amiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I štev. 4. __________ ........i....milili....................niMimmli.........iiiiii...........................im...........im.........................................................................im................ ......................................iiiiii..........mn...milili.n.iiiiiiiiiimim LJUBLJANA, 1. marca 1922 jimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinj! Leto III. | lin.......im.......... R. Badiura. II. smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah dne 26. februarja 1922. Po izkustvih iz lanske I. jugoslavenske smučarske tekme v Bohinju in vsled letos močno naraslega števila že dobro kvalificiranih smuških krmarjev zdelo se je zimskošportnemu odseku Športne zveze umestno, da se izbere za II. Jugoslaven, smučarsko tekmo primernejši svet kot lanska bohinjska tekmovalna proga (5 km) čez Dobravo. Vsled tega je bil sprejet krmarjev načrt: da se premesti letošnja prvenstvena tekma v Gorenjo Savsko dolino in se strasira popolnoma nova, smučarjem manj poznana in daljša proga skozi prekrasno našo alpsko dolino »Planico«, na kateri naj se jasno pokaže razmah in napredek v jugoslavenskih smučarskih vrstah prvič iz vse Jugoslavije in v o b č e še specielno med našimi v Sloveniji. Proga skozi Planicoje bila raztegnjena na približno 10 km, ako se upoštevajo vsi mnogobrojni zavinki. Vila se je iz R u š j a (moški start približno 1500 m) pod veličastnim Jalovcem (2643 m) po zapadni strani Malega Kota polagoma padajoč po obronkih Vevnice in Strugove špice ter krenila nato v desno preko plane goščave k idilični pastirski koči, ki se zove »T a -mar« (1108 m) — ravno nasproti v led vkovanemu skakalcu »Nadiža« (izvir Save) pod Srednjo P o n i c o. Odtod je potekala proga čez skoraj nevidno visečo planico »Zelje« z lepimi košatimi brinami, valovito čez štiri brežičke po običajni poletni vozni poti ob gozdu do širokega struga med Suhim Vrhom in Ciprnikom. Odtod se je vzpela dokaj visoko na vrhnjo planoto v Dolgem Rušju (damski start) in zopet neznatno padala skozi zelo močno razpredeno rušo k le'seni ograji (ovira). Onstran ograje je bilo treba pasirati trd mali plaz (podričal isto' noč prej), se vzpeti po gozdiču na vrh obsežne senožeti »Slatine« in po njej navzdol smukniti skozi cilj na spodnjem koncu Slatin. . Smuka je bila v prvi polovici (v senčinah) mimo Tamarja še dokaj ugodna (suh sneg); nižje doli na obronkih Suhega vrha, posebno pa čez Dolgo Rušje in na Slatinah, kjer je močno pripekajoče planinsko solnce sneg že omečilo, n i šlo več lepo gladko. Start. Skupni odhod na start se je pričel ob 6.30 iz Rateč ob markirani tekmovalni trasi; nadzorniki so bili postavljeni in vrste predane starterju ob 9.45, nakar sta krmar in njega spremljevalec Jože Dolenc podričala raz moški start na cilj in javila ob 10.18, da je vse v redu in je določen pričetek tekme točno na 10.15. Potemtakem je smuknil prvi tekmovalec iz vrste starših ob 10.15, prvi iz vrste mlajših ob 10.25, prvi iz damske vrste na damskem startu pa ob 11 :55 : 30. Vsi tekmovalci so se spuščali raz start z ozirom na pozno startanje samo po p o 1 -minutnem intervalu! Potek tekme, ocena itd. — Kakor razvidno iz pregleda, je tekmovalo 60 smučarjev, in sicer 53 moških tekmovalcev in 7 dam, kar znači ravno za polovico boljšo udeležbo napram lanski tekmi v Bohinju (30 = 26 + 4). — Tekma je potekla gladko, t. j. brez vsakršnega incidenta in — čujte — brez havarij (niti en smučar ni zlomil smučij), kar se redko beleži po izidu sličnih tekem! Doseženi čas 26 :54 moramo priznati kot jako lep uspeh na 10 km dolgi progi po brdih s protistrminami in več zaprekami pri delno ojuže-nem snegu. Pohvale pa ne zasluži le samo ta naš letošnji rekord, temveč drugo dejstvo, ki se je tu pokazalo, in to je: izredno dobra srednja mera, ki jo izkazuje pregled časov. Primerjajoči tek odborovega krmarja in tovariša, ki sta dospela v hitrem, dasi ne pehajočem tekmovalnem tempu v 33 minutah (z 1 piko!) na cilj, moremo imenovati vse hitrosti do 35 min. raz moški start na cilj ob že pojasnjenih ovirah kot zelo lepo kvalifikacijo smučarjev, in teh je bilo: izmed 53 — 24, torej znači to nad polovico prav dobrih krmarjev! — Posebno lepo se je obnesla vrsta mlajših — in z lahkoto trdimo, da bi se bila obnesla še bolje, ako bi bil vrstni red mlajših postavljen pred staršimi. Da vemo prav oceniti I. in II. čas, ni odveč, ako pripomnimo, da sta le-ta dva odhajala raz start šele v najposlednjem času (»izredna smola«), in sicer I. po vrstnem redu kot 48. in II. kot 50. izmed 53, dočim je bil spuščen raz start III. najboljši kot 3., torej koj v začetku! Še lepši uspeh bi se bil sigurno pokazal, da ni bil odbor vezan na pozno dohajajoči gorenjski vlak (šele ob 11.20), vsled česar se je moral nastaviti pričetek tekme šele na 10.15 namesto že na 9. uro dopoldne, kar bi bilo umestno iz zgolj smuško-sportnih ozirov. V celem smo torej lahko zadovoljni s potekom te sijajne, dosedaj najlepše jugoslavenske smučarske manifestacije, na kateri je vse pokazalo svojo lepo, dobro voljo: tako smučarji kot gledalci in v ne mali meri — kar posebno poudarjamo — naši pristni, narodnozavedni Ratečani in Ratečanke kakor tudi samo božanstveno planinsko solnce nad divno našo »Planico«, ki jo toplo priporočamo vsem turistom! Pregled tekem. Šle- vilo vseh tekmo- valcev Ime Klub . bivališče Letoš- nji na- raščaj Zdri-čal|a| raz slarl kot Do-spel|a) na cilj kot Krmaril v celem minul Ko»čm skupni efokt po času Časlna mesla in darila • Vrsta starejših (nad 25 let) 1 Seljak Ante, uradnik .... Ilirijo Zidani most 1. 5. 32 :59:5 11. 2 Pelan Stanko, uradnik . . . „ Ljubljana 2. 12. 39 :57 : 7 33. j Tekmoval 3 Schescherko Emil, privat. . . — Št. Jurij ob j. žel. 3. 