usoda Kranjčevega pripoved-niškega talenta zavisi od tega, koliko bo umel svoje idejno hotenje podrediti strogi disciplini umetnostne forme in premagovati skušnjavo — ne tendenco, ki jo lahko ima tudi umetnostna stvoritev, namreč mnogo nevarnejše intence, kakršni so bili podlegli vsi Slabši pisatelji iz tako zvane proletarske književnosti.
Tudi te tri novele segajo v družbeno življenje ^rekmurcev. V ospredju Kranjčevega	vaja. je še vedno človekov odnos g .alje. Glavna oseba prve novele, Režonja, sedi med ljudi, kakršne nam je Kranjec prikazal v »Težakih«, Zanj pa sta življenjsko odločilna dva momenta: vojna,
ki mu izpremeni duševnost in zrahlja privzgojeni kodeks nravnih nazorov, in kmečka pobuna v prevratnih dneh, ko si na skrivaj prilasti večjo vsoto denarja. Iz .tega skritega zaklada potekajo Režonjevi poznejši uspehi. Po zaslugi agrarne reforme pride kmalu do svoje zemlje in z ukradenim denarjem se razvije v trdnega kmeta. Režonja je predstavitelj težaškega gladu po zemlji. Toda njegova morala je nova, relativistična: morda prvič v naši povesti iz kmečkega življenja. — Novela »Beg s kmetov« ni leposloven donesek k proučevanju tega kmečko-socialnega problema. Osrednja oseba je ženska, ki ne sodi med kmete, čeprav je zrasla na vasi: spada že v »višji krog«, v obrtniško.trgov-sko plast vaškega prebivalstva. Liza je izrazito Kranjčev ženski tip; velik del njegovih žensk namreč sanjari in hrepeni (glej n. pr. »Pesem ceste«), Take ženske se z neko nedomišljeno odpovedjo vdajajo življenski stvarnosti. Novela se delno dogaja v mestu. Tudi v njej vidimo spremenjene moralne nazore, ki so posledica spremenjenih gospodarskih odnosov. V noveli že srečujemo Martina žaliga, osrednjo osebo tretje novele, ki veže obe v neko celoto, žalig je nov tip v naši kmečki povesti. Je prav kakor Režonja nekak moralen relaitivist, ki veruje predvsem svoji pameti. Ni zvit iz hudobnosti in ne dober iz vernosti: je človek, ki v ozkem krogu svojega sveta vse razume in odpušča. Novela »Martin žalig na kmetih« ga kaže v času, ko se vrne iz mesta v domačo vas, da dočaka smrt. V tej skoro že sentimentalni težnji kmečkega »racionalista« kaže pisatelj staro težnost domače zemlje
in rodnega gnezda. Pri sorodnikih, kjer najde Martin svoj skromni kotiček, prisostvuje zapleteni družinski drami. Nič ne moralizira , še sam daje nasvete. Seksualno življenje pod kmečko streho, kjer se ne ustrašijo niti umetnega splava, je prikazano povsem realistično: o kakšnem »vernem ljudstvu« ni sledu. Toda: koliko sloni Kranjčev realizem na proučevanju dejanskih razmer in ljudi v Prekmurju in koliko je le projekcija pisateljevega gledanja in pojmovanja? Martin žalig je za me problematičen kmečki tip: morda je bolj kmečki človek bodočnosti kakor sedanjosti.
Novi agrarni odnosi, moralni relativizem med kmeti, hrepenenje po begu iz vaške vsakdanjosti in po nekem novem, svetlejšem življenju — te motive -vnaša M. Kranjec v našo literaturo iz kmečkega življenja. V okviru prekmurske pokrajine so ti motivi še posebno mikavni. Lirizem Kranjčeve prvotne proze je v »Treh novelah« zmanjšan na najpotrebnejše prilive, ki za hip osveže pripovedovanje v človeškem dejanju in neham ju. Gibalo Kranjčeve proze postaja čedalje bolj človek. Zem-tja, ki jo je ta prekmurski pripovednik mehko opeval v svojih prvih spisih, je tu očitno samo sredstvo za dosego človekovih smotrov, ne pa smoter sama po sebi. Ni prirodna višja sila in neizprosna gospodarica svojih ljudi, kakor so jo pojmovali novoromantiki marveč je imetje kakor vse drugo. V tem je Kranjec šel mnogo dalje od svojega vzornika Knuta Hamsuna.
Domače vesti
!
*	Spomenik narodnemu mučeniku. V
Zvorniku eo blagoslovili spomenik pokojnemu svečeniku Timotiju Popovičn, zaslužnemu narodnemu delavcu Herceg — Bosne, kii je postal 1. 1914 nedolžna žrtev madžarske soldateske. Ob izbruhu vojne je prota Popovič, rojen leta 1881. v Osmacih v vlaseniškem srezu, služboval v Drinjači. Oddelek madžarskega vojaštva je 8. avgusta 1914 taboril v Dri.njači in, koso vojak: zajemali vodo iz cerkvenega studenca jil. je prota Popovič svaril, naj ne uživajo pokvarjene vode, ker je studenec močno poškodovan in ves blaten. Madžarski vojaki pa so svečenika obtožili, da je sam poškodoval studenec in poveljnik madžarskega vojaškega oddelka je brez vsake preiskave odredil, naj duhovnika obesijo. Umor so izvršili na neki njivi ob vasi in tam so v verige uklenjeno truplo narodnega muče-nika tudi pokopali. Popovičevo truplo je bilo po prevratu preneseno v Zvornik, v cerkvi v Drinjači pa so6hranili mučeniko-ve verige. Lep spomenik v Zvorniku bo sedaj poznim rodovom pričal o junaštvu in imučeništvu Timotija Popoviča.
*	Udeležencem slave 1. planinskega polka. Povabljene goste, ki se nameravajo udeležiti slave 1. planinskega pešpolka na Rudnem polju, obveščamo, da bo voail 1. avgusta s postaje Lesce — Bled od vlaka <>b 9. autobus za ceno 40 Din poosebi tja in nazaj.
*	Prijatelji Lužiških Srbov. V nedeljo so ibili v Zagrebu predstavniki društva prijateljev ■Lužiških Sirbov v češkoslovaški. Ta organizacija je zelo aktivna in je že mnogo koristila kultnimii vzajemnosti med Luži-škimi Srbi in ostalim slovanskim svetom. Organizacijo sta predstavljala njen predsednik in urednik »NaTodne Politike«, Jan Heiret in generalni tajnik Vladimir Smej-skal. Gostje so obiskali Jugoslovenske akademijo, potem pa eo se odpeljali v Sa-mobor, kjer so obiskali grob pesnika Josipa Milakoviča, znanega prijatelja Lužiških Srbov. Ugledni gostje bodo obiskali tudi Split i,n Makarsko, na Hva.ru pa bodo preživeli nekaj dni počitnic.
Sveža solata, zabeljeni makaroni in špageti —• Pekatete ali Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje, postrezite večkrat svoji družini s to ceneno jedjo!
*	Smrt zaslužnega češkega zdravnika, ki
se. je posvetil delu v naši državi. V zdravilišču Klenovniku je umrl 44 letni dr. Vla-irtislav Nohejl, šef-zd ravnik O UZD v Skopimi . Pokojni dr. Nohejl je bil doma iz Prage in, ker je bil ob zaključku svetovne vojine član češkoslovaškega odibora za podpiranje srbskih vojnih žrtev, je ostal na srbskem jugu in se tam popolnoma posvetil organizaciji zdravstvene službe. Deloval je najprej v vojaški bolnišnici v Skopju, pozneje v Higienskem zavodu, nekaj let pa je bil že šef-zdravnik OUZD v Skop-iju. Pri organizaciji zdravstvene službe na jugu si je pridobil velike zasluge in globoko spoštovanje med prebivalstvom. Njegovo truplo so prepeljali v Skoplje in ob veliki udeležbi ljudstva pokopali na taimoš-njem pokopališču.
*	Odgcditev vsedržavnega protituberku-loznega kongresa. Letos v jeseni bi se moral vršiti kongres vseh jugoslovenskih proti tuberkulozni h lig, »družen e kongresom našega fiziološkega društva. Društvo za pobijanje tuberkuloze pa je sedaj sklenilo od-goditev kongresa do maja prihodnjega leta.
*	Mariborski učiteljski maturanti iz leta 1910. Ob 25 letnici mature se sestanemo v I>onedeljek 5 avgusta ob 9. dopoldne v Mariboru v hotelu »Orel« na Grajskem trgu, kjer
si določimo načrt obletnice. Pridite vsil Vauda Mirko, Sv. Marjeta ob Pesnici.
Vaše filme in plošče razvijem, kopiram in povečam strokovno in hitro. Na zalogi
po najnižjih cenah vedno sveži filmi in plcšče ter vse novosti fotokamer.
DROGERIJA I. KANC,
*	Službeni list dravske banovine od 27. t.
in. objavlja uredbo o premestitvi sedeža občine Sedlarjevo, razglas o programu javnih del banovini ter imenovanje članov v banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
28.	julija
Ljubljana 7. 764.0. 14.0, 90, O, megla 10,-,-; Maribor 7, T« .9. 18.0, 80, O 4, ,—, —; Zagreb 7, 733.2, 18.0, 80, O, 0, —', —; Beograd 763.0, 18.0, 80, O, 0, —, —; Sarajevo 764.7, 16.0, 80, O, 0, —' —; Skoplje 761.0, 25.0, 50, O, 3, —, —-; Kumbor 7*62.0, 22.0, 70, O, 0, —, —; Split 76-1.9, 26.0, 40, NTE3, 0, —, —; Rap 7, 762.7 24.0, 60, O, 0, —, —; Rog. Slatina 7, —, 15.0. 98, W.2, O,—, —;
Temperatura: LJubljana 30.5, 13.0; Maribor 26.0, 15.0; Zagreb 30.0, 16.0; Beograd 33.0, 17.0; Sarajevo 30.0, 11.0; Skoplje 35.0, 18.0; Kumbor 20.0; Split 32.0, 22.0; Rab — 21.0; Rog. Slatina 29.0, 14.0.
