Vlirf*. HUttl ituolnto ,ihai» in »II* f Marl- pol lfl» . . 4 ,. - „ J ,rtrt IM» . S ,. Kil ,, P« pošli: /.i tie l'<» M k fi pol letu f. „ — ,, a J,trt Ida * .. • tlaku škrat 4 kr. i-* a« tipka Škrat, ftft pUmanke a« plaćo-jejo po prottom. Za Tlak t -,-k jt pla.'at kolek (4Umpf lj) ra 30 l. KokopUi nn »raraio, dopni naj »e blagorojju i fran knjajo. Slovenski tabor v Ormužu. Že davno napovedani in posebno v ormužkem, ljutomerskem ter ptujskem okraji težko pričakovani tabor je končan. Z njegovim vspehom smejo zadovoljni biti ne le njegovi osnovatelji in obiskovalci, ampak tudi osnovatelji poprejšnjih taborov in slovenski narod sploh, kajti pri Ormužu je iz nova priseglo okolo 9000 slovenskih brambovcev k trobojni zastavi, pod ktero se hočemo neprestano zbirati in bojevati, dokler ne dosežemo vsega, knr tirja naša dušna in materijalna korist. Res da vreme ormužkemu taboru v saboto in v nedeljo ni bilo milo in jo marsikterega oddaljenega gosta od-strašilo. Naši nemškutarji, ki iščejo slovenske taborce po železniških vozovih, bodo iz tega sklepali in po svetu raznnšali, da je bil tabor slabo obiskovan, ker ni bilo mnogo tujih gostov. Mi pa sinemo tudi s tem čisto zadovoljni biti, kajti zdaj vsaj vemo, nn koliko prostega slovenskega naroda smemo v ormužkem obližji računiti, in ravno zdaj so postali taborski sklepi tem po-menljiveji in važneji za narod in vlado, zdaj jih smemo z vso pravico okli-cavati kot čisti izraz želja in tirjatev okolo Ormuža naseljenoga slovenskega ljudstva —, med tem ko jo v primeri ž njimi celjski „verfassungs-tag" le hripav glas iz vseh vetrov vkup naberačenih nemškutarskih kričačev in agitatorjev. Vendar se je bilo tudi deževnemu vremenu kljubu nabralo precejšnje število ljubili gostov iz bližnjih in oddaljenih krajev slovenskih, posebno pa nas jo razveselil glas, da se hote tudi Hrvatje mnogobrojno Ubora udeležiti. Ko se je bila približala ura, za ktero je bil prihod hervaških bratov napovedan, hitelo je vso iz Ormuža na obrežje motne Drave, kterej so se na hrvaškem obalji res že bližali v dolgi vrsti lepo okinčanih »oz translajtanski bratje, V posebno obilnem številu narodni Varaždinci z izvrstno vežbano glasbo in slovansko zastavo na čelu — slednja krasen tiar in delo domoljubnih varaždinskih g03pej in gospic. Bil je vzvišen pogled videti, kako 6to se čez motne valove veselo prijateljsko pozdravljale hrvaška in slovenska zastava in marsikdo je pri tej priliki že v duhu glodal milejšo prihodnost, ko bomo Hrvatje in Slovenci kot združeni bratje slovanski pod isto zastavo težili po istem cilji, proti istim dušmanom. Po kratkem pa srčnem pozdravu in odzdravu krenoli smo jo v mesto. Če je bil tudi Ormuž sam pozabil prazniško se obleči in nas je pozdravljal lo en slavolak z Herinanovim geslom kot napisom, dali so vendar tuji gostjo s svojimi različnimi nosnjaini, zastavami in glasbami mestu tako živ, pa vesel in slavnosten obraz, kakoršnega Ormuž bržkone do zdaj še ni imel. Iz slovensko čitalnico, ki je bila dnevu primerno priredjena in okin-čaua in v ktori je bil že poprej skupni obed, vzdignili so se ob pol 4 uri zbrani taborci s zastavami in glasbami v dolženi, pisanem sprevodu proti taborišču. Že v mestu so so nam na neštevilnih vozeh pridružili vrli Ljuto-merčani, pred kterimi je jahal precej močen banderij. Taborci, banderijin vozovi so bili prav lepo narodno okinčani, skoraj na vsacem vozu je vihrala narodna zastava, med kterimi se jo posebno odlikovala ona ljutomerske čitalnice. Med potjo so se nam od vseh krajev s živioklioi pozdravljeni in navdušeno odzdravljajo pridruževali taborski obiskovalci, kakor tla Iti bili iz tal Te«5aJ H. -»--mki i ' .