1. 29 : 28 : 1 3. ! izven 4 Klofutar Peter, obrtnik . . . SPD Kranjska gora 4. 8. 34 :45 : 4 21. 1 konkurence 5 ing. Mihajlovič Jovan . . . Jugoslavijo Beograd 5. 6. 33: 17 :3 15. 6 dr. Gradnik — Ljubljana N 6. 18. 60 :22 : 9 48. 7 Kveder Janko TKS » 7. 13. 40: 17 34. 8 Čop Jože SPD Jesenice 8. 7. 34 : 40 :6 20. 9 Čukac Ivo SKZ Zagreb 9. 17. 57 :8 : 2 47. 10 Higersperger Pavel .... TKS Celje 10. 15. 45 : 4 : 5 39. 11 Habicht Ante „ Ljubljana 11. 2. 30: 1 : 5 4. 12 Bikar Petar SKZ Zagreb 12. 16. 45 :26 :8 40. 13 Šolar Fran ZSOB Bohinj. Bistrica 13. 11. 37 :46 : 3 .29. 14 Ojcel Hubert SPD Kranjska gora 14. 4. 31 :37: 6 7. 15 dr. Aranitzky Fedor .... SKZ Zagreb N 15. -- izstopil — 16 dr. Zupanc Franc, odvetnik . f.SK Ljubljana 16. ' izslopil — 17 dr Haus Oto, zdravnik . . . — Golnik 17. 9. 34 :53 22. 18 ing. Bartel Ivan Ilirija Ljubljana 18. 14. 44:24 38. 19 ing. Pokorn Fran ZSOB Bohinj. Bistrica 19. 10. 35 : 35 : 5 24. 20 Kodela Henrik SK Celje Celje 20. 3. 30:45:6 5. IV. (venec) Vrsta mlajših (pod 25 leti) 21 Čop Albin TKS Ljubljana 1. . 9. 33: 17 14. 22 Hartman Kamil LASK » 2. 7. 33:11:8 12. 23 Delkin Oskar TKS » 3. 24. 44 : 2 : 5 37. 24 Kajzel Vladimir, dijak .... „ » 4. 13. 33:54 19. 25 Ojcel, ml SPD Kranjska gora 5. 11. 33 : 30 : 3 17. 26 Golob Roman, dijak .... LSK Ljubljana 6. 15. 36:2 25. 27 Cimperman Maks TKS » 7. 27. 48:14:5 43. 28 Dacar Robert, akad LSK » 8. 17. 36:54 : 4 27. 29 Godec Tomaž ZSOB Bohinj. Bistrica 9. 3. 31 : 17:6 6. V. (venec) 30 Trnkoczy Stanko, dijak . . . TKS Ljubljana 10. 6. 32:56:5 10. 31 Golob Fran, akad LSK » 11. — izslopil ' 32 Magolič Ladislav TKS » 12. 23. 41 : 18:5 36. 33 Sbrizaj Pavel „ » 13. 22. 41:3:2 35. 34 Černe Stanko SPD Kranjska gora 14. 5. 32:39 9. 35 Rus Fran TKS Ljubljana 15. 10. 33:24 16. 36 Gabršček Janko „ » 16. 12. 33 :53 18. 37 Brandt Hubert n » 17. 20. 39:29 31. 38 Kiirner Oskar Ilirija koles. » 18. — izstopil — 39 Škrajnar Ante TKS » 19. 8. 33: 14 13. 40 Ludovik Ferdo Primorje » 20. 25. 45:27 41. 41 Šircelj Vinko Ilirija » 21. 16. 36:37 26. 42 Logar Ante LASK » 22. 29. 49:55 45. 43 Schneller Kolom 1IAŠK Zagreb 23. 21. 39:38 32. 44 Košca Janko TKS Ljubljana 24. 26. 47: 16 42. 45 Kovač Saša, dijak . . . . . n » 25. 14. 35: 15 23. 1. Prvak smuč. 46 Prestor Joža Hermes » 26. 4. 32:30 8. krmarjev Ju- 47 j. Černivec Sergij, dijak .... TKS » 27. 18. 37:3 28. goslavije (1. 48 Švigelj Zdenko, akad LSK * 28. 1. 26:54 1. darilo in ve- 49 Glavič Stanko ...... TKS » 29. 30. 52:48 46. nec) 50 Švigelj Fedor, dijak .... LSK » 30. 2. 28:29 2- II. (venec) 51 Zorko Drago TKS » 31. 19. 38:21:1 30. 52 Eržen .Vilko LASK » 32. 28. 49:28 44. 53 Bleivveis Fedor, akad. .... LSK » 33. — izslopil — v Damska vrsta 54 Mayer Majka Ilirija Šoštanj N 1. — 8:25 5. 55 Ferjan Gelca „ Ljubljana N 2. — 7:40. 4. 56 Šepetavec Talka „ » N 3. — 7:3 1. i 1. (venec) 57 Bartel Ana „ » N 4. — 12:40 7. 58 Vučina Vida LASK » N 5. — 7:28 3. III. 59 Bloudek Milena Ilirija » N 6. — 7:24 2. II. 60 Kačič Vera » N 7. — 11:16 6. Odbor smučarske tekme: Vseuč. prof. dr. I. Jesenko, načelnik. Podpredsednik »Športne zveze« Joso Goreč, nač. namestnik. Sodniki: dr. Hubert Souvan, dr. Ulmansky (Zagreb), Stanko Tominec, I. Malenšek. S t a r t e r j i : I. Pečar, nadučitelj (Rateče), Drago Paulič (Zagreb), L Palovec (damski start). Rdeči križ: dr. I. Tičar, dr. J. Demšar. Krmar: R. Badiura. Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški; - O NEMŠKI VISOKI ŠOLI ZA TELESNE VAJE. II. Med semestrom se je potem še vpeljal koleg »Merjenje telesa in raziskavanje tipov«. Je to praktični kurz merjenja, o kojega važnosti bom še pozneje poročal. Predavata docenta dr. Kohlrausch (Berlin) in Kriimmel (Miinchen). Razen teh teoretiških predavanj, ki se jih smejo udeležiti nele redni slušatelji, temveč dijaki berlinskih viso- Iz nem. vis. šole za telesne vaje: masaža. kih šol sploh, prireja H. f. L. za slednje še posebne semestralne praktične vaje iz vseh športnih panog in telesnih vežb. Te vaje trajajo v tekočem semestru od 1, novembra do konca marca. Slušatelji H. f. L., ki so si telesno vzgojo izbrali kot poklic, imajo po končanih študijah napraviti diplomski izpit, ki se deli na pismene, ustne in praktične izkušnje. Kot pismeno delo ima kandidat tekom določenega roka treh mesecev izpraševalni komisiji predložiti razpravo o kakem predmetu iz vadbenega, zdravstvenega, upravnega nauka ali vzgojeslovja, ki si jo sam izbere. Pri ustnem izpitu mora kandidat dokazati, da se je temeljito seznanil z ustrojem človeškega telesa in z delovanjem njegovih organov, da ima vpogled v psihologijo in pedagogiko, da je poučen o zgodovini telesnih vežb in o organizaciji društev in zvez, ki se z njimi pečajo, da pozna vsa pravila, orodje in njega uporabo ter da je usposobljen, zasnovati vežbališča in nadzirati njih graditev. Pri praktičnem izpitu ima kandidat dokazati lastne telesne vrline. Ta izpit obsega zaradi tega dolžnostne vaje iz lahke atletike, telovadbe in plavanja. Tu se zahteva tek na 100 m in tek po polju na 5 km, skok v višino in skok na daljavo, metanje krogle in metanje kopja, plavanje na 300 m v poljubnem stilu, plavanje pri poskusih rešitve po predpisih nemške reševalne družbe, potem vaje na drogu, bradlji in konju, plezanje po vrvi in dviganje bremen. Posebno iz-vežbanost in temeljito znanje je treba dokazati v kaki posebni stroki, ki si jo kandidat lahko sam izbere. V tej ima tudi dokazati svojo učno usposobljenost z dvema poskusnima nastopoma, ki trajata po 20 minut. ^Razen tega pa mora kandidat izpričati, da se je praktično dobro izuril v vseh drugih panogah, da zna pomagati v prvi sili in pri poškodbah ter da je izurjen v masaži. Po uspešno prestanem izpitu dobi kandidat diplom H. f. L. Športnike bo