29.	julija
Ljubljana 7, 758.7, 20.2, 78, BNEJ2, 2, —, —; Ljubljana 14, 758.6, 31.2, 45, NW3, 3,—,—; Maribor 7, 755.1, 20.0, 60, O, 5, —, —; Zagreb 7, 757.5, 25.0, WW3, 2,—, —J Beograd 7, 757.6, 24.0, 50, O, 0, —, —; Sarajevo 7, 761,8, 17.0, 60, O, 0, —, Skoplje 7, 759.9, 22.0, 60, 0,0, —, —; Kumbor 7, T59.7, 24.0, 80, O, 0,—, —; Split 7, 759.3, 24.0, 80, O, 0, —, —; Rab 7, 759.2, 24.0, 80, SE2, 5, —, —; Rog. Slatina 7, —, 17.0, 95, Wl, 0, 0, 0.
Temperatura: Ljubljana 33.5, 18.0; Maribor 28.0, 18.0; Zagreb 31.0, 22.0; Beograd 30.0, 19.0; Sarajevo —, 11.0; Skoplje 34.0, 15.0; Kuimibor 30.0, 21.0; Split 32.0, 22.0; Rab 28.0, 22.0; Rog. Slatina 29.0, 16.0.
*	Banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šole, ki mora čimprej pričeti z delom, tvorijo: predsednik po položaju g. Mihajlo Prešel, inšpektor strokovnih šol, člani pa so: gg. Rudolf Golouh iz Maribora, Albin Pre-peluh in Ivan Tavčar iz Ljubljane kot predstavniki banovinskega sveta; gg. dr. Karel Pirjevec, direktor trgovske akademije, Ivan Žnidarčič, profesor tehniške srednje šole, in inž. Viktor Turnšek, profesor tehniške srednje šole kot predstavniki strokovnega šolstva; gg. Josip Rebek, podpredsednik zbornice za TOl, dr. Ciril Pavlin, svetnik zbornice TOI in dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice TOI kot predstavniki zbornice TOI ter gg. Alojzij Leskovšek, Vladimir Kravos in Joško Rozman, strokovni tajniki v Ljubljani, kot predstavniki Delavske zbornice.
Golnik pripravlja svoj praznik. V nedeljski številki smo objavili, da priredi Pro-tituberkulozna liga Križe-Golnik 4. avgusta na travniku pod zdraviliščem veselico z zanimivim umetniškim sporedom. Vsem, ki se zanimajo za to svojevrstno kulturno in socialno prireditev, sporočamo, da se bo vršila nepreklicno v nedeljo 11. avgusta.
*	Detektiv, ki išče prijatelja Franceta Omerzo. V Artičah pri Brežicah nedaleč od ta-m, odkoder je znameniti razbojnik France Omerza doma, 6e je zadnjič oglasil kakšnih 40 let star, čedno po mestno oblečen človek, ki se je ljudem predstavljal za policijskega detektiva iz Zagreba. Med drugim je obiskal tudi posestnika Franceta Petana v Spodnji Pohancri, češ da mora izvršiti hišno preiskavo, ker je policija doz-nala, da se v vasi skriva razbojnik Omerza. »Detektiv« je prebrskal hišo, ne da bi bil našel kakšno sled za tolovajem, pač pa je ž njim izginila amerikanska zlata ura z dvojnim pokrovom, ki ima na notranjem pokrovčku vrezan monogram F.P. in besedo Elgin. V prevejanem lopovu, kije na tako drzen način okradel poštenega gospodarja, so pozneje spoznali 38-letnega Štefana Novaka iz Globokega, a jo je medtem že srečno odkuril.
*	Lažni zastopnik ameriškega konzulata. V Spodnjem Kocjanu pri Slatini Radencih 60 imeli pred dnevi gosta, za katerim jim ne bo prav nič žal, čeprav prihajajo iz mnogih letoviških krajev pritožbe, da je letošnjo sezono premalo živahnega prometa. Pri mizarskem mojstru in posestniku Francetu Miinariču je potrkal neznan moški in se predstavil za uradnika konzulata Zedin-jenih držav Severne Amerike iz Zagreba, češ da prihaja vabit gospodarja, naj odpotuje ž njim v Zagreb, da na konzulatu dvigne zavarovalnino po svojem zetu, ki se je bil ponesrečil v Ameriki. Slepar je od mizarja izvabil 4dO Din in njegov obrtni list ter ga pripravil do tega, da se je ž njim odpeljal do Maribora. Na mariborskem kolodvoru pa je neznanec izginil brez sledu in mojster je takoj spoznal, daje postal žrtev nesramne potegavščine. Neznani slepar je bil 25 do 3'5 let star, srednje, bolj vitke postave, malo plešast, sicer pa kostanjevih las, oblečen v belo letno obleko. Govoril je hrvatsko in je nosil s seboj fotografski aparat.
~ Zvočni kino Ideal ~~
Danes ob 4., 7. in zvečer Silvia Sidney	v velefilmu .
MADAME
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Krvava tragedija slovenske rudarske družine v Boru. V soboto zjutraj so v delavski koloniji rudnika Bora sosedje razkri li krvavo tragedijo v rodbini 36 letnega rudarja Franca Dragarja. Iz stanovanja, kjer so prebivali mož, žena in dvoje otrok, so se čuli klici in vzdihi in, ko so vlomili vrata, se je sosedom in orožnikom nudil strašen prizor. Rudar Dra\ar je bil ves razmesarjen že mrtev, v drugem kotu sobe pa je ležala njegova žena Angela s hudo rano na vratu. Zakonca sta se šele pred nekaj tedni naselila v Boru, prej pa sta 8 let živela v Franciji. Ko je Dragar izgubil službo v francoskem rudniku, je dobil namestitev v borskem rudniku, ki je last francoske delniške družbe. Ves čas, kar sta živela v Boru, sta se zakonca prepirala, ker je nekaj let starejša žena dolžila moža nezvestobe. Prepiri so krvavo končali. Z britvi jo je žena umorila moža in skušala tudi sebi vzeti življenje. Dva mala otroka sta bila priča strašnega dogodka. Franc Dragar je bil doma iz Moravč v kamniškem srezu in pri svojih sorodnikih je pustil dva otroka, ko se je iz Francije selil v Bor.
*	Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani,
Kongresni trg 2/II (Trgovski učni zavod), je strokovno najboljši in zato najcenejši. Pišite po prospekt ! Priporočamo !
*	Eno srce — ena radenska !
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Celja
Iz Ljubljane
u— Skromen jubilej podjetnega kolesarja. Pred letom dni je bilo Alekseju Cenku iz kleti njegovega stanovanja vStožicah ukradeno kolo. Orožništvo in policija sta dolgo poizvedovala za tatom, pred kratkim pa so ogrodje ukradenega bicikla našli pri starem znancu kriminala, delavcu Francetu Raku iz šmartnega pri Kamniku. Raka je policija Izročila sodišču, da nastopi svojo 25. kazen, ki jih je po večini odsedel za podobne manjše in večje tatvine.
u_ Druga plat zvona. Ugleden pekovski
mojster nam piše: Čital sem v »Jutruj članek in pritožbo ljubljanskih pekovskih pomočnikov, kako v znoju pri 35 do 40" vročine izdelujejo pecivo in kruh. Da se čuje tudi druga plat zvona, naj povdarim, da v Ljubljani ni niti ene pekarne, kjer bi vročina presegala 25° C in to niti ne zdaj v jioletnem času. Ravno če bodo pekovski pomočniki dosegli, da se bo podnevi delalo, potem bo lahko občinstvo minil apetit pri kruhu in pecivu, posebno v poletnem času. Noči so vsaj hladne in če v delavnicah pecivo prehitro vzide, ga lahko ponesejo na dvorišče. Pri dnevnem delu v poletnem času pa ne bi kazalo drugega, kakor da bi pomočniki nosili svoje pecivo v mestno klavnico na led. O sebi lahko povem, da delam že 45 let ponoči, od tega že dvajset let po sedem noči v tednu, pa sem vendar zdrav in čil. Kakšni pa bodo pekovski pomočniki, kadar bodo podnevi delali, je veliko vprašanje.
e— V prepiru je hudo poškodoval ženo. V nedeljo zvečer je tesar Rupnik, zaposlen v \Vestnovi tovarni, na Mariborski cest: v Gaberju v prepiru udaril svojo 351efono ženo Marto s tako silo s pestjo po levem očesu, da je žena izgubila zavest. Pozneje pa jo je še v svojem stanovanju na Mariborski cesti št. 19 tako obrcal v trebuh, da so jo morali ponoči z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnico.

ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87
V	torek, sredo in četrtek ob y2 9.
uri sijajna opereta
IZSILJEVALKE
Petje, ples, zabava !
V	dopolnilo Foxov zvočni tednik.

V soboto: Princesa Turandot.
u— Novinar in fotoreporter Milan Stan-kovič potuje že od februarja 1^33 po Evropi. Obhodil je že vso Srednjo Evropo in pripravlja večje delo o poljski republiki. Prehodil je tudi vso Jugoslavijo ter ima v dveh debelih knjigah zbeležene posete kakih 300 jugoslovenskih občin. Sedaj potuje po Sloveniji in je nedavno obiskal najvažnejša kopališča in letovišča, namenjen pa je na Bled. Obiskati namerava Bolgarijo in vso Malo Azijo. Na svojem potovanju je zbral precej gradiva za nekatere liste, s katerimi ima stalne zveze.
u— Sokolsko društvo Ljubljana IV, vpri-zori v nedeljo 4. avgusta ob 17. na prostem Vombergerjevo komedijo »Voda« na letnem telovadišču ob Dolenjski cesti. Po igri narodna veselica s plesom.
u— Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice se sestane v četrtek 8. avgusta ob 15. pri Koštomaju v Mlinski ulici.
u— Umrl je v ljubljanski bolnišnici g. Alojzij Marovt. nadpreglednik finančne kontrole v pokoju. Posreb bo danes ob 10. Blag mu spomin, žalujočim r,a:"e iskrene (rož al je !
u— »Tabor«. Pevski ?bor ima v sredo 31. t. m. pevsko vajo. Prisotro^t v?eli pevcev in pevk je nujno potrebna. Pevovodja.
