LISTEK. Moja miljena Ma-a. (Alegoričaa farza.) Piše S a d i n o m i s. (Dalje.) Žalostuo življenje! Trpim in delam ter pretakam solze, kolnem v duši, obraz pa mi je začel dobivati Dekake svetohlinske gube. Vso euergijo sem izgubil, značajnost iraam shranjeno med starinami. — Gorje, če jo moja ljuba Ma-a zavoha! Preprieanja pa imam samo še 28 cm dolg eksemplar (raalo izdajo), zašit v notranjem žepu jopiča, ki ga nikoli ne slečem. Kaj bo. če ga ona zaloti. — V skrbeh sežem dostikrat z roko na ono stran. Pa to ni dobro, baš to nesamohotno gibanje moje roke me lahko izda. Moje stanje je časib obupno. Ona pa verua čuvarica vseh mojih de). Kadar ji skoči v glavo tista njena sitnost, pa si zopet kaj novega domisli, seveda samo v poranoženje niojega trpljenja. Nekpga dne je zapazila, da nimajo vsi otroci enakih peresnikov. Takoj mi je ukazala sestaviti nov zapisnik o orodju, ki ga rabijo otroci. Sestavil sem zapisnik, in ona ga je odobrila. Poslej morajo imeti moji otroci v enakih dobah eoaka peresa, svinenike, guraice, držala, papir i. t. d., da, celo barva zvezkov se raora ujemati. — Drugič ji je prišlo na misel, da bi rada poznala vse napake, ki jih napravijo otroei v govoru. Sestaviti sem ji moral nov zapisnik vseh govomih napak. Gorje rai, če bi ne imel tega zapisnika vedno pri rokah! BAta, po katerem §-u je Janezek napako naredil?" — »Ljuba moja, po 3. §\u — Prav! — Tako me večkrat izkuša. — Ona seveda se ponaša, da je skrbna čuvarica materinščine. — Ko je v soseščini gorelo, ji je takoj prišlo na misel, da se sestavi navodilo, kako zapustiti stanovanje v slučaju ognja ali potresa. Ponižno sem sključil mojo grbo in napisal sem sporazurano s sohlapci navodilo za izpraznenje stanovanja ob času ognja ali potresa. To navodilo moram imeti vedno v bližiui, da ne pozabim ob času ognja ali potresa odvesti svoje mladine na varno. Ko je prebrala to vzorno navodilo, je zadovoljno pokimala in vzdihnila: BZdaj vsaj lahko mirno zaspim!1* — Hišnega reda niti ne omenjam, saj je povsem njena natančnost in red. Skrbna mati nikoli ne pozabi skrbeti ža zdravje svojih otrok. Tudi moja ljuba Ma-a je skrbna in vestna mati. Oskrbela si je domačega zdravnika in si dala zaradi reda sestaviti zopet novo navodilo. Meni pa je strogo zažugala, da ga vestno izpobjujem. Seveda jo slušam, ker vidim, da je tako prav. Oasih mi je prav jako žal, pa prav za res, da nisem zdravnik — o, kako dobro bi bilo že zaradi reda in natančnosti! — Cudno je raoje življenje, podobno neugaslemu vulkanu, samo da ta lava, ki bruha iz raeno, ni moja, temveč moje Ijube Mae. Dogodi se vsak mesec, da kako novo sitnost ugaaja. Ni dolgo tega, kar je pregledovala raoje redne zapisnike. Opoldne pri kosilu me je nekam srpo gledala izpod naježenih obrvi. Pričakoval sera, vdan v božjo voljo, novega izbruha. Nisem se motil. Okolo četrte ure popoldne pridrvi k meni ter zafue očitati, da sem površen. Opazila je namreč, da ne delam v zapisnikih po praznih rubrikah enako dolge črte, nekatere niso celo ravne. Na njen ukaz sem moral priglasiti to svojo zanikrnost svojemu gospodu. Ta pa je v svoji sveti jezi sklical vse moje sohlapce, da skupno doženeroo, kakšne črte naj delamo vbodoče po praznih rubrikah. Po dveurni duhoviti in globoko zamišljeni debati smo se zedinili, da se morajo delati poslej 4 mm dolge črte z ravnilom — ker to je za napredek človeštva neskončne važaosti! Moj dodatni predlog, da se da debata tiskati in razpošlje urbi et orbi, je bil odklonjen, češ, da bi se utegnili drugi te ideje prilastiti. Komaj je bil edikt izdan, že me nahruli moja Ijubezniva, da moram jaz vse zapisnike v smislu sklepa popolniti. Vdal sem se. iSakupil sem si tiskovin in pisal sem iznova vse zapisnike. Koliko noči je šlo proti vragu, toda imel sem za to muko sijajno poplačilo. Moje udrte oči so ugledale vse one krasne, mikavne svetiniee v tisočih in tisočih izvodih tam nekje v nočni tmini, pravim, vse one svetinice, ki dičijo slavnim hlapcem prsi za zasluge in delo. Da, gledale so jih moje udrte oči v nočeh dela. Vendar so bile te svetinice nekam čuduo barvane, vseh sedem barvic so izpreminjale, in meni je bilo tako milo in tožno pri srcu. — Bila je moja Ijuba Ma-a pri sohiapcu, velikem podrepniku in petolizniku, Ta ji pokaže svoje zapisnike. Iraena in priimki so bili pisani z okroglo pisavo. (Konec.)