tu zanimalo, kakšni uspehi se dosegajo pri praktičnih preizkušnjah. Naj torej navedem rezultate lanskega leta. Vsled potrebne mnogostranske izobrazbe slušateljev je umevno, da so uspehi posameznih vaj nekoliko manjši, kajti kot merodajna momenta stojita v osredju tehnika in učna usposobljenost. Kljub temu je lanske praktične rezultate označiti za dobre. V lahki atletiki kot posebni stroki so bili povprečni uspehi naslednji: 100 m 12.4 sek.; 400 m 58.1 sek.; 1500 m 5 min. 5 sek.; 110 m tek z zaprekami 21.3 sek.; skok v višino 1.46 m; skok v daljavo 5.50 m; skok s palico 2.50 m; metanje krogle 8.61 m;_ metanje diska 26 m; metanje kopja 32.20 m; metanje žoge 38.24 m. Pri dolžnostnih vajah iz lahke atletike se je doseglo: 100 m 13 2 sek.; skok v višino 1.48 m; skok v daljavo 5.03 m; metanje krogle 7.46 m; metanje kopja 29.55 m. V plavanju kot dolžnostni vaji je bil povprečni rezultat na 300 m 7 min. 28 sek. Sedaj še par besedi o poklicnih možnostih, ki se nudijo absolventom visoke šole za telesne vaje. Najvažnejša službena mesta, ki so diplomiranim športnim in telovadnim učiteljem na razpolago, so naslednja: 1. kot športni, telovadni, plavalni, veslaški, nogometni učitelji in učitelji za tenis na privatnih ali državnih zavodih, univerzah, šolah in v društvih; 2. kot voditelji uradov za telesno vzgojo, kakor jih v vedno večji meri ustanavljajo komunalne, okrožne in državne oblasti; 3. kot mladinski goji telji pri uriadih in družbah; 4. kot uredniki športnih listov in velikih dnevnikov s športnimi prilogami; 5. kot upravitelji in nadzorniki tekmovališč in igrišč; 6. kot tajniki in poslbvodje športnih in telovadnih društev; 7. kot voditelji kurzov za izobrazbo predtelovadcev, mladinskih gojiteljev in športnih načelnikov. H. f. L. preskrbuje v življenje vstopajočim praktikantom potom nemške zveze športnih učiteljev službena mesta in je v ta namen ustanovila posebno posredovalnico. Iz nem. vis. šole za telesne vaje: masaža. Občni zbori. Občni zbor športnega kluba Ilirija. 14. t. m. se je vršil redni letni občni zbor S. K. Ilirije. Posebno velikega zanimanja za občni zbor med članstvom ni bilo; od 474 članov se ga je udeležilo le 97, Vsled odsotnosti klubovega predsednika dr. Berceta je vodil občni zbor dr. Kropivnik. Za SportncT zvezo se je udeležil občnega zbora podpredsednik J, Goreč. Iz poročil navajamo v kratkem; Klubu je pristopilo tekom 1921, leta 153 novih članov, izstopilo jih je 80, umrl je 1; klub ima početkom sezone 1922 474 članov (15 ustanovnih, 187 rednih in 272 podpornih). Tekom leta 1921. je imel klub 66 športnih in 1 zabavno prireditev (58 nogometnih tekem, 4 rokometne, 2 lahkoatletičoi, 1 plavalno in 1 tenis). Razen tega je sodeloval klub v raznih tekmah Športnega tedna, v 2 reprezentančnih nogometnih tekmah, v plavalni tekmi za jugoslovansko prvenstvo na Bledu, v plavalni tekmi Ljublj, športnega kluba in v raznih zimskošportnih tekmah v Bohinju. Klub ima prvenstvo Slovenije v nogometu 1920/1921, stoji dosedaj tudi na čelu prvenstvene tabele 1921/22, ima prvenstvo Slovenije v ženskem rokometu za 1921, dosegel je večino lahkoatletičnih prvenstev Slovenije, prvenstvo Jugoslavije v vodnih skokih in celo vrsto drugih uspehov v plavalnih, zimskošportnih in tenis-tekmah. Odbor se je trudil izboljšati notranjo organizacijo, kolikor mu je bilo ob množici javnih prireditev to le mogoče. V sekcijah se je moral boriti opetovano z velikimi težkočami, posebno v nogometni sekciji, kjer je bil prisiljen, ako je hotel zavrniti pretečo desorganizacijo, poseči po skrajnem sredstvu in izključiti tri glavne razdiratelje, potem ko so ostali vsi drugi koraki brezuspešni. Odnošaji z domačimi klubi so bili v prošlem letu vobče prijateljski. Raznim klubom se je opetovano dal na razpolago klubov športni prostor, Vsled razdorov v podsavezu in izvest-nega nešportnega osebnega agitiranja so se ti odnošaji na jesen močno ohladili. Med ljubljanskimi klubi v poslednjem času na žalr>-.t ne vlada več nekdanji tovariški športni duh. Vseskozi prijateljski odnošaji so vezali klub s Sparto in Ljublj S. K. ter izven ožjih mej s Hrvatskim akademskim S. K. v Zagrebu, s splitskim Hajdukom in s praško Slavijo. Stiki s Športno zvezo in L. N. P, so bili med sezono jako živahni. Obe organizaciji sta v premnogih slučajih opirali svoje delovanje na S. K. Ilirijo. V poslednjem času so nastale med novim vodstvom L. N. P. in klubom znatne diference, ki so dale povod, da je L. N. P. klub dvakrat neupravičeno kaznoval V teh razmerah je apeliral odbor na J. N. S., ki je obe kazni razveljavil. Novi odbor ozir. vodstvo nogometne sekcije ima prevzeti ozir. nadaljevati pogajanja za mednarodne tekme z dunajskim Floridsdorfom, praško Čechie, brnskimi Židenicami in M. T. V. 1860, Miinchen. O delovanju posameznih sekcij poroča »Sport« št. 3. Blagajniško poročilo izkazuje koncem leta 1921. deficit K 25.989-72, ki pa je krit z inventarjem v vrednosti K 135.770-41 Poslovni promet je dosegel v pretečenem letu vsoto 2,359.353 K 62 vin. V novi odbor so bili izvoljeni gg. L. Koritzkv. dr. Berce, Sirceh, Betetto, dr. Kropivnik. Komar, Logar. Vidmaier. ing. Bloudek, Baltazar; v nogom, sekciio Betetto. Pretnar, Vodišek; v lahkoatl. Beneš, Vilhar; v plavalno Kavšek; v rokometno dr. Kropivnik: v tenis Logar, Pogačar. Beltram; v zimsko Šircelj ml., Vodišek. •— Revizijski odbor: Bežek. Pogorelc, Blumauer. —- Razsodišče: dr. Demšar, dr. Senekovič, dr. Pretnar, Valašek Z„ Thaler. Na. novo se je osnovala samostojna »uprava igrišč«. Odrejen ii je delokrog: vzdrževanje športnih prostorov, nove gradnje, oddajanje športnih prostorov v najem, poravnava najemnin za športne prostore iz lastnih sredstev. »Uprava igrišč« vodi lastno knjigovodstvo in korespondenco. V upravo so bili