---i---- rastli, da je sprovod že štel nekoliko tisoč ljudi, prodno amo prišli na taborišče. Slednje - dobro četrt ure od mesta oddaljeno — je bil odbor prav srečno izvolil, kar ni majhna stvar, kajti ormužka okolica ima toliko lepih prostorov, da se je težko odločiti, ktori je najlepši in najprimernejši. Da je bil tudi na taborišči dela vni odbor vse lepo preskrbel in v redil in ozalšal ni treba povdarjati; posebno pohvalno pa moramo omenjati odra, prostornega in srečno postavljenega, kakor ga še nismo videli na nobenem taboru. Na taboru je postajalo vedno živejše in glasnejše in ko~je g. dr. Pet o var ob pol 5. tabor pričel, pozdravili so ga živioklici, kterim ni hotelo biti konca ni kraja. Isto se je ponavljalo, ko je nastopil za predsednika izbrani g. dr. Razlag ali kteri drugi govornik in med govori samimi. G. dr. Razlag jo v svojim zvonečim glasom razložil pomen tabora, po/idravil taborce, posebno brate Hrvate (Doneči klici: Živeli Hrvatje, živeli Slovenci!) in si namestnika izprosil g. dr. Zamika. Ker se je dozdaj na vseh taborih bistveno govorilo o istih točkah in je „Slov. Nar.u vse dosedanje taborske govore precej obširno prinašal, mislimo, da pri tej priliki zadosti, ako s kratka omenimo, da so vsi govorniki svojo nalogo izvrstno rešili in vedeli že mnogokrat obdelanim predmetom odkriti nove strani in zanimljive momente. G. dr. Žarni k, znan taborsk govornik, je razvijajo potrebo zedinjene Slovenije in razlag«)«? ,,kaj je prav za prav slo?enščina" tudi takrat vedel ljudstvu k srcu govoriti, in pokazal svojo govorniško moč. O istem predmetu jo v daljšem, s številkami podstavljenem govoru načrtni g. dr. Vošnjak zgodovino dosedanjega borovanja za zedinjeno Slovenijo, zlasti v štajerskem deželnem zboru, čegar ravnanjo ■ Slovenci in gospodarjenje z deželnim premoženjem je obširno opisal. Resolucija se je navdušeno iu soglasno sprejela, pri nasprotnem glasovanji se ni nihče oglasil, dasiravno je bilo tudi nekoliko nemškutarjov ovaduhov nazočih. Vpeljavo slov. jezika v uradnijo je zagovarjal vrednik Tomšič. Izhajajo od premisleka, da zedinjene Slovenijo, ktero si bomo po svojo vredili, ne dobomo še denes ali jutri, in da nam je torej že zdaj treba gledati, kako si svoje stanje zboljšamo iu varujemo svojo pravice, slikal jo govornik škodljivo nasledke nemškega uradovanja, in h koncu priporočal, naj ljudstvo samo tirja slovenska pisma, in naj se no da strašiti od čmernih uradniških obrazov, kajti postava in cesar sam nam jo to pravico zagotovil in slednji sam tirja, da se nam da. — O slovenskem jeziku v šolah je govoril znani boritelj za narodno ravnopravnost g. dr. Razlag, razlagal potrebo omike , slikal pomanjkljivost sedajnih šol in krivico, ki se ž njimi godi Slovencem na omiki, in torej tudi na materijaluem blagostanji. Govornik jo znal ljudstvu seči do srca in uma, in obilni slavoklici so odgovarjali posameznim oddelkom govora. Brez dvombe pa jo govorniška čast H. avgusta g. Božidara Raič;a. Vprašanje: kako bi se morala slovenska mladina vzgajati in podučevati, da bi bila v prihodnosti na večo korist sebi, slovenskemu narodu in državi V je razvijal g. Raič s toliko zgovornostjo, temeljitostjo in iskrenostjo, kakor io nismo slišali govoriti na nobenem taboru. in je ljudstvo tako navdušil, da mu je mlado in staro s povzdignenimi rokami šestkrat priseglo, da hoče ostati pošteno, da hoče braniti svoje narodne pravico itd. Kdor jo slišal navdušeno klice: „Prisegamo!" vrnil so jo z novim pogumom v boj vsakdanjega narodovega življenja. Ves preznameuiti govor prinesemo prihodnjič. življenje po toplioah. 