Obvestilo lastnikom stavhnih zemljišč
stavhnih zemljišč
V kakšnem primeru gre za denacionalizacijo stavbnega zemljišča določa zakon o denacionali-zaciji (tretji člen). Upravičenci do denacionaliza-cije so fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po predpisih, ki so našteti v točkah od 1. do 29., ter fizične osebe, ki jim je bilo premoženje neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v tretjem členu ZDEN, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Ti predpisi so bili sprejeti najkasneje do leta 1970, večina je bila sprejetih že do leta 195 8 in pomenijo bistveno pravno podlago za uveljavlja-nje denacionalizacije.
Na kakšni pravni podlagi je bilo zemljišče odv-zeto je razvidno iz zemljiškoknjižAega izpiska (hi-storičnega), ki ga lahko posameznik pridobi, tako
kot informacijo o zemljišču, na zemljiški knjigi. Ce zemljišče ni bilo odvzeto na podlagi v zakonu navedenih členov, upravni organ izda sklep in z njim zavrže zahtevo za denacionalizacijo.
Način vračila tega zemljišča bo najbrž določal drug zakon, ki pa do sedaj še ni bil sprejet.
V večini primerov občani zamenjujejo pri obliki podržavljanja zemljišča ZDEN in zakonom o pre-nehanju lastninske pravice (1976) in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno vrnitev, ki je bil podlaga za sprejetje občinskega odloka, ta pa za podržavljanje stavbnega zemljišča. V prime-ru občinskega odloka je bilo namreč zemljišče podržavljeno na podlagi zakona, ki pa ni naveden v 3. členu zakona o denacionalizaciji, kar pomeni, da tako podržavljena zemljišča ne morejo biti predmet denacionalizacije.