izvoljeni gg.: Koritzky, Jerala, im«. Bloudek, Beltram, Baltazar. Načrti novega odbora: Nadaljevanje akcije za pridobitev novega lastnega športnega prostora, gradnja garderobe, ob uspešnem delovanju plavalne sekcije realiziranje lani opuščenega načrta, da se postavi ob Ljubljanici športno kopališče. Poleg tega, kot samoobsebi umljivo, izpopolnitev posameznih sekcij, različne javne prireditve itd. Veliko pažnjo hoče posvetiti novi odbor odgoji naraščaia. Ing. Stanka Bloudka in Evgena Betetta je imenoval občni zbor z ozirom na izvanredne zasluge na Polju nogometnega sporta soglasno za častna kapitana. — G. Betettu se je istočasno v imenu kluba izrekla zahvala in priznanje za njegovo veliko delavnost za splošni razvoj slovenskega nogometa. Članarina se je zvišala na 10 K mesečno. Redni občni zbor S, S, K. Sparta. III. redni Jetni občni zbor S. S. K. »Sparta« se je vršil dne 12. februarja 1922. Navzoč je bil celokupen odbor ter nad tri četrtine izvršujočih članov. Po pozdravu predsednika g. ravn. Juga je podal tajnik g. Jerala tajniško poročilo, v katerem je obširno očrtal delovanje kluba, ki se je poivzpel v pretečeni sezoni do precejšnje višine. — G. Juvan je poročal o denarnem prometu kluba v nrošli sezoni, stanju blagajne ter pregledu članstva, —- Nato se je razvila ostra debata glede nameravane fuzije s S. K. »Ilirija«. Pri glasovanju so bili trije glasovi za fuzijo, ogromna večina pa za nadaljnji samostojni obstoj kluba. V novi odbor so se izvolili sledeči gg.: Predsednik g. ravnatelj Anton Jug, podpredsednik g. Josip Medved, I. tajnik Stanko Vrančič, II. tajnik Ivan Učak, blagajnik Nande Juvan, odborniki: Franc Žargaj, Premelč Slavko, Matul Dore, Bregar Roman in Kotnik Maks. X Redna glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza. O redni glavni skupščini L. N. P. smo prejeli sledeče poročilo: Dne 28. januarja 1922 se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani redna glavna skupščina L. N P. Udeležilo se je je 13 včlanjenih klubov. V uvodnem govoru je predsednik g. Birsa navedel glavne 'točke delovanja upravnega odbora v kratki dobi od izredne skupščine do današnje redne: Vsled sklepa izredne skupščine se ie revidiralo delovanje prejšnjega odbora. Tako je upravni odbor rešil v končni instanci zadevo g. Slamiča in S. K. Primorje. Nadalje se je ugodilo prizivu igralcev gg. Balinca, Bre-garia, Vrančiča in Omana. S. K. Hermes ni vztrajal na reviziji zadeve Dolinar in Pleš. — Upravni odbor ie izdelal podroben akcijski program, ki se je objavil v 1. štev. letošnjega »Sporta«. Delovni načrt gre za tem, da se pospeši tehnični in organizacijski napredek slovenskega nogometa. V odboru samem se ie delo blagajnika in drugega tajnika preuredilo, V to svrho bodo klubi na novo prijavili igralce. — V tretji vrsti je delovanje uppravnega odbora šlo za tem, da vzdrži v organizaciji disciplino proti težavnemu položaju, ki je nastal vsled resistence izvestnih klubov in športnikov. Tozadevno je vplivala zelo škodliivo neosnovana odklonitev sodelovanja v podsavezu od strani S. K. Ilirije. Poudarja, da bi na tako pot ne smela društva in posamezniki, ki so v službi športnih idealov. Pravilno izvoljenemu upravnemu odboru se je vedno lojalno pokoriti in mu omogočiti delovanje. Če pa odbor postopa krivično, so dane možnosti legalnih prizivov. Osebno soglasje je temelj športnih edinic, ki se imenujejo klubi, je pa tudi osnova višie športne organizacije, ki jo zastopajlo podsavezi in državni savez. Osebna strpnoist in edinstvo ie največia dobrina športne družnosti. Brez te ni napredka. Predsednik je smatral kot posebno dolžnost, da izravna nastala nesoglasja in da privede v ljubljanski nogometni podsavez športno solidarnost. Trud je bil zaman. Upravni odbor je na njegov predlog sklical današnji občni zbor, da se na njem vendarle doseže enotnost in soglasje, dasi bi po pravilih mogel delovati neovirano celo upravno leto. G. Kandare poda kot tajnik nastopno poročilo: Iz upravnega odbora sta takoj na izrednem občnem zboru izstopila gg. Betetto in Koritzkv (S. K. Ilirija), ker sta dvomila v delavnost novega upravnega odbora. Izstopil ie tudi g. Kotnik IS. K. Sparta). Vsled tegai sta se pozvala S. K. Ilirija in Sparta, da izpolnita tri mesta. Ilirija je ponudbo odklonila, Sparta na lozadevni dopis sploh ni odgovorila in je bila vsled tega od L. N. P. kaznovana. Na prazna mesta so se kooptirali gg. Hartman, Saksida in Mandelj. Na mesto g. ravn. Juga kot revizorja ie bil izvoljen g. Gregorič. Imenovanje podsaveznega kapitana se je začasno opustilo. V kratki upravni dobi ie imel upravni odbor pet sej, poslovni pa dve. Število včlanjenih klubov ostalo neizpremenieno: in sicer je bilo 19 rednih in 5 začasnih Nato poroča tajnik o delovnem načrtu za bodoče upravno leto, Sklenilo se je tudi razpisati sodniški tečai, da bo podsavez razpolagal s primerno usposobljenimi sodniki, kar je velike važnosti za pravilen razvoj prvenstvenega tekmovanja. Po-slovni odbor je določil podrobnosti novega evidenčnega pregleda nad prijavljenimi igralci L. N. P. Izrekle so se nastopne kazni: dvema kluboma strog ukor, enemu klubu zabrana igre za tri mesece s predlogom na Savez, da se zniža na dva meseca,' trem klubovim članom kazen po § 15., enemu igralcu zabrana igre za šest mesecev radi prestopa Tajništvo je prejelo 37 dopisov in jih odposlalo 41. G. Svetek navaja sledeče podatke iz blagajniške knjige: A. Računski zaključek 28, jan, 1922: Dohodki 271063 Din, izdatki 379-75 Din; čisto premoženje 28, jan. 1922: 2330-88 Din. B, Izkaz imetja L. N. P, dne 28, januarja 1922: 1. Gotovina glasom blagajniške knjige 164-88 Din, 2. čekovni urad 45-— Din, 3. Slov. eskomptna banka 2000-— Din, 4. dolžniki 121-— Din, skupaj 2330-88 Din. K temu poročilu dodaja blagajnik, da ni mogel oceniti inventarja, ker ga še ni prejel, G, Gregorič prečita poročilo preglednikov, ki se glasi: Podpisana sva pregledala blagajniške knjige prejšnjega in sedanjega odbora. Prve sva našla v neredu: manjkajo potrebne priloge; vsote so črtane in pisane črez; knjiga sama ne odgovarja potrebam blagajne; iz knjige so iztrgani listi. Blagajniško knjigo g. Svetka sva našla v redu. Predlagata prejšnjemu blagajniku nezaupnico in g. Svetku zaupnico za njegovo delo. K poročilom otvori predsednik debato. G. Jerala prečita obrano radi nerednosti v njegovi knjigi. Med drugim omenja tudi, da niso po njegovi krivdi bile knjige toliko časa nepregledane. G. Gregorič graja, da se je za blagajniško knjigo žrtvovalo samo 11 kron, medtem ko se je darovalo S. K. Sparta 1000 K. Glede predaje inventarja omenja g. Baši n, da g. Vodišek ni oddal revijalnega arhiva, ki je last pod-saveza. G. Kralj je revidiral blagajniško knjigo in ugotovil, da nekateri računi niso razvidni iz sejnih zapisnikov. Dalje je naziranja, da L. N. P. ni odgovoren za stvari, ki so bile ukradene iz oblačilnice S. K. Sparta, za kar je prejšnji upravni odbor sklenil odškodovati S. K. Sparto s 1000 K. S. K. Rapid ni plačal članarine, v knjigi je razvidno samo, da je Rapid plačal 200 K kazni. Rapid dolguje torej članarino za leto 1921. Pravi pa, da o kakih nerednostih v pravem pomenu besede ni govora, pač pa samo o tehnični nepopolnosti blagajniške knjige, ki pa se za tako obširno organizacijo, kakor je podsavez, mora predpostavljati. Zavrača nekvalificirane besede prejšnjega blagajnika. G. Vodišek odgovarja, da je inventar shranjen pri podsaveznem kapetanu g. ing. Bloudku. Dopis I. tajnika radi predaje arhiva je zavrnil, ker ga je smatral za neolikanega. Kritizira odlok novega upravnega odbora, ki zahteva ponovno prijavo igralcev radi preureditve evidence nad igralci, ker bodo klubi s tem po nepotrebnem oškodovani. Končno omenja, da Ilirija ni zasedla ponujena mesta v odboru L. N. P., ker je upravni odbor zahteval štiri kandidate, iz katerih bi po lastni volji izbiral. G. Uršič pozivlje občni zbor, da se vrne k pozitivnemu tvornemu delu in da pl-eneha z reminiscencami na preteklost. G. dr. Kropivnik očita v daljšem govoru, da se je izvršila revizija, kar pa ni bil sklep izrednega občnega zbora, marveč sklep odborove seje. Kritizira spremembo kazni g. Slamiča, ker je zadeva dejansko bila že končnoveljavno rešena. Program, ki si ga je stavil novi upravni odbor, je samo varanje, ker je neizvedljiv. Ilirija se je odločila proti sodelovanju, ker novi upravni odbor ne daje zanesljivega jamstva za uspešno delo. Končno pobija pravilnost trimesečne zabrane igre, ki se je izrekla proti Iliriji. G. Birsa utemeljuje kazen s tem, da je Ilirija s pasivno resistenco napadla avtoriteto L. N. P. in da je prekršila § 25. podsav. pravil in § 16. o. p. Sicer pa ji pristoja pravica priziva na višjo instanco in v tem oziru zadeva ne spada na današnji občni zbor. G. dr. Kropivnik pozivlje g. Kralja, da se zavzame v ljubljanskem občinskem svetu za športne interese. G. Kralj se strinja s sklepom novega upravnega odbora, da se na novo priglasijo igralci, ker bo vsak klub lahko utrpel po 1 Din za igralca in bo s tem podsavezna evidenca zelo olajšana. Kritizira vedenje Ilirije in Sparte napram upravnemu odboru in nelojalne dopise. Navaja kot primer smešenja kazen S. K. Sparte proti g. Jerali v znesku 3 Din. G. de. Kropivnik izjavlja, da se nekateri gospodje ne morejo udeležiti bodočega skupnega dela v Podsavezu, dokler se jim ne da zadoščenje, osobito, ker se je pisalo v listih o nerednostih v prejšnjem upravnem odboru. G. predsednik je proti oficielnemu zadoščenju, ker občni zbor ni odgovoren za časopisna poročila. Gosp. Kralj dodaje, da je prejšnji odbor dobil zaupnico in da ie s tem zadeva končana. Po daljšem razgovoru se predlog g. dr. Kropivnika zavrne. G. predsednik daje na glasovanje predlog o zaupnici odstopajočemu odboru; ki se sprejme z 11 glasovi proti 2. Glede predlagane nezaupnice prejšnjemu blagajniku zagovarja predsednik spravljivost, posebno ako se uvažuje celokupno delovanje poslednjega, ki je bilo ogromno in požrtvovalno. Zaupnica ni odvisna od tehnične popolnosti blagajniške knjige, marveč predvsem od izpeljanega dela. Vprašanje zaupnice se stavi nato' z dnevnega reda, ker je g. Jerala že dobil zaupnico kot član prejšnjega odbora. Izvoljen je bil nato za upravno leto 1922, nastopni odbor: predsednik g. Birsa, odborniki gg. Betetto, dr. Kropivnik, Ke-pec, Kandare, Starc, Svetek, Bašin, Hribar, Kragelj, Gregorič, Kralj, Šepec in Rebeuscheg. G. Betetto in dr. Kropivnik ne sprejmeta izvolitve, ker sta preobložena z delom v lastnem klubu. Izpraznjeni mesti se rezervirata za S. K. Ilirijo. Predsednik sprejme nato zaupano mesto ter pozivlje, da se novi odborniki poprimejo resnega dela, klubi pa da se strnejo lojalno okoli L. N, P. Program je velik in če ga delno izvršimo, se bo storilo mnogo. Pri raznoterostih se določita g. predsednik in g. Kandare kot delegata na skupščino J. N. S. Dr. Kropivnik predlaga izpremembo pravilnika prvenstvenih tekem tako, da se osnuje enoten prvi razred za ves L. N. P. in da ostane drugi razred razdeljen na dosedanje župe. G. Kralj predlaga, da se pozivlje J. N. S., da omogoči izvedbo predloga prejšnjega govornika v delokrogu L. N. P. Pravi tudi, da je v interesu pod-saveza, da revidira pravilnike. SMUŠKA SKAKALNA TEKMA. Prvotno na nedeljo, dne 19. februarja 1922, razpisana skakalna tekma v Bohinju se je morala vsled momen-tanega preokreta v vremenu zadnji trenutek odpovedati. Preložila se je nato na 24. februarja, vendar je bil pravi čas zamujen in jug, ki je nastopil tedaj v vseh Alpah, je bil že premočan, da bi dopuščal še skoke, ki bi odgovarjali tehničnemu stanju skakalnice. Tudi dan je bil neugoden za tekmovalce, vsled česar je bila udeležba le skromna. Zanimivo je, da je dosegel Mihajlovič v nedeljo v treningu 28 m, medtem ko je pozneje jug onemogočil vsake dobre uspehe. Startali so trije tekmovalci, ki so dosegli sledeča mesta; Prvo in naslov prvaka Jugoslavije si je priboril Viktor Šubert (Hermes) z 1-5 točk, drugo mesto Mihajlovič Jovan (Jugoslavija, Beograd) z 1-5 točk, tretje Prestor Joža (Hermes) z 1-65 točk. Najdaljši skok je dosegel Šubert s 15 metri, s padcem, medtem ko jie bil skok 14-7 m stoje izpeljan. Skakalnica se je izkazala prav dobro, le treba bo v bodoče tekme preje izvršiti. V posameznih mestih bo treba napraviti provizorne skakalnice, da imajo smučarji priliko, trenirati v zadostni meri. Sankalna tekma zla prvenstvo Jugoslavije se je morala za letošnjo sezono preložiti, ker je nepričakovano nastopil vremenski preobrat in ni misliti vsled pozne sezone na poznejši termin. Turistovski klub Skala ima med članstvom 42 smučarjev. Odbor je smatral torej za potrebno, osnovati posebni smučarski odsek, kateremu načeluje g. Stanko Trn-koczy. Odsek se je marljivo lotil dela. Posamezni smučarji so se razdelili v oddelke, ki štejejo vštevši krmarja (vodnika) po šest smučarjev. Namerava se sestaviti pet do šest takih oddelkov. Osnuje se tudi sanitetni odsek, ki bo nudil smučarjem pri nezgodah prvo pomoč. Organizira se posebna poročevalska služba. Priredilo se bo več rednih predavanj o smučarskem sportu. Dokler bodo snežne razmere ugodne, bo odsek prirejal smučarske ture v Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške planine. Smučarski odsek T. K. S. namerava prirediti tudi lastno smučarsko tekmo, za katero se bo določil težji gorski teren, Dosedaj so se prijavili v odsek tudi 1 smučar iz Celja in 2 iz Domžal. — V klubu se je nadalje ustanovil odsek amaterskih fotografov. Zelo važen in potreben korak je napravila Skala, ko je osnovala ta odsek, saj vedno pogrešamo lepih posnetkov iz naših gor in z naših sport- nih prireditev. Klub hoče zbrati galerijo smučarsko-turi-slovskih slik. Upajmo, da bo novi odsek kos svoji nalogi! Občni zbor T. K. S se bo vršil tekom meseca marca. Dan in kraj se bosta pravočasho objavila v dnevnikih. Prvenstvene tekme v Beogradu. Upravni odbor B. N. P. je na seji dne 24. februarja izdelal razpored prvenstvenih tekem v spomladni sezoni. Za 12. marec so določene sledeče tekme: B. S, K. — Juda M a k a b i (igrališče Beograjskog sportnog kluba v Beogradu); Jugoslavija — Soko (igrališče Jugoslavije); Hajduk — Jadran (predtekma Jugoslavija — Soko); Vojvodina, Novi Sad — Slavlja, Beograd (igrališče Vojv., Novi Sad); Konkordija (B.)—H. A. K., Novi Sad (igral. H A. K., Novi Sad); Srpski Mač — Uskok; Radnički S. K. — Srbija (predtekma Srbski Mač — Uskok). Tekme 19. marca; B. S. K. — Konkordija (igrališče B. S. K.); Slavija — Soko (igral. Jugoslavije); Hajduk — Radnički S. K. (predtekma Slavija— Soko); • Vardar — Juda Makabi (v Novem Sadu); H. A. K. — Vojvodina (igral. H. A. K., Novi Sad); Omladina — Dušanovac (igral. Srpski Mač). Nadaljnji razpored bomo še objavili, Zagreb—Graz, Zagreb, nogom, podsavez je v soglasju z J. N. S. sprejel predlog štajerskega Fussball-Verbanda za tekmo reprezentanc Zagreba in Graza v Grazu. Termin še ni določen. S. K. Ilirija je plačal v pretečeni sezoni K 67.667-80 K davka (38.411-80 K državnega in 29.256 K občinskega). Trda kazen. Vragovič, igralec Gradjanskega Š. K. v Zagrebu, se je v tekmi z dunajsko Ostmark v svoji znani vročekrvnosti dejansko lotil nekega dunajskega igralca. Kazenski odbor Z. N. P. ga je za ta prestopek kaznoval z dvomesečno zabrano igre, upravni odbor pa je smatral kazen z^ ozirom na obči pravilnik za premilo in jo je povišal na šestmesečno zabrano igre. Iz Jugoslovanskega nogometnega saveza. Dne 13. t. m. je sklepal upravni odbor J. N. S. o nekaterih zadevah iz področja Ljubljanskega nogom, podsaveza. Sprejeta je bila nadalje nova kazenska določba, po kateri je klubom v bodoče prepovedano vlagati na J. N. S. dopise in proteste drugače kot potom svojega podsaveza. Določba se glasi (»Novosti« 18. II.): Ako predloži kak klub Jugoslovanskemu nogometnemu savezu svojo zadevo ali protest mimo svojega pristojnega podsaveza, se kaznuje z globo 100—200 K. Upravni odbor je ugodil prizivu S. K. Ilirije proti sklepu Ljublj. nogom, podsaveza, po katerem se je kaznoval S. K. Ilirija radi direktnega protesta na J. N. S, z ukorom in trimesečno zabrano igre. Kazen se je anulirala, upravni odbor pa kaznuje S. K. Ilirijo v smislu prej citirane določbe z globo 100 K. Iz načelnih nesoglasij s tem sklepom sta I. tajnik Schoss-berger in odbornik dr. Ante Pandakovič odložila svoji funk- ciji, češ, da ne moreta nositi odgovornosti zanj pred glavno skupščino. Zastopala sta namreč edino pravilno naziranje, da se na novo sprejete kazenske sankcije ne more izvajati že v slučaju S. K. Ilirije, temveč šele za bodoče slučaje, potem ko sc bo sklep objavil v službenem glasilu. Nogometna sezona v Zagrebu. Dne 5. t. m. so otvorile letošnjo nogometno sezono tri prijateljske tekme. G r a d j a n -s k i je zmagal brez napora nad drugorazredno Makabi 12:1, Concordia je igrala s Penkala 4:0 in Šparta z Železničarji 2:2. Tudi Penkala in Železničarji sta drugorazredna kluba. — 12. t. m. se prične z nadaljevanjem prvenstvenih tekem. Prvi dan igrajo v 1. razredu Hašk—Victoria in Gradjanski—Šparta. 