Samo pet dni še imate časa za obnovitev srečk državne razredne loterije v podružnici «Jutra».
e— Uradni dan zbornice za TOI bo za Gelje iin okolico 6. avgusta v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30
Danes ob 4., 7 in uri smeh in grohot v filmu
KABINET dv. IiARlfARI
Vstopnina za parket 3.50 Din
ZOBOZDRAVNIK DR. JOŽE RANI ne ordinira od 31. julija do 15. avgusta. ■mmHMHK
u— Zlata ura išče gospodarja. V Štorah pri Celjm je pred dnevi neka ciganka iz štrigove poizkusila zastaviti zlato damsko uro s kombinirano zapestnico proti skromnemu znesku 20 Din. Ljudem se je zdelo, da ura ni prišla po pošteni poti do ciganke, in so opozorili orožnike nanjo. Ciganka je pripovedovala, da jo je kupila pri nekem zlatarju v Kranju, a poizvedbe so dognale, da to ni resnično. Zdaj je ta ura, ki je iz 14 k a-ratnega zlata, znamke Union in ima ob kraju malo počeno sipo, na policijski upravi, soba 24, da se dožene, ali ni bila ukradena kje v Ljubljani ali okolici.
u— Za Putuikov avtobusni izlet v Opatijo
v nedeljo 4. avgusta je zadnji dan prijave 1. avgusta. Odhod ob 5.30 zjutraj. Pričet.?k Leharjevega koncerta, pri katerem poje Ri-liard Tauber ob 21. Cena vožnje 165.- Din.
Iz Maribora
a— Lep praznik je bil v nedeljo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ob priliki slavnostne otvoritve iin blagoslovitve obnovljenega vodovoda. Po izvršeni blagoslovitvi vodnega rezervoarja, ki jo je s primernim govorom opravil domači župnik g. Holcman, ter izrečeni zahvali predsednika CM podružnic dr. Lašiča, je krenil slavnostni sprevod v vas pred železnikovo gostilno, kjer so spregovorili tople bodrilne besede sreski načelnik dr. Senekovič, ki je proglasil vodovod za otvorjenega, strokovni učitelj Robnik, ki je »hudička« ugnal, učitelj Vrainc v šegavi vezani besedi, vpok. sreski nadzornik Ivan Tomažič, ki je kot zastopnik centrale CMD za jam čil obmejnemu prebivalstvu pomoč in zvestobo, nadalje dr. Lašič kot predsednik mariborske CMD, ravnatelj dr. Tominšek kot zastopnik SPD, dr. IrgoOič pa kot predsednik »Meje«. Po ogledu naprav za črpanje, ki črpajo vodo iz globočime 203 m, je bila velika narodna veselica ob sodelovanju domače godbe in imenitnega goslača g. Svar-ca iz Studencev, ki je bil izvedel tehnični del gradbenih poslov. Slavnostna blagoslovitev in otvoritev obnovljenega vodovoda se je pretvorila v mogočno manifestacijo nacionalno zavednega obmejnega prebivalstva.
a— Zveza Maistrovih borcev v Mariboru
vabi na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo 11. avg. ob 10. v mali dvorani Narod, doma z navadnim dnevnim redom. Dostop samo e člansko legitimacijo in proti plačani članarini. Opozarjamo na ugodnost polovične vožnje na Mariborski teden.
a— Iz orožniške službe. Kapetan I. raz-reda Davorin Marrvič iz Smedereva je pare- I
meščen k tukajšnji orožniški četi, podpo-ručnik Kmnislav Vasiljevič, ki je doslej služboval v Mariboru, pa pride za vodnika v Vršac.
a_ Vladimir Skrbinšek odhaja. Včeraj
je tukajšnji gledališki igralec in režiser Vladimir Skrbinšek podpisal angažma pri Narodnem gledališču v Skoplju, kamor pride za prvega režiserja. S Skrbinškom izgubi tukajšnja gledališče nadarjenega igralca iin režiserja.
a_ 10-letnica mature. K proslavi 10-let-
nice mature maturantk tukajšnjega drž. ženskega učiteljišča bo sestanek dne 9. avgusta ob 17. uri na vrtu »Astorije«.
a— Slavnostna otvoritev IV. Mariborskega tedna bo v soboto 3. t. m. ob 10.30 na razstavišču.
a— Mali harmonikar^ so se vrnili. Včeraj zjutraj so se vrnili s svoje 20 dnevne koncertne turneje po Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji naši mali harmonikarji. Zaključne tri koncerte so imeli v nabiito polni dvorani kina Edisona v Zagrebu, ki je naše male sprejel z gosto-cerfcih so bili navzočni vsi zagrebški odlič-niki. Polni prelepih vtisov in ponosni, da so tako uspešno širili sloves svojega rodnega mesta, so se naši mali harmonikarji pod vodstvom predsednice »Harmonije« ge dr. Zore Ravnikove in svojega zborovodje prof. Scvveigorja vrnili v Maribor.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODOD?* DR. VARL VALENTIN,
telefon 27-67, specialist za pljučne bolezni, ordinira od 29. julija do 18. avgusta samo
ob sobotah od 10. do 12. ure dopoldne. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^
a_ Mestna občina je kupila na včerajšnji dopoldanski dražbi Viherjevo hišo na voglu Koroške ceste in Strme ulice za 240.000 dinarjev. Drugih interesentov za nakup ni bilo. Na omenjenem kompleksu se bodo uredile mestne ccntralne delavnice, ki bodo mejile na mestno skladišče v Strmi ulici.
a— Podaljšanje policijske ure. V smislu odloka banske uprave se za čas Mariborskega tedna podaljša policijska ura za gostilne do druge, za kavarne pa do četrte ure zjutraj.
a_ Usoda avenijskih kandeJabrov. V
ponedeljek popoldne ob 3. se je na licu mesta sestala komisija, ki si je ogledala nove kandelatore, da ugotovi, ali ustrezajo predloženim načrtom. Komisija bo svoje stališče pojasnila mestnemu predsedniku ter bo odločitev padla te dni.
Iz škc£je Loke
šl_ Novo zastavo loške šole kralja Aleksandra .katere slovesno razvitje bo septembra, izdeluje Peganova tvrdka v Ljubljani. Zastava bo izdelana na obeh straneh v državnih barvah, poleg tega bo na eni strani slika sv. bratov Cirila in Metoda z napisom šole, na drugi strani pa državni grb z opisom: Z vero v Boga, za kralja in državo. Zastavi bo kumovala ga. Alojzija šinkova.
šl — Razširjenje vodovoda, že 32 let ima Škof j a Loka svoj vodovod, izpeljan izpod Sv. Lovrenca. Doslej je zajemal iz treh studencev in sicer je glavni dajal dnevno povprečno 170.000 litrov, oni pri Kajžah 85.000 1, spodnje zajetje pa 34.000 1. Zadnji čas, ko je zrastla cela vrsta novih zgradb, med njimi moderna šola kralja Aleksandra in vojašnica, se je potrošnja vode tako povečala, da je treba kapaciteto vodovoda poveča-.i. škofja Loka občuti pomanjkanje vode zlasti letošnje poletje. Zato hoče Vodovodno društvo priključiti dva nova izvirka, oba pri Sv. Lovrencu. Tu je prostor, kjer bodo cevi speljai.e, že zukoii-
-ELITNI KEVO MATICA -
feL 21-24	Te1. 21-24
Danes ob 4., 7*4 in 9^4 uri
Luise Ulrich, v veselem filmu
Težko je biti oče
čen. Nova napeljava bo dolga okrog 500 m in nova studenca bosta dajala dnevno okrog 50.000 litrov vode, dela pa se bodo pričela takoj v avgustu. Nova izvirka je preiskai tudi Higienski zavod in izrekel ugodno sodbo.
šl— Vlomilec Bradeško, kijedrzno pobegnil iz zaporov se še nadalje potika po škofjeloških hribih. Ljudje so ga že nekajkrat opazili v gorskih vasicah. Pravijo, da je kar elegantno oblečen in da iima precej denarja. V prostranih gozdovih v Polhograjskih Dolomitih, se mu je seveda lahko skrivati. Ko so ga zadnji čas orožniki začeli spet intenzivno zasledovati, se je umaknil, da ni o njem več ne duha ne sluha.
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! ,,Bran-i~bor" se briga zanje.
Iz Ptuja
j— češkoslovaški konzul v Ptuju. V nedeljo dopoldne je prispel v Ptuj v spremstvu svoje soproge in svaka g. konzul* inž. ševčik iz Ljubljane. Gospod konzul, ki zapusti dne 1. septembra Ljubljano, seje prišel poslovit od Jč lige. Drage goste je sprejel celotni odbor lige v Narodnem domu, kjer ga je pozdravil predsednik dr. Visen-jak Aiojizij, nato pa župan Jerše Lado, sreski podnačelnik dr. Tomšič in starosta Sokola dr. Šalamun. Gospej soprogi je bil izročen lep šopek. Gostje so si nato ogledali ptujske znamenitosti, zlasti pa muzej, kjer jih je vodil g. prof. Al-ič. Opoldne je bil banket pri Berliču.
j— Odbor društva RK je poslal tudi letos v svojo počitniško kolonijo na Pohorju pri Sv. Martinu bolehno deco. Letovalo je 12 deklic tri tedne, ki so se zdaj okrepčane vrnile domov, in že je odpotovala druga kolonija 14 dečkov.
j— Smrtno ranjeni Kajne Franc, mlinar iz Budi nt', kise je zaletel v petek v neki voz, se še bari v bolnišnici s smrtjo. Kajnč je bil znan kot zelo miren in priljubljen človek. Jeoženjen in ima tri nepreskrbljene otroke. Zdravniki imajo malo upanja, da bi okreval.
Iz življenja na deiel?
SLOVENJGRADEČ. Za stalno se je preselil iz našega mesta v S v. Lovrenc na Pohorju prokurist g. Ivo Kvac. Posvečal je ves 6voj prosti čas v precejšnji dobi let svojega bivanja v našem kraju, kulturnemu in nacionalnemu življenju, saj je tajnik sedmih nacionalnih in kulturnih organizacij in društev. Tajnikoval je istočasno 6reškemu odboru Rdečega križa, jadranski straži, proti tuberkulozni ligi, planinskemu društvu, tujsko prometnemu in olepševalnemu društvu, nadzornemu odbru slovenjgraške gasilske župe in čete. Bil je tudi nekaj časa računovodja Sokola in dolgo dobo let gospodar turistovskega doma na Urški gori. Vso svojo skrb j© pa posvečal društvu rdečega križa, ki je postala ena izmed najagil-nejših slovenjgraških organizacij. Ustanovil je tudi zimsko športni odsek SPD, kisi je že v prvem letu svojega delovanja zgradil smučarsko kočo na Kremžarjevem vrhu. Za zasluge je hil odlikovan z redom sv. Save in srebrno kolajno Rdečega križa, želimo g. Kvacu in gospe na zelenem Pohorju srečo z željo, da bosta ohranila Slo-venjgradec v najlepšem spominu.
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo milo
©RT
III. mednarodni table-teniški turnir na
Pomembna prireditev SK Ilirije. Pni Hevnerjev poraz po treh letih.
Pod visokim pokroviteljstvom Nj. kr Vis. kraljeviča Andreja je v dnevih 26. in 27. julija priredila agilna table-teniška sekcija SK Ilirije svoj tretji mednarodni turnir na Bledu. Turnii se je vršil v elitnih prostorih Kazine in je prav dobro uspel.
Ob istem času se je vršil tudi teniški turnir in tako je bil Bled ves pretekli teden v zr amen ju velikega in malega tenisa. Blejski gostje so se pridno zanimali za športni teden in z velikim navdušenjem sprejemali zdaj ta, zdaj oni presenetljivi rezultat. Najprej jo poskrbel za senzacijo mladi Mitič, ki je v petek «vrgel» iz tekmovanja ponosnega češkega reprezentanta Casko, nato pa v soboto «novajlija» na table-teniškem polju Pančevcan Stein, kateremu je uspelo to. kar Slovenci -e niso dosegli, da je premaga! celo s 3 : 0 že tri leta nepremagljivega državnega prvaka Hexnerja.
Letošnji table-teniski turnir je bil kvalitativno najbolje zaseden, kar pomeni, da je postal blejski turnir največji poletni dogodek jugoslovanskih igračev. Ilirija je letos razpisala oficielno samo najvažnejši disciplini, in sicer single in double gospodov. Z izjemo Horvata in Maksimoviča, kj je močno obolel in žal najbrže zaključil svojo table-teniško kariero, je bila startna lista naših tekmovalcev kompletna. Inozemska udeležba je bila sicer številna, toda nedorsla Jugo-slovenom, ki so v obeh glavnih disciplinah zasedl: finale.
Single gospodov.
Do semifinala je šlo osem igračev lahko preko prvih treh kol, tu pa se je razvila ogorčena borba za vstop v finale in je imelo kar sedem igračev vse šanse za zmago. Razmeroma najlažje delo je imel Hexner (Za-grb). ki je talentiranega De Ebnerja (Trst) kmalu razorožil in ga premagal s 3 : 1. Več dela je imel novi jugoslovanski leader Stein (Pančevo) z Ilirijanom žižo, katerega je po izredno trdi borbi izločil iz nadaljnjega tekmovanja. V tretji semifinalni partiji je Majer (Zagreb) zmagal nad Ilirijanom Na-gvjem, ki je imel p prvem dobljenem setu veliko izgledov, pa je pozneje vidno popustil in izgubil bitko z rezultatom 1 :3. Najbolj izenačeno borbo sta razvila \Veissba-cher (Ilirija) in Marinko (Hermes). Partija se je končala s tesnim rezultatom 3 :2 za NVeissbacherja, dasi je Marinko že vodil z 2 : 1. V finale so s« torej plasirali: Hexner, NVeissbacher, Stein in Majer. Žreb je odločil najprej partije \Vei9sbacher-Majer in Hexner - Stein, torej vprav odločitve za prvo in drugo oziroma tretje in četrto mesto. Majer je vsilil Weissbacherju svoj sistem ter mu onemogočil njegov krepki drive. S tem je tudi napravil vse in partijo je zaključil s 3 : 1 v svojo korist. Nato je sledil prvi poraz Hexnerja — partija, o kateri se bo še govorilo. Stein, ki ima dobesedno isti stil, kakor ga je imel pred zamenjavo raketa Hexner — ta je namreč po državnem prvenstvu v maju zamenjal leseni raket z gumijastim —, je našega državnega prvaka stri na isti način, kakor je delal poprej on. Vztrajno pol visoko vračainje žoge in semintja močan drive, to so glavne vrline mladega Sfreina. Hexnerju se ta poraz ne sme šteti v zlo. Zamenjava raketa zahteva namreč popolnoma novo zgraditev stila, ki traja lahko precej časa. Prepričani smo, da bo s sistematičnim treningom nadoknadil ta handicap
ter v marcu na svetovnem prvenstvu v Zagrebu ponovno prevzel vodstvo naše reprezentance. Od ostalih finalnih partij naj omenimo še ono med Majerjem in Stelnom, v kateri je prvi že vodil z 2 :0 in 20 : 19. a jo je borbeni Stein znal še vedno odločiti v svojo korist. Hexner je nato premagal še NVeissbacherja in Majerja s 3: 1 oziroma 3:0. Stein pa \Veisshacherja s 3:0. Končni rezultat: 1.) Stein (Pančevački Akad. TTK), 2.) Hexner (JZKD), 3.) Majer (ZKD), 4.) \Veissbacher (Ilirija). Stein je prejel krasen prehodni pokal SK Ilirije, ki ga je prvo leto osvojil Hexner, drugo leto pa 2iža.
Double gospodov.
Tudi ta točka je bila zelo zanimiva ter so bile partije za oko najlepše vsega turnirja. V polfinalu sta zmagala \Veissbacher-Marinko nad parom Hexner-Majer s 3:0, Žiža-Nagv pa sta premagala par Lazar-Kos-mina tudi s 3:0. V finalu sta po lepi borbi izšla kot zmagovalca ž-iža in Nagy. Po fini taktični igri sta premagala ofenzivno kombinacijo MarinkoAVeissbacher z rezultatom 3 : 2. Končno stanje: 1.) Nagv-žiža (Ilirija),
2.)	\Veissbacher - Marinko (Ilirija : Hermes),
3.)	in 4.) Lazar-Kosmina in He.vner-Majer.
Ostali rezultati.
V singlu dam je zmagala Pražanka Trude Strauss po napačni odločitvi sodnika nad Ljubljančanko Marijo Peteln. Tretja je bila Neuer (Dunaj). Mixed double: 1.) Hexner-Strauss, 2.) Žuza-Peteln. Gospodje kat. B: 1.) De Ebner (Trst), 2.) Balint J. (Stari Be-čej); juniorji: 1.) De Ebner (Trst), 2.) Erbes (Pančevo); subjuniorji: 1.) G. Balint (Stari Bečej), 2.) Štular (Radovljica).
Po končanem turnirju je sledila razdelitev nagrad v Kazini in so dobili zmagovalci lepe spominske plakete in praktična darila.
Da je turnir tako krasno uspel, gre predvsem zasluga g. banu dr. Dinku Pucu, županu g. Vovku in ravnatelju Zdraviliške komisije g. Letisu, ki so neumorne organizatorje podprli moralno in materijalno.
Tenis
Moški: Ilirija : Celje 5:1; Ženske« Celje : Ilirija 3 : 0.
' V nedeljo je imela SK Ilirija v gosteh na
svojih igriščih teniške igralce Smučarskega kluba iz Celja ter zmagala v moških disciplinah, v damskih pa je izgubila. Nastopili so za Oelje: grčne, VVestenove in g. Diir-s hmidt, Grassleth, Winkle, Stieger; za Ilirijo pa: Dacarjeva, Tratnikova in g. Dacar, Banjai, Gogala in Zaje. Rezultati: Diir-schmidt (Celje) : Dacar (Ilirija) 9:7, 4:6, 6 : 4; Banjai (Ilirija) : Grossleth (Celje) 6 : 2, 6:1; Gogala (Ilirija) : \Vinkle (Celje) 6 : 1, 6:3; Zaje (Ilirija): Stieger (Celje) 6:1, 6 : 0; Truden, Dacar (Ilirija) : Diirschmidt, Grossleth (Oelje) 7:5, 6:3; Banjai, Zaje (Ilirija) : Grossleth. Stieger (Celje) 6:1, 6:1; VVesten (Celje) : Dacar (Ilirija) 6:4, 4:6, 7:5; NVesten (Celje) : Tratnik (Ilirija) 3:6, 6:4, 6:2; \Vesten-\Vesten : Dacar-Tiatnik 4:6, 6:4, 6:1.
Športni dan na Jesenicah
V soboto in nedeljo, dne 3. in 4. avgusta priredi SK Bratstvo svoj V. športni dan z velikim lahkoatletski m mitingom, na katerem bodo nastopili najmočnejši predstavniki jugoslovenske lahke atletike. S podporo mestne občine bo klub lahko predstavil jeseniški in okoliški športni javnosti številne kandidate za berlinsko olimpiado. Med drugimi bodo na startu Alfonz Kovačič, Milan Stepišnik Neli Zupančič in Kranjčan Zgur. Dalje bodo tekmovali Skušek, čzurda, Oster-man, Pogačnik, Bručan, Serše, Krener, Dečman, Putinja, Gašperšič, Oroszy, šu-šteršič in še razni drugi iz Ljubljane, Kranja in Jesenic.
Športni spored je sestavljen takole: V soboto ob 18 bo prijateljska nogometna tekma med Kovinarjem in Bratstvom. V nedeljo se bo ob &.30 pričel lahkoatletski miting, ki bo s kratkim presledkom trajal skoraj do poldneva. V odmoru bc nogometna tekma med juniorji
OCiLANI
Beseda 1 Din, davek 2 Oin. sa Šifro al) dajanje naslova S Oin. Najmanjši tnesek
1- 'in.
Samostojno
natakarico
epr. ime gostilna Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra e. -13.
17045-1
Inteligentno dekle
iščem k dvema majhnima otrokoma. Naslov v ogl. Oiid. J uira.
17050-1 Vzgojiteljica
ljubezniva. počtena m zdrava zmožna nemščine in g! ;sov rja se sprejme k trrm otrokom od 5-—10 let ni deželi. Naslov v vseh r»5l a nicah Jutra.
■jytm
2	peke » sira
pomočnika
dolvta takoj delo in sicer
3	skupni dej:»vee in 1 po-
kateri bi razna žal tudi kruh. Pri slednjem imajo prednost tisti, ki po-•ednjajo lastno kolo. Pekarna VTlian, Triič.
17061-1
___i_
Mlinar
»-, t.rg©v?ki mlin na elektr. j*"_r ::. Ponr ibe z dobrimi s>r '••'•■»vali. Naslov v vseh r - v Jnicah Jutra.
16602-1
Gospodinjam
I-n	hišnim uslužbenkam za obisk se priporoča posredovalnica v šelen-burgovi ul. 7-1. — brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se
II-t	»Gospodinjska pomočnica« telef. štev. 8f>-.>3. 16780-2
Trgovska pomočnica
s vefettio prakso, želi preminiti službo s 1. ali n.">.
;•!..-• Tib-mi. Zmožna voditi poidru/.nieo. Vajena vsakega dela v trgovini in gospodarstvu. Cenjene ponudbe na ogl. odi. Jutra pod Hifro »Pošt-enas.
170-1S--3
Gospodična
0r p zaposlitve najraje v mlekarni slaščičarni ali kij s!ičn»ga. Naslov v ogl. .-dd. Jutra/	16882-2
iMirodam-
Seseda 1 Oln. davek 2 Oln ia Sifrr al! dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin
Več pisalnih miz
pult, pisalni stroj Under-wood z mizico, kartoteka, vse malo rabjjeno, v dobrem stanju, ugodno na.pro-daj. Vprašati Staloer, eesta •20. oktobra 18 (Rimska) dopoldne med 9.—M. uro.
1,7024-6
10 ležarnih sodov
prodam od 1000—4000 1,
skupno 200 hI. eno blagajno ;n kočijo. Ponudbe orosim na podružnico Jutra Maribor pod »Ugoden nakup«.
17056-6
Izložbena stojala
in kovinske predmete nudi Krom - kovisna, Ljubljana. Tvrševa 34.	" 200-6
Auto - limuzino
" sedežno, ugodno prodamo, tudi r,a hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Poizve se Borštnikov trg, št. 1.	17053-10
Rabljena kolesa
damska in moška, ugodno kupite in prodaste pri *Pro-met". nasproti križevniške cerkve.	1(7036-lil
Damska kolesa
najboljši nemški fabrikat, s t-rUet.no garancijo po Din 1.1'j'i. Nova trgovina koles, Tvrševa 36.	1704')-11
Beseda 1 Din, davels 2 Din. ta šifro ali dajanie naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din
Na dobro hrano
sprejmem poceni 4 gos-pode. N.i.-lov v ogl. odd. .Jutra.
17062-14

Knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim takoj, do Din 70.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutr3 po<i »Vloga«.
17004-16
G. T h. Rotman:
Življenje J&kea Takca
p^Uiiii/r
ijtir'
f A y ^
Pozor: Prav tedaj sta prišli tetki v vas.
Hoteli sta odvesti mamico na izprehod in sta se bili zaradi tega na moč lepo oblekli. Čakaj, Jakee Takeo,sta dejali, zdaj bova pa midve poskusili. Tetke si pač zmerom domišljajo,da znajo vzgajati nečake.
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke in Celjske posojilnice, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. Maribor, pod j Kompenzacija«.
17003-16
V skupno
gospodarstvo
sprejme posestnik, trgovec, obrtnik žensko z denarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7«.	1.7035-1)6
Večjo vlogo
Ljubljanske kreditne banke jako povoljno prodamo. (Tuda manjše zneske.) Kre-ditbiro, odjel II , Zagreb, Jurišičeva 7. 16570-16
Vlagatelji pristopite
v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev« Ljublja-na, Miklošičeva cesta št. 7,11.
176-16
■lesena 1 Din, davek 2 Dir. ca iifro ali dajanje oaslova
i Din. Najmanjši znesek 17 Din
Naznanjam
cenjenim gostom, da sem se preselila iz gostilne »Cu-zak« na Poljanski cest.i, v gostilniške lokale lastnisa hiše g. Kocbeka na Vidov-danski cesti št. 1. Toliko v vednost cenjenim gostom. Rezi Tršan.	17031-18
Lokali
Viaka Oeaeda 1 Din j m dajanje oa»lov» ali za iifro p« S Din. (Id)
Trostor s
skladiščem
ki se da z malimi stroški preurediti za trgovski lokal oddamo takoj. Poizve se: Borštnikov trg, št. 1.
17054-19
Ugoden trgovski
•lokal
s postranskimi prostori v Ljubljani, Stari trg. 17. se dajo v najem. — Ponudbe pisarni dr. Ivana Lovrenčič-a, odv. v Ljubljani - Tavčarjeva ul. 12.
16585-19
Va»ka i>es»d» l Dic;
a dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (20) j
il
Kupim hišo
na periferiji mesta Ljubljane, 3—4 stanovanjsko ali trgovsko t vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«.
16738-20
Parcele
prodam, 5 stavbnih paTcel v Ljubljani, primerna za eno- ali dvostsnovanjske vile, ob cestni železnici ter dvodružinsko vilo s 700 kv. m zemljišča. Center mesta. Delno plačilo, hranilne knjižice. Pojasnila Grašek Jože Gledališka 14. 17009-30
Trgovsko hišo
cent«- Ljubljane, v hiši so 2 trgovska lokala. 1 velika restavracija, večje število stanovanj, letni lonoe hiše 130.000 Din. prodam za en milij-on Din Ponudbe pod šifro »Pozor na denar in knjjžice«	17010-20
Nova hiša
z vrtom v Savinjski dolini naprodaj za Din +i.ono. Naslov v vstb poelov~i'ni<vih Jutra.	17057-30
Zemljišče
(parcelo) par 1000 kv. m,
kupim v ljubljanski okolici. Ponudbe na osrl. odd. Jutra pod »Zemljišče«.
37065-30
'■it 1X1JHMUM
Beaeda 1 Din, davek 2 Din. ia iifro ali dajanje oaslova 5 Oin Najmanjši znesek 17
Sobo s kuhinjo
oddam za mesec september odraslim osebam. Celovška c. 62.	JI7047-2I1
Enosob. stanovanje
lepOj kompletno, s pritkli-namt, elektrika, vodovod, oddam. Rožna dolina c. XI. št. 15.	17096-31
Na Prulah
oddam dvosobno stanovanje z verando za 1. september za Din 550. Naslov v ogl. odd. Jutra.
anois-ai S L avgustom
oddamo lepo trisobno sta_ novanje na Miklošičevi cesti. — Poizvedbe v pisarni dr. Vladimir Ravniha-rja. Tavčarjeva ul. 11.
17041-31

tanoupnja
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dalanje naslova 5 Din. NajmanjSI rae«ek 17 Ola
Dvosob. stanovanje
v bližini mesta, išče vdova z lepo pokojnino za november. Ponudbe pod »Stalna <= na ogl. odd. Jutra.
1703331»
Dvosob. stanovanje
iščem za september v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«.
17032-3!»
vijinsTri n
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ia 5ifrr ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Opremljeno sobo
oddam, lepo, z »ajntrkam,
posebnim vhodom. Na : iz-polago je dobra hrana. Naslov: Žibertova ulica 30. I. nadstropje.
16715-33
Opremljeno sobo
s vhodom iz stopnic oddam eni ali dvem osebam. Večna pot 14.
16826-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16968-23
Opremljeno sobo
lopo, sončno oddam blizu pošte za. 2ti0 Din. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17045-26
Sobo
t eno ali dvema postelja-'
ma, oddam v centru mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17044-33
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo v zračno sobo. Cena nizka. Istretam »prejmem tudi abo-nente. Florjanska ul. 10"II.
1704S-33
Opremljeno sobo
z vhodom e stopnišča oddam dvema gospodoma. Breg 14/11. Ogled o 8.—S. ure.	17048-33
Sobo
separirano, veliko, s souporabo kopalnice, oddam v centru Naslov v vseh po. slovaJnicali Jutra.
17030-33
Sončno sobo
v centru, s souporabo kopalnice odda.m gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	1/7005-33
Sobo
prazno ali onremljeno. oddam eni osobi. Ljubljana VTT. Jemejeva ul. 8, pritličje levo.
16060-33
3 sostanovalce (ke)
sprejmem v veliko sepa.ri. rano sobo s štediilnikccn. Cona nizka. Vidovdanska 3, Ljubljana.	17033-38
Komfortno sobo
v centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutna.
17062-33
TUJ.
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinj« po možnosti v pritličju, iiščom za 1. avgust. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »30«.
17037-33a
Sobo
s posebnim vhodom in popolno oskrbo, iščem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 2f>«.
l/7030-33a
Gospod
išče sobo, meblirano, s hrano ali brez. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »En-glishman«.	l!7060-33a
'I J i
Beseda i Olo, davek 3 Oln ta iifro ali dalanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 20 Dla
Mucek
Z veseljem nrejela. • telim govoriti s Teboj. Hrepenim po svidenju. — Poljub.
17054-34
»Zvezda« 27.
Oprosti nedeljs-ko nerodnost. Pridem soboto popoldne brzim.	17067-i4
Izgubljeno
Beseda t Oln, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Kanarček je ušel
v petek iz Tavčarjeve ulice. Najditelj naj blagovoli pustiti naslov v ogl. odd. Jutra.
		
Mi	m	m
8eseda I Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Plinski motor
z cca 20 HP v dobrem stanju kupim takoj. — Ponudbe s točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Motor«.
16874-29
Mizarske stroje
rabljene, dobro ohranjen«,
ugodno prodam tudi na obroke ali hranilne knjižice. J. Perico, Sv. Trojica v Slov. goricah.
:.7TCl-20
INSERIRAJ V „ JUTRU"
Ti
ieseda 1 Din, davek 2 Din. ia iifro ali dajanj« oaslova i Din. Najmanjši znesek •7 Oln.
Entel-ažur-plise
izvrši ekspresno Matek & Mike« .Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Štajerski krompir
lep, razpefvevaim dane« po 1.30 kg. Glavna kotodvor_ Žemljic.
17038-33
Dragocenosti
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
knpuje po najvišjih cenah
Čeme — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
še 10 mest
prostih v koloniji na Notranjskem 300 mesečno. Pisati na: Tabor • Hotedr-šica pri Logatcu.
16563-38
Letoviščarji!
Restavraoija Med ven, Le«ce 7, oddaja sobe i prehrano od 35—30 Din na dan za osebo.	16807-38
Krasno letovišče
klimatsko gorsko Begunje poleg Lesc-Bleda. -Leži pod Karavankami 580 m nad morsko višino. Divni sprehodi v prlrodl. Kopališče Pen-slon 40.— Din dnevno. . Restavracija »Begunj-ščica« Begunje na Go renjskem.	16939-38
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din.
Tapetniškega
sprejmem. Anton Florjanska ul. 28.
vajenca
Kolesa, 117036-44
Pekovskega vajenca
pridnega in poštenega, sprejmem takoj. Sedovšek Jože, pekama Braslovče, Savinjska dolina.
IfTOaMl
Vajenko
s 3 razredi meščanske šole zdravo in močno, sprejmem v trgovino z mošanim blagom v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra.
17068-41
Telefon 2059
Snha drva,
premog, karbopakete /\ dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. St. 5
»D IJ A Š K I D O M« V P T U J U internat za učence realne gimnazije in meščanske šole.
Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. — Sprejemne pogoje in vse informacije daje Vodstvo »Dijaškega
doma v Ptuju.
7247
Inserirajte
v »Jutru«!
Korotana iz Kranja in Bratstva. Nedeljski popoldan je rezerviran za nogomet, in sicer bo ob 14.30 tekma med rezervama Radovljice in Bratstva ob 16.30 pa med L moštvoma Korotana :ti Bratstva. Prireditelj prosi občim«tvr». naj se pri navijanju za svoja moštva vede dostojno in športu primerno.
Pri vseh prireditvah bo sodelovala god. ba s Hrušice, poskrbljeno je tudi aa re-producirano glasbo. Potek posameznih točk bodo prenašali ojačevalci. Zvečer bo na prostem pestra zabava z raznimi veselimi točkami.
Ljubljanski plavalni podsavez (službeno). Opozarjamo vse v JPS včlanjene klube področja LPP, da morajo biti prijave za juniorsko državno prvenstvo ter za senior-sko prvenstvo v skokih, opremljene z zdravniškim spričevalom za vse, ki bodo startali na tem prvenstvu (spričevalo je lahko kolektivno) ter s prijavnino v rokah saveza najkasneje v sredo, 31. t. m. ob 20 Pravico starta bodo imeli samo oni klubi, ki bodo do tega dne poravnali vse svoje obveznosti nasproti saivezu in podsavezu. Podsavez javlja vsem klubom, da je sklenil za 18. avgusta t.l. medpodsavezno tekmo Zagreb: Ljubljana v Rogaški Slatini, za 25. avgusta pa medmestno tekmo Celovec: Ljubljana v Celovcu.
Kandidatom za plavalne sodnike. (Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov). Prvi termin za izpite za plavalne sodnike bo o priliki juniorskega državnega prvenstva v dneh 9., 10. in 11. avgusta. Ti izpiti, teoretični in praktični bodo v Mariboru. — Prijave obenem z »Izjavo« (gl. »Pravilnik Zbora plivačkLh sudija« str. 165) ter izpitno takso v iznosu Din 50.— (petdeset) je poslati najkasneje do 5. avgusta t. 1. do 12. na naslov Božo Kramaršič, Ljubljana, cesta 29. oktobra 9.
Motociklistične gorske dirke na Ljubelj. I. hrv. motoklub sporoča, da bo priredil ob priliki V. jubilejne motociklistične dirke na Ljubelj dan prej, t. j. v soboto 10. avgusta t. 1. «veliko motociklistično vožnjo za oceno« na progi Zagreb—'Ljubljana—Tržič, obenem pa skupni izlet članstva na Ljubelj.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 18. dalje strogo obvezen trening za obrambo liginega moštva in za rezervno garnituro.
LES POUDRES
COTY
povečavajo žensko ljubkost in s tem diskretno podčrtavajo njene čare. 12 prekrasnih nijans. Din 19.— in Din 34.— (plus mestna trošarina).
R1M8KE-
TOPLICE (SLOVENIJA)
Jugoslovensld Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra, Pavšalne kure v pred- in po-sezoni za 10 dni Din 600. V glavni sezoni Din 800. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali «»d kopališčne uprave Rimske Toplice.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in spremstvo pri pogrebu naše ljubljene mame, gospe
fant JCcman
ro;. !PišQur>
kakor tudi za darovano cvetje se prisrčno in toplo zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Nikolaja v sredo 31. julija 1935 ob 7. uri zjutraj.
žalujoči ostali.
SENZACIONALNA
KOLGNJSKA VODA
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod
ALOJZIJ MAKOVT,
nadpreglednik finančne kontrole v pokoju dne 28. t. m., po kratki in mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v torek, dne 30. julija 1935, ob 10. uri dopoldne, izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. julija 1935.
Globoko žalujoči: Marija — soproga, Anica, Marica, Ruža — hčerke, Alojzij, Maks, Stanko, Florjan — sinovi, Dinora — snaha, Florjan — brat, in vse ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila
#
6920
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, gospa
iSanic &€>xaliia
vdova po inšpektorju finančne kontrole
dne 29. julija 1935 ob 10.30 uri, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 73. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnice se bo vršil v sredo, dne 31. julija 1935 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 1. avgusta ob 7. uri v mestni in stolni župni cerkvi. Maribor, 29. julija 1935.
Drago Banič, carinski kontrolor, sin, Livija, sinaha, Ivanček, vnuk, ter ostalo sorodstvo.
načaj in njegovi vnanji znaki
Resna znanost skuša različice čl oveškega rodu uvrstiti v ustanov*
Ijene meje po edinih tipov
Težnja za spoznavanje ljudi po njibovh vnanjih zoJiih je prastara, vsakovrstne di-fecipline ov se bavue z ujo, kaKor astrologija, frenologija, kranoskopija, kirologija, ki so pa imele vse bolj ali manj mističen značaj. Reon.i znanost se je začela baviti s tem razmeroma pozno in šele v povojnem času smo prišli do eksaktnih tipologij, kt sKusajo iiusuioioe ciovesKega rouu uvrstiti v bolj aLi manj trdno ustanovljene meje poedinih tipov.
V tem pogledu lahko razlikujemo v novejšem času dve smeri, čisto filozofsko, ps:h » )ško in drugo medicinsko naravoslovje. V drugi smeri sta si pridobila poseben sloves zilasti psihiater Ernest Kretschner, ki išče zvez med telesno zgradbo ter značajem, in eksperimentalni psiholog Erich Jaensch s svojo tako zvano ei d etiko
Jaensch bazira s svojimi nauki prav za prav na odkritju, ki ga je opasal ^e ieia 1UU7. na Dunaju delujoči zdravnik za ušesne bolezni dr. Viktor Urbančič.
Jaensch je kakor Urbančič opazoval, da imajo mnogi mladoletniki sposobnost za posebno živo nazorno gledanje predmetov, k, so si jih sami sami predstavljali. Vidijo jih z naravnost prividao jasnostjo, tako a na njih celo lahko čiiajo in štejejo. Te nazorne slike so podrejene gotovo nekim nestal-nostim, kar se tiče jasnosti, toda za to vrsto ljudi, ki jih je Jaensch baš imenoval eidelike, imajo približna isti z.i.ac;ij stvarnosti, k a ko r poaobe predmetov, ki jih vidimo še potem, če zapremo oči; kdor na primer za trenutek pogleda
sonce in zapre potem oči ,vidi še nekaj časa pouot>o sonce plošče pred seboj Nekaj podobnega je z nazornim gledanjem eide-tikov. Jaensch jih je pozneje uvrstil v dve skupini, v tetanoidno in basedowoidno. Te-tanoidni (doživljajo svoje pogodbe v raz j*eno-1110 togi obliki, slike tse jim same vsiljujejo, se ne dado po osebi vplivati in so po
barvi pogostoma naravnost nasprotne resnici. črni preameti so n. pr. beli, rdeči zeleni in narobe. Da pri tem ne gre za zmote ali lažnjive navedbe otrok, je spoznati iz točnosti, s katero se jim pojavljajo komplementarne barve, ki jih vendar še ne morejo poznati.
Pri basedowoidih se podobe pojavljajo ravno narc-be, nespontano in brez vsake
zveze, veasii celo na željo in se dado tako
tudi odstraniti. In vedno gre tudi za podobe, ki dotičnega na ta ali na oni način
zanimajo, ter jih ne mučijo kakor teta-noide.
Važno pa je sedaj to, da je mogoče po Jaenschu ne samo eidetike, temveč tudi vse druge ljudi uvrstiti v eno izmed obeh skupin in pri tem ima vsaka izmed skupin svoje določene lastnosti, karakterne, kakor drugačne. Pri tetanoidu je n. pr. že gibanje nekako mašinalno in se v njean duševno stanje relativno malo izraža. Oko
jim je bolj majhno in globoko, v afektu ne
kaže nobenega izraza. Kot primer teta-
noidnega tipa navaja Jaensch tekače, ki dosegajo bas s svojo brezizrazno m mašinalno gibalno tehniko največje športne uspehe. Nasprotje tekača in obenem primer basedowoidnega tipa bi predstavljal umetniški plesalec, ki je v vsaki kretnji izrazit. Oči basedovvoidov so velike in žive, v razburjenosti radi za rdijo itd.
Jaenschove teorije so dale povod za raziskovanja, ki so se pokazala v marskikak-šnem oz.iru plodovita, čeprav seveda znanost o njegovi eidetiki še ni izrekla zadnje besede. Ne smemo pozabiti, da 6pada Jaensch med nemške profesorje, ki v splošnem iščejo sistemov v vseh stvareh in dostikrat na ljubo sistemu posplošijo in pretiravajo stvar, ki sama na sebi ni bog ve kako važna. Vsekako je zanimivo, da je
docent dr. Egon Brunsik z opazovanjem eidetično razpoložene šolske mladine ugotovil, da daje v osnovni šoli povprečno boljše rezultate, v spodnji srednji šoli je razlika med njimi in normalno mladino že izginila, v višjih razredih pa so povprečno že nekaj slabši. To je po Brunsvvikovem mnenju v zvezi s tem, da jim v osnovnih šolah nazorni šolski pouk naravnost delo
olajša, v srednji šoli pa se obrača z višjimi razredi čedalje bolj v abstraktno mišljenje. Potrebno bi bilo, da bi šola takšne otroke že zgodaj vodila od konkretne na-pornosti k abstraktnemu mišljenju. Nekateri raziisikvalci pa so zato, da bi eidetike
šola naravnost vzgajala, ker jim pripisuje boljši spomin in živahnejšo domišljijo.
Končno je zanimivo tudi to, da so v krajih, kjer prevladuje apnenec v tleh in v pitni
vodi, dognali baje neko prevlade vanje ba-
Velikl manevri nemške vojske
sedowoidnega tipa, v ozemljih, k;er je malo apnenca, pa prevladovanje po naravi manj obdarjenega tetanoidnega tipa. No vse te stvari, kakor rečemo, še niso postale dokončna last znanosti.
K italijansko abesinskemu sporu
Canterburški nadškof, ki je skupno z nadškofom v Upsali (Švedska) nastopil za mirno rešitev konflikta med Italijo in Abesinijo
Meteorološka postaja ob severnem tečaju
Kakor je izjavil prof. Schmidt, vodja ruskega arktičnega raziskavanja, se osnuje že v bližnjem času na večnem ledovju ob severnem tečaju stalna vremenoslovna postaja. Moštvo zanjo bo moralo vztrajati po eno leto v večnem ledovju. nato ga zamenja drugo. Vse. kar je potrebno za zgraditev te postaje, in njene instrumente prenesejo na mesto z letali, prav tako tudi živež in druge potrebščine za ljudi.
Rusija ima že celo vrsto stalnih vremeno-slovnih postaj na svojih arktičnih otokih, na samem ledovju, nad neizmerjenimi globinami Ledenega oceana pa je doslej še ni bilo. To bo najsevernejša postaja te verste na svetu in bo gotovo dala dobre rezultate glede našega znanja o vremenskih prilikah na najvišjem severu in glede splošnih svetovnih vremenskih napovedi.
Novo organizirana nemška armada se pridno vežba za bodoče dogodke. Slika kaže prevoz voza generalnega štaba čez Odro, kjer so te dni manevri nemškega
konjeništva
Ljubezen v statistiki
V Parizu se je osnoval pred nekoliko leti zavod, ki mu je nenavadna naloga raziskovati ljubezenske in zakonske zadeve v luči številk. Doslej so tam raziskali statistično že kakšnih sto tisoč primerov in so prišli do prav zanimivih posledkov.
Tako govore številke, da se proslula ljubezen na prvi pogled pojavlja pri moških najčešče med 18. in 22. letom, potem pa med 54. in 57. letom, pri ženskah pa med 14. in 17. a tudi med 31. in 3(3. ter med 43.in 45. letom.
Številke tudi govore, da ljubezen in sr*>-ča nikakor nista indentična pojma. Krivulja sreče je veliko bolj značilna pri zakonih, ki so nastali iz medsebojne simpatije in spoštovanja nego pri zakonih ki jih je je sklenila sama ljubezen. V vspkeni zakonu pa pride prej ali slej do kakšnih komplikacij, o katerih ve statistika povedati, da so posebno pogoste v drugem letu zakona, dalje med 8. in 9. letoin. potem v 14.. 18., 26- in 28. letu. Šele ko sta zakonca dobro prebavila srebrno poroko, poslane sreča nekaj bolj vztrajna. . .
Želodec na potovanju
Jej in pij tako in ne več kakor doma, če hočeš ostati
zdrav!
čemu se odpravljamo v počitnicah na potovanja? Pač zato, ker nas to telesno in duševno preustroji, ker nas potovanje ozdravlja — če ne postanemo po njem bolni...
žal pa se to često dogaja. Marsikatero potovanje se nam je skazilo in nam je škodilo, ker nismo oetavili želodca doma. Škoda je, da to ni mogoče. Brez poezije, pravi Merediith, brez glasbe ,brez srca, brez vesti, veselja in knjig lahko živimo, brez jedi pa ne. To resnico si neki poto-valci in počitničarji menda razlagajo tako, da ni mogoče živeti brez preobile jedi. Temu se pridružuje še to, da se pri večini ljudi na potovanju, na počitnikovanju pojavi neka volja do jedače in pijače, kakršne v normalnih prilikah doma gotovo nimajo. To je gotovo dobro zinamenje za ugodne učinke, ki jih ima življenje v spremenjenih razmerah. Ni pa prav, če se pri tem iznebimo vseh ovir, ki jih drugače naravni instinkt postavlja preobilni jedd. V železniških vozovih imaš često priliki opazovati, kako se potniki zalagajo s takšno množino vsakovrstnih jedi, ki bi bila prevelika še za težkega delavca. Baš v počitnicah, ko bi si moralo vse telo odpočifti, se mora ubogi želodec gnjaviti bolj nego vse ostalo leto.
Pri tem ljudje ne grešijo, samo kar se
tiče kvantitete, ampak tudi, kar se tiče kvalitete. Baš na potovanjih si privoščijo jedi, ki si jih doma ne privoščijo nikoli ali pa le redko. Te jedi, ki jih niso navajeni, so običajno težko prebavljive in potrebujejo dosti več želodčnega soka., da se primerno predelajo. želodec mora tedaj delati v pospešenem tempu, a če ga venomer zalagaš z novo hrano ,ne da bi mu dal časa. da prejšnjo predela, ni čudno, da jed v želodcu »obleži«, da se želodec razdraži in da se njegove sluznice vnamejo, tako da začne preutrujeni organ namestu prebavnega soka izločevati sluzo. Žetodec je pokvarjen in bolezen je tu.
Želodčno nerazpoloženje se očituje potem seveda tudi kot duševno nerazpoloženje, kakor je narobe dejstvo, da slabo duševno razpoloženje neugodno vpliva na prebavo. Na to bi ne smeli pozabiti baš v dnevih, ko se hočemo telesno in duševno odpočiti ter nabrati novih moči in dobre volje za bodoče delo. Zato pazimo na potovanju, ko je že tako težko držati se nekega reda glede hrane, tem bolj na zmernost v jedi in pijači, bolj nego doma in v običajnih okoliščanih. če je že na vsakem potovanju želodec tvoj neizogibni spremljevalec, tedaj glej vsaj na to, da ne postane tvoj neprijetni spremljevalec!
Na slonu čez Alpe
Kakor smo že poročali, se je pripravljal ameriški pisatelj Halliburton že dalj časa, da »prekorači« Alpe preko Velikega Sv. Bernarda tako, kakor je to storil pred dvema tisočletjema Hanibal: na slonu. To
Ameriški pisatelj Halliburton s svojim slonom na ledniku
potovanje je že začel, prekoračil je že italijansko - švicarsko mejo. Ta prehod ga je stal 4000 lir — čeprav sta mu vladi obeh dežel obljubili vso svojo pomoč. V nekoliko dneh dospe do Rima. Halliburton potrebuje takšno rfenavadno potovanje seveda v reklamne svrhe za novo knjigo, ki jo misli napisati o Švici in Italiji.
Carinski birokratizem
Državni predsednik Sirije, poglavar meni-datnega ozemlja, ki ga upravlja Francija, si je kupil ameriški avtomobil, za katerega je naročil karoserijo v Parizu. Ko so mu dobavili vozilo, se je izkazalo, da karoserija ni bila povsem nova, ker so jo že delj časa kazali na raznih razstavah. Zato predsednik avtomobila ni hotel prevzeti. Toda carinska uprava v Beirutu je dejala, da je postal avto po prihodu v Sirijo za Francosko že inozemsko blago, in je zahtevala lOO.COj fr. carine pred prevozom nazaj. O tej stvari se bo vršil sedaj proces. Vmes je posegel tudi francoski vnanji urad, ki zahteva, naj bi nasproti predsedniku francoskega mandatnega ozemlja vendarle ne uporaoljali takšnih sredstev.
NEKAJ ZA VSE
Pri zamorcih se dvojčki baje češče rode nego pni belokožcih.
Srca leži tretjina v desna, dve tretjini pa v levi polovici prsi.
Sam visoki pritisk še re povzroča kapi. Treba je, da se ž njim druži tudi posebna sprememba (krhkost) žilja.
Mleko se sesiri pri 40 stop. v 12. urah, pri 10 stop- pa v sto urah.
Nima smisla dajati detetu pred njegovim petim mesecem v roke.
Muha se razvije iz jajca do prvega ležen-ja svojih jajc v 12 do 15 dnevih.
Prah sestoji iz dveh tretjin do treh četrtin iz drobcev kamenja, delcev peska m blata. Ostanek so konjsko blato, lasje, delci rastlin, vlaken, cvetnega prahu, mrtvih in živih mikroorganizmov itd.
Skrbi za ogrožene brate — bodi Cirilmetodar !
ANEKDOT
Poslanec čsi. ljudske stranke Anton Stojan je bil znan po tem ,da je nejtpe-stano hodil po ministrsvih in interveniral za svoje volilce v vseh mogočih stvareh. Nekoč je naletel v notranjem mimstr_ stvu na uradnika, ki mu je z nenavadno ljubeznjivosto ustregel v vsem.
»Prav lepo se vam zahvalim, vi ste res dober človek, kakršnega še nisem videl zlepa. Molil bom za vas«, se je uredniku zahvaljeval Stojan.
»Oprostite, veiečastiti, jaz sem brgz konfesije«, se je branil referent.
»To nič ne de«, je odvrnil Stojan, še ljubeznivejeve, »vam bom pa poslal zelen-ko slivovke«.
VSAK DAN ENA
Ropar: »če se le premaknete, boste mrtvi !«
Profesor: »Nesmisel, dragi prijatelj ! če se premikam, je to vendar znak, da živim !«
(»Dansk Familie Bladv.)
W. E. Hlntz:
Milijonar je nejevoljno zmajal z glavo. »Fotografijo imate, to zadostuje. Natančnejših podatkov vam ne dam. Prav nič mi ni do tega, da bi nastal javni škandal. — Preiščite torej vso rivije-ro in dobite jo.
Daleč ni mogla iti, saj ni imela bogve-kaj denarja. Obmolknil je, kakor da bi bil že preveč povedal.
»Torej je venda-r pustolovka!« je zadovoljno pokimal detektiv. »Nu prav, potem takern jo primern in — —«
»Prijeti je ne smete! — Ko doženete njeno bivališče, mi brzojavite. Za zdaj ostanem v »Carltonu«. — In prejko vam bom mogel podpisati ček za štiri tisoč dolarjev, ljubše mi bo!«
Jeremy Jerome je pokimal, počasi vstal in spustil sliko v globoki žep svojega športnega suknjiča — na levi strani, tam, kjer imajo celo detektivi srce.
»Torej je res pustolovka?« je vprašal že enkrat.
Srdit nasmeh je skrivil Huysenu ustnice. »Hm — popolnoma zmotna vaša domneva ni! — In zdaj — obilo sreče!«
»Najdem jo — pa da mi je presajati ves pesek na rivijeri!« je zatrdil Jere-my Jerome. Nato se je udržano priklonil naročniku. »Upam, da vam čez tri dn že kaj sporočim.«
»Veselilo me bo, če jo najdete!« je zagodrnjal Jaap van Huysen in segel po kozarcu z \vhiskyjem. »Ali — bodite previdni! Mlada dama je velika preve-janka!«
»Jeremyju Jeromu ni še nihče ušel —najmanj pa navadna pustolovka!« je skromno odvrnil detektiv. Nato je veličastno krenil proti vratom. »Do svidenja ,gospod Van Huysen!«
Odgovorilo mu je nerazumljivo grgranje.
2. poglavje
Sončna svetloba je nalik zlati kopreni padala z neverjetno višnjevega neba na Nizzo. Širno morje je bila gladka ploskev, v kateri so se zrcalila jadra maloštevilnih čolnov.
Na vzhodnem koncu promenade, nedaleč od pristanišča, cvetličnega trga in kazinov, se je dvigala nad zeleno ob-raščenimi griči velikanska stavba hotela »Gigantic-Palace« sobe z vsem komfortom od treh sto fra.nkov navzgor.
Kakor rdeč blisk je šinil dirkalni voz pred široko hotelsko teraso, jezno za-škrinal z zavorami in obstal. Šofer je skočili s svojega sedeža in jadrno odprl vratca, na kar sta stopila z voza dva moža v dolgih plaščih za prah .
Prvi izmed njiju je vzel čepico in naočnike z glave ter jih vrgel nazaj v voz.
Potem si je podržal dlan pred usta in nalahno zazehal; malo je manjkalo, pa bi bil njegov brezrobni, osmeroogelni enoočnik zapustil svoje zakonito mesto v desni očesni votlini. Toda Paul de Carsignac je še tisti mah zaprl usta in si pogladil ozke, temne brke.
Šele tedaj se je obrnil k svojemu tajniku, ki je stal v spoštljivi razdalji z>a njim. »Pojdiva, Gregor! — Ne, poprej naročite šoferju, naj spravi voz v hotelsko garažo in poskrbi za prtljago!«
»Takoj, gospod de Corsignac«. Gregor se je vdano priklonil in hitel opraviti naročilo, med tem ko je gospodar počasi krenil proti vhodu hotela, kjer se je bila pravkar pokazala vratarjeva bogato obšita postava. Vratar je pozdravil gosta z vsakršnim spoštovanjem, ki se spodobi dobro napolnjeni listnici.
In da je bila listnica Pauila de Cor-signaca dobro napolnjena, si lahko domneval po vsem njegovem nastopu. Bil je mož, čigar elegantna vnanjost je bila za Pariz in za vso Francijo vobče takisto obvezna, kakor vnianjost princa Waleš-kega za Anglijo. Njegove spretne špekulacije in poslovne transakcije so mu bile pridobile v finančnih krogih sloves, ki sicer ni bil čisto brez nekega mučnega okusa. Nasprotniki so namreč trdili o njem, da pri svojih poslih ni zelo tenkočuten v izberi sredstev. Torej — Paul de Corsignac je bil eleganten mož. Da bi bil tudi lep mož. nisi mogel reči z enako odločnostjo. Njegova postava je bila nekam preozka in prekoščena in njegov obraz z bodečimi, temnimi očmi
in kljukastim nosom je bil rumen kakor star pergamen.
Mimo klanjajočega se vratarja je stopi1 v hotelsko vežo. Pažetu, ki je ustrežljivo priskočil k njemu, je vrgel plašč za prah, se naglo ozrl in krenil proti pisarni .Tri korake za njim je stopal tajnik Gregor.
Mencaje si roke, ves sama sladka milina, je stopil hotelski poslovodja izza pisalnika gostu naproti. Priklon, ki ga je z njim odlikoval ,je bil namenjen samo najemnikom apartmana treh sob v prvem nadstropju.
»a — dober dan, gospod de Carsig-
nac-

Gost je pokimal, očividno prijetno iz-nenaden. »Mar se me še spominjate?«
»Ali, prosim vas! — Takega gosta človek zlepa ne pozabi! Če me spomin ne vara, nam je biLa pred tremi leti zadnjikrat čast — — «
Corsignac je milostno mahnili z roko. »Da ,da — pred tremi leti! — In — kaj sem še hotel reči — — ali ste dobili mojo brzojavko?«
»Seveda! Naročili ste — za pojutrišnjem — apartman treh sob v prvem nadstropju!«
»Da — se pravi — okolnosti, ki jih ni bilo moči prevideti, so me prisilile, da sem izpremenil svoj načrt. Upam, da mi lahko že danes daste naročene prostore ?«
Poslovodja je nagrbančil čeflo. Videti je bilo, kakor da bi na pamet reševal težko računsko nalogo. Nato je pokimal »Seveda, aa gosta, kakršni ste vi, go-
spod de Corsignac, mora biti vse mogoče! — Kakopak — ne morem vam za-molčati ,da bi mi bilo dokaj ljubše, če bi bila vaša gospa soproga povedala, da pridete prej, nego ste se napovedali!«
»Kako, prosim?« Corsignac si je s skoraj mehaničnim gibom pogladil brke. »Kako, prosim ? — Moja soproga—«
Poslovodja se je nalahno priklonil. »Že tri dni imamo čast, da je vaša gospa soproga gostinja našega hotela! Seveda smo ji dali najboljši apartman — tri sobe z razgledom na morje — tisoč dve sto frankov--«
Rahel žvenkat ga je zmotil. Corsigna-nov enoočnik je bil zapustil svoje zakonito mesto in padel lastniku pod noge-
Trije pažeti so priskočili in pobrali drobce.
Paul de Corsignac je počasi segel v žep telovnika in privlekel iz njega nov enoočnik, takisto osmerooglat kakor prejšnji, ki ga je bil zadela usoda vseh steklenih reči. S to čudno drhtečo kretnjo si ga je pritisnil v oko. »Torej---
torej pravite--da je moja žena tu ?«
»Apartman številka tri!« se je priklonil poslovodja.
Corsignac je precej časa strmel predse, nato je bilo pa mahoma videti, da se je odločil. »Poskrbite, da odvedejo mojega tajnika v moj afnartman. — Sam se najrurej oglasim pri ženi!«
»Kakor izvolite!« Poslovodja je mignil natakarju, ki je stopal mimo, med tem ko se je Gregor prepaden obrnil h gospodarju.
urejuje Davorin Etavljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prano Jezeršek. — Za tnseratn) del jo odgovoren Alojz Novak, — Vsi f Ljubljani