1. Dob e r it a. „Slovenska zornija — prelep kraj ■— prijetna okolica - pošteni kmetjo - izvrstno vino — izborna jed —- dobra postrežba — zgovorna dekleta -- ljubeznjive žene — živahna zabava — D ob orna, po vsej pravici *i skozi in skozi vredna svojega pomenljivega imena!" Tako sem si mislil, ko sem 17. julija zvečer po dokončanem sprehodu po dobernskih toplicah sedel v stari krčmi mladega očeta in župana Orozla pri poliči črnega sladkega „Glanzbergerja" (ki se je pa po daljni, tehtni in znanstveni preiskavi skazal za poštenega Štajarca iz bližnjega domačega uograda „Klanjec"), pri mladi, zgovorni natakarici delal propagando za celjsko čitalnico in radoveden spraševal jo o tem in onem, in da resnico povem, tudi o tej in oni, v mislih pak sestavljal že za „S1.N.U feuilleton, ne sicer tacega, kakoršno pišejo glasoviti listkarji KUmberger in Waldeck, Thaller in Hartmann, Springei in Krassnigg, Kollisch in Kapp ali drugi vitezi ieuilletonskc branže, ampak feuil-leto», s kterim bi si podpisani g. vrednik enkrat v veliki sili in zadregi vstran boljših rokopisov malo pomagal in kteri, nadejam se, vsaj ne bi zahteval od čitateljev toliko potrpežljivosti, kakor znani listki nekega zloglasnega ljubljanskega časopisa, ki se med nami kot živ bavbav večkrat imenuje, nego v resnici zasluži. Morda bode marsikdo, brez posebne nesrečo do konca prečitavši to periodo, pomajal z glavo ter si mislil ravno nasprotno ^ga, zoper kar so zavarujejo njene poslednje vrstico. Pa jaz imam posebno Politiko pri svojih člankov pisavi. Začenjam jih vselej s silovito nevkretnimi Periodami. Naučil sem se tega, če se ne motim, od znanega pisca Gutz-k«wa in pa od našega Jurčiča. Prvi začenja monologe svojih dram, drugi svojih romanov poglavja s strahovito dolzimi stavki. S tem se čitatelj koj od začetka utrudi, da, kar pride pozneje slabega na vrsto, pregleda, in kar dobrega hlastno pobere. Ta taktika jn menda rabila tudi naši materi naravi, ko jo stvarila d obe ms ko toplico pri Cel ji (Nouliaus). Ko so usodeš v tem p starodavnom" mostu na voz ter se pelješ čez lepo, toda kakor vsaka ravnina malo dolgočasno polje, moraš biti sit, če si le božji, prahu in vročino, predno dospeš v Vojnik. ' Tukaj pa se ti začno med vinskimi goricami odpirati lepa, sem ter tjo so vijoča dolina , iu po dve uri vožnji prideš tlo biserja te doline -- v Dober no in malo naprej v dobernske toplice. Ce si se že oddahnil, ko si pri Vojniku zavil so v dolino, moraš »e zdaj krasoto zavzeti, obstati in gledati. Na Kranjskem poznam samo en kraj, ki bi se z daleč dal primerjati dobernskira toplicam, in to jo prijazno Volesovo na Gorenjskem. Toda dobornska dolina je globokejša, zadej in na desno se dvigajo vinsko gorice z belimi hramovi, na levi pa stoji temau ja-belkov gozd. prepiežen z belo posutimi stezami. V kotu njenem zagledaš med visokim drevjem ljubeznjivi „Curbaus" s kopališčem, v ktero se zliva 29° R. vroči železni in žvepljeni vrelec. Od kopališča te peljejo po parku mimo pripravnih lop in klopi gladko steze in košati drevoredi do druzih pohištev in vil, ki v primerni daljavi druga od druge kipe izmed cvetja in zelenja. Pa no bom popisal na daljo tega zares lepega kraja, kajti najboljši popis brez priloženo risane podobe ne more čitatelju zadostiti; risati pa ža-libog ne znam, in ko bi tudi znal, ter potem „S1. Narod" — naš prvi poli-tiški žurnal — tako dalječ zapeljal, da bi bil pri volji podati svojim bralcem ilustracijo k temu listku, bi vendar malo pomislil, predno bi zaupal svojo risarijo njegovim ksilografotn. Kar sem namreč videl v njem ilustrovan uek „samokuhec", imam presneto malo zaupanja do njih. Dvakrat sem že omenjeno ilustracijo študiral, pa je še zdaj ne urnem. Zdaj so prišlo na vrsto lokaln« stvari O. dr. Peto var je priporočal, naj se napravi za orninžki okraj posebna hranilnica. V svojem tehtnem govoru je povdarial potrebo varčnosti, in koristi imenovanega zavoda. Resolucija je obveljala . kakor tudi ono. naj se napravi na doželne stroške štajerske in hrvaške pri Ormužu most čez Dravo. To točko je branil g. dr. Z ar ni k in omenjal tudi