19. t. m. igrajo dalje Concordia—Slaven (7 minut), Victoria—Slaven (24 minut) in Hašk—Cibalia, Vinkovci (prvak hrv. province). Prvaki žup Českoslov. svaza 1921. Praga: A. C. Sparta, Vzhodna župa: S. K. Pardubice, Zahodna župa: S. K. Slovan, Plzenj, Južna župa: S. K. Tabor, Severna župa: Mladobole-slavski S. K., Severozapadna župa: S. K. Most, Berounska župa: S. K. Zebrak, Zapadnomoravska župa: Moravska Slavia, Brno, Hanacka župa: S. K. Prostjejov, Šlezijska župa: S. K. Slovan, Mor. Ostrava, Bratislavska župa: S. K. Bratislava, Vzhodnoslovaška župa: S. K. Košiče. Praška Sparta je nameravala turnejo v Ameriko, toda je načrt za enkrat opustila, ker igralcem mi mogla zasigurati potrebnih dopustov. Nlagomet v Pragi. Poljski prvak »Cracovia« je igral v soboto in v nedeljo v Pragi. V soboto je podlegel Unionu Žižkov z 2 : 1 ter v nedeljo Slaviji s 5 : 0. Nadaljnji izidi: Sparta—Vik-toria Žižkov 4:1, D. F. C—F. C. Wcidcn (Bavarska) 6:1. Češkoslovaška—Italija 1 : 1. Igrano 26. februarja v Turinu. Italijanska reprezentanca je bila tekom vse igre v premoči, Čehi se imajo zahvaliti za neodločen rezultat edinole svoji izvrstni obrambi. Južna Nemčija^—Nižjeavstrijska 2:0 (1:0). Igrano dne 26. marca v Nurnbergu. Zmaga Nemcev je bila zaslužena. V nižjeavstrijskem teamu je odrekel forvvard Kock-Uridil-Kuthan-Fischera-Cutti. Na Dunaju so bile po savezu prepovedane vse tekme že tretjo nedeljo, in sicer vsled premočenih igrišč. Nogomet na Dunaju. Preteklo nedeljo se je pričela na Dunaju pomladanska nogometna sezija, in sicer s prvenstvenimi tekmami. Izidi so bili sledeči: Sportklub—Ostmark 1 :0. Ha-koah—Vienna 2 : 1, Rapid—Amateure 2:1: pri tekmi je bilo do 20.000 gledalcev. Hertha—Semmering 2:2, Wacker—Admira 3 : 0, Floridsdorf—Rudolfshiigel 3:0. — V drugem razredu so rezultati nastopni: W. A. C.—Slovan 3 : 3. Igra je končala neodločeno, čeprav se je ves čas videla premoč Slovana. Gerst- hof__Red Star 2 : 1, Germania—Blue Star 4 : 0, Donaustadt— Bewegung 3:0, Cricket—Nussdorf 3:1, Sturm 1914—Rennweg 1:1, Simmeringer Sportvereinigung — Sportfreunde 6:3. — Vsled teh izidov se je stanje v prvenstvu nekaj izpremenilo. Hertha je morala prepustiti Hakoah drugo mesto, Wacker je prekosil Vienno ter W. A. F, ter dosegel šesto mesto; Amateuri imajo samo za eno točko več kot Hertha. Na čelu tabele so Sportklub z 20 točkami, Hakoah in Hertha z 18 točkami in Rapid s 17 točkami. Dunajski Rapid diskvalificiran za inozemske tekme. — Švicarski savez je ovadil avstrijskemu savezu S. K. -Rapid, ker je zahteval za tekmo v Bazlu o priliki povratka iz Španije 5000 frankov odškodnine, Švicarji označujejo to zahtevo za pretirano in za amaterski klub za nedopustno. Posledica ovadbe je bila, da je 0.. F. V. začasno prepovedal Rapidu vse tekme v inozemstvu razen onih, ki jih ima že sklenjene. Razentega sta dobila dva člana saveznega predsedstva nalog pregledati Rapidove blagajniške knjige in dognati, kako se je noorabil prebitek iz španske turneie. Zahteve do švicarskega kluba smatra tudi 0. F. V. za ‘pretirano visoke. Olimpijske igre v Parizu 1924. Iz Pariza poročajo, da je francoski ministrski svet sklenil predložiti predsedniku republike Millerandu zakonski predlog, po katerem naj se dovoh za organizacijo olimpijskih iger, ki se bodo vršile leta 1924 v Parizu, državna subvencija v znesku 10 milijonov frankov. Pare de Princes se bo stavil olimpijskemu komiteju na razpolago za zgradbo ogromnega stadiona. m Jugoslavenski koturaški savez (službeno) umoljava sve koturaške i motociklističke klubpve i sekcije u državi SHS, da čim prije pošalju svoju tačnu adresu, broj aktivnih vozača, kao i program za godinu 1922. Ujedno se opozoravaju klubovi, da pripošalju fotografije svojih vozača, da im se može ispostaviti službena izkaznica; jer se ove godine neće uzimati nikakvih izprika, i neće se dozvoliti vozačima na saveznim utrkama bez ove izkaznice startati. Ovaj propis mora se izvršiti bezuvjetno u roku od 2 mjeseca, t. j. do 1. maja. Sve upite i dopise treba upraviti na tajnika M. Riegera, Zagreb, Mrazo-vićeva ulica br. 10. Jugoslavenski koturaški savez obdržavao je svoju II. redovitu glavnu skupštinu, na kojoj je jednoglasno izabran slijedeći upravni odbor: Predsjedbik Franjo Kiseljak, I. podpredsjednik Weller A. Vladimir, II. podpredsjednik Bohinc Zmagoslav, I. tajnik Rieger V. Marijan, II. tajnik Rimay Leopold, blagajnik Frobe Juraj, referent za koturaški i motociklistički sport Josip Jaklič, vodja Krčelić Vatroslav, odbornici Adam Josip, Grudner Josip, Sottler Rupert, Sturm Rado, Žlof Franjo i Žlof Mirko. Zamjenik Sušin Franj'o, dok su revizorima izabrani Wel-ler Gustav i N. Eršek. Svi dopisi so slati na I. tajnika M. Riegera, Mrazovićeva ulica br. 10. Občni zbor Športne zveze se je moral vsled nepričakovanih zadržkov preložiti na 27. t. m. ter ostanejo vsa oznanila za ta dan v veljavi. Predkonferenca se vrši dan preje. Poročilo o smučarski tekmi za prvenstvo Slovenije se odloži na prihodnjo številko vsled preobilice gradiva. 4. štev. »Sporta« nam je vsled tehničnih ovir žal zakasnila ter prosimo cenj. čitatelje, da nam oproste. V bodoče bomo skušali te težkoče premagati, da bodo številke redne. Ljubljanski nogometni podsavez. Podsavezni odbori so se sestavili nastopno: Upravni odbor: g. Birsa, predsednik, g. Kepec, podpredsednik, gosp. Kandare, I. tajnik, g. Klemenčič, II. tajnik, g. Svetek, blagajnik, g. Bašin, gospodar, gg. Hribar, Logar, Baltezar, Kos, Kregelj, Šepec, Rebeuscheg, odborniki, — Poslovni odbor: gosp. Kepec, predsednik, g. Klemenčič, tajnik, g. Svetek, blagajnik, gg. Hribar, Kregelj, Kos in Logar, odborniki. — Kazenski odbor je enak poslovnemu. — Odbor za sestavljanje reprezentančnih moštev: gg. Birsa, Kandare, Hribar, Kregelj, Kos, Logar in Betetto. Na mesto odstopivšega odbornika g. Starca se je koop-tiral g. Klemenčič, Upravni odbor je sklenil, da mora vsak klub prijaviti najmanj 1 člana v sodniške tečaje, ki se bodo vršili tekom pomladanske sezone v Ljubljani, Mariboru in Celju. Izvedbo tečajev prevzame sekcija sodnikov. Podsavezni klubi se pozivljejo, da vplačajo članarino za leto 1922. najkesneje do 31. marca t. 1. na poštni čekovni račun št. 12.705. »Sport« ostane še nadalje službeno glasilo L. N. P. Vzporedno pa se bodo podsavezna izvestja objavljala tudi v službenem glasilu J. N. S. v Zagrebu. Radi nekvalificiranega dopisu se je kaznoval g. Vodišek (S. K, Ilirija) po § 15. o. p. Protest proti trimesečni zabrani igre, ki ga je vložil S. K. Ilirija, se ni uvaževal. V očigled mednarodnim pomladanskim tekmam v Ljubljani se je sklenilo predlagati J. N. S. izpremembo kazni v primerno denprno globo. Sekcija nogometnih sodnikov L. N. P. objavlja ponovno, da se bo vršil v Ljubljani pred otvoritvijo sezone 1922 teoretični kurz za sodnike, kateremu bodo sledili kesneje provizorični teoretični in praktični izpiti. Ker je bil odziv na prvo objavo absolutno nezadostna, se ponovno pozivljejo vsi gospodje, ki se hočejo udeležiti kurza ter so v nogometnem sportu in igralnih pravilih približno že verzirani, naj do 15. t. m. prijavijo Ljubljanskemu nogometnemu podsavezu, sekcija sodnikov, poštni predal 134, udeležbo in svoje točne naslove. Ljubljanskim klubom, poslovnemu odboru L. N, P. v Celju ter gg. kap. Šuputu in ppor. Hrastu v Mariboru se v sporazumu z vodstvom L. N. P. daje nadalje na znanje: Ljubljanski klubi se naprošajo, nominirati do 15. t, m. po enega člana, ki ga smatrajo za primernega za sodniško funkcijo. Izbirajo naj po možnosti med neigralci in starejšimi člani. Klub, ki se pozivu ne bo pravočasno odzval, zapade globi 100 K. Poslovni odlborL. N. P. v Celju naj do istega roka prijavi pet primernih oseb, po možnosti starejših in neigralcev, ki bi se hotele posvetiti sodništvu. Sekcija sodnikov bo skušala nato prirediti poseben tečaj v Celju. Mariborska člana sekcije sodnikov, gg. kap. Š u p u t in ppor. Hrast, naj nemudoma stopita v stik s poslovnim odborom L. N. P. v Mariboru ter ukreneta sporazumno z njim vse potrebno, da se enako kot v Ljubljani priredi okrog 15. t. m. sodniški tečaj v Mariboru. Ukrepe je javiti do 15. t. m. L. N. P., sekcija sodnikov. ZačasnisodnikiL. N. P., vLjubljanigg. Kepec, Jerala, Hus, Kramaršič, v Mariboru Nemec, Osebig, Šepec se opozarjajo, da jim bo početkom sezone polagati teoretični in praktični izpit pred izpitnim poverjeništvom iz Zagreba. Izpit se bo vršil najbrže v Ljubljani, oziroma v Mariboru. Kolesarski podsavez za Slovenijo ima izredni občni zbor v nedeljo, dne 12. t. m., ob desetih dopoldne v pisarni Športne zveze. Dnevni red: volitev novega odbora. Ljubljanski klubi se obveščajo, da se je obračati glede prepustitve igrišča edinole'na »Upravo igrišč S. K. Ilirije v roke g. Fr. Jerala, Ljubljanska kreditna banka.« — S. K. Ilirija. Nogometni trening S. K. Ilirije. Ob ugodnem vremenu se vrši v nedeljo 12. t. m. ob pol 3. uri prvi trening na igrišču. Udeležiti se ga imajo vsi igralci, tudi naraščaj, V garderobo je priti ob 2. uri. — Ob deževnem vremenu se vrši kot običajno trening v jahalnici. — Ako uspejo pogajanja, 19. t. m. otvoritvena tekma. — S. K. Ilirija. Športni klub »Ilirija« obvešča svoje članstvo, da se bo pobirala članarina, v kolikor ni poravnana že po pošti, prve dni marca po inkasantu. S. K. Triglav, Kranj, prosi, da se mu vsi dopisi pošiljajo odslej na naslov: K. Valašek, Ljubljanska kreditna banka, podružnica Kranj. RAZNO Darilo en milijon frankov za letalni motor. Francoski ko-mite za zrakoplovno propagando (Comite fran^ais de propagande aeronautique), ki je spoznal glavno vlogo, katero ima v letalstvu motor, je sklenil razpisati darilo en milijon francoskih frankov za konstrukterja letalnega motorja, ki bo pokazal v zato prirejeni tekmi najboljše rezultate v trpežnosti in enakomernosti in ki se boi dal najlažje demontirati in oskrbovati. To darilo, ki je določeno, da izpodbuja izdelovanje varnega, močnega, trpežnega in enostavnega motorja, je najboljša izpod-buda, ki so jo dosedaj dobili konstrukterji, kateri se zanimajo za trgovinsko letalstvo. Določbe za tekmo izdeluje letalska komisija Aero-Cluba. Tekma bo mednarodna in motorji, ki se je udeležijo, bodo morali biti pripravljeni za poskuse najpozneje 1. junija 1922. # SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. @j Naročnina četrtletno (6 številk) 8 D; posamezne številke D 1-50. Inserati po tarifu. EjEU Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. EDE) Izdaja Športna zveza Ljubljana. El S) Urejuje Stanko Virant. ElEJS) Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. El n1 'a llllllllll...... Podružnice: NOVO MESTO, RAKEK, SLOVENJGRADEC izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje Telefona: štev. 146 in 458 Brzojavke: ESKOMPTNA .a Stroji za obdelovanje lesa Turbine Sesaljke Armature Zvonovi Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 5 portnikam priporoča športno opremo smuči, sanke po turlstOUSko opremo najnižjih in use modno blago CEnah P. magdič, Ljubljana I „PROMET // tehnično ind. podjetje, d. z o. z. LJUBLJANA, Gradišče št. 9 Avtomobili, amerikanske pnevmatike „Fyrestone", bencin, avto-olje, avtolaki in barva proti rji, „Pbiligrafil" (lastni izdelek), uporabljiv za barvanje tovornih avtomobilov kakor tudi drugih vozil. The unlversal Car mm brez konkurence! H £ IF ® I ff ■ TiikoJ dobovno ! Zastopstvo: Ljubljana, Dunajsha cesta 12 ©) '01 '©) (©) ■©I ©)! PRIPOROČA SVOJO VELIKO ZALOGO PLETENIN IN PERILA ZA DAME, GOSPODE TER OTROKE. » NOVOSTI ZIMSKE SEZIJE. POSTREŽBA TOČNA. CENE PRIZNANO NIZKE. i I i 1 i INDUS” izdeluje med drugim tudi čevlje iz chrom-usnja za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokoleniee (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd. >3 d.d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov :: LJUBLJRNR 1 I I I 1