duševnega mosta, ki ima z nova zvezati Slovence s hrvaškimi brati. II koncu poprime dr. Zarnik še enkrat besedo, razlaga, da se je zbralo v Celji nekoliko nemškutarjev, ki hotč vse to, kar jo v Ormužu sklepal slovenski narod, podreti iu ovreči. Njegov nasvet, naj se izreče protest proti vsem sklopom, ki bi bili protivni sklepom ormužkega tabora in željam slovenskega ljudstva, sprejel so je soglasno in navdušeno. Na to je sledilo še nekoliko pozdravov Hrvatom in njih odzrav, potem pa so zbrani slavenski in hrvaški dijaki stopili na oder in prav lepo prepevali slovanske pesmi, glasbe so svirale, ljudstvo se je v gručah pogovarjalo ali pa iskalo hladila v bližnjih gostiščih — vse v najlepšem miru in redu. Zamolčati ne imemo, daje ljudstvo vselej navdušeno živio klicalo, kader je kteri govornikov omenjal Nj. veličanstva. Ko se jelo mračiti, vrnili smo se v dolgem sprevodu veseli in zadovoljni nazaj v ormužko čitalnico, kjer smo imeli prav živ in zanimljiv večer. Posebno moramo omenjati, da so varaždinske gospe svojo lepo zastavo poklonile orniužki čitalnici v stalen spomin na 8. dan avgusta 18C9. Radi bi se mudili pri različnih napitnicah, ki so se vrstile druga za drugo ves večer do pozne noči, a s prostorom smo v kraji. Končevaje svoje vrstice naj še izrekamo svojo zahvalo vsem, ki so pomagali slaviti ta mtrodni dan, posebno pa ormuškemu odboru, ki se ni zbal nobenega truda in žrtve , tako da se sme ormužki tabor ponosno in častno vstopiti v vrsto svojih prednikov. Naj bi mu hitro sledili drugi! I) o p i s i. Is Maribora, 10. avg. [!■¥. dop.] & (Dežmanovo gonernl-stvo.) Pri celjskem neinškutarskem shodu, kterega natančnejši popis v nemških listih po tem, kar že o njem vemo. željni pričakujemo, so stavili nem-čoni vso svojo srečo v slovensko zgovornost „generala" Dežmana. In zopet smo se Slovenci prepričali, da vsa nehotična štajerska nemškutarija sloni na prav slabili nogah, in da jej je pomoči — iz toliko perhorescirane kranjske dežele treba. O Schicksalsironio! Pa prepričali smo se tudi, kako „duali-stična" je ne samo politika, nego tudi natura ali nravnost Dežinauova. Kar jaz tega čudnega v samih nasprotjih in nedoslednostih živečega in delajočega „generala" poznam, vedno je isti, vedno sebi nasproten, pravi slovenski J a-n u s. Goreč nekdaj za žensko lepoto, zdaj kakor stavni mož — samce; goreč nekdaj za mater „Slavo" — sedaj žolčuat nemškutar in neinčon ; pa pri vsej svoji nemškutariji ipak ne Prus. ampak Nemec v idealu, Nemec v oblakih svoje, a ne „junggennansko" domišljije, Takega sebinasprotnoža so je zdaj tudi v celjskom „kloštru" pokazal. „Štajerska dežela", tako jo Dežman po slovenski tam govoril, „jo s zemeljskimi zakladi jako zelo obdarjena, kranjska pa reva; zato so Štajeisko ne smo h Kranjskemu pridružiti." Ali so prosta zdrava pamet takemu zaključenju ali sklepanju ne mora čudom začudili'.- To je blizo temu-lo zaključenju podobno: .laz sem reven fant, moja Mi lika pa jo bogata deklica, ali ravno zato no kaže, da bi se v zakon vzela, Ali so no bi takemu fantovskemu zaključevanju vsaki krnvnrček smijalV — Potem je D. tudi pritrdil, da so slovenski prvaki zadnjega časa za duševni napredek slov. naroda zelo dosti storili. Ali vendar bi po njegovem mnenji v oziru na izobraženost slabo za Štajerce bilo, ko bi so sokrvnemu , sorodnemu in bolj obraženemu kranjskemu narodu pridružili. Kako si upa Do/man takih očitih iiasprotnosti vpričo belega sveta izgovarjati V — Ze to govorjenje kaže, kako zmedeni so pojmi v Dež man ovi glavi ali pa kako mora D. zvijačen biti, ako morebiti (kar bi kmalu verjel) drugač" misli, pa drugače govori. Koliko bolj pa ga še le njegovo dejanje samo pobija! Ni li Dežman sam s svojim prihodom na Štajersko nam Slovencem lop izgled združenja teh dveh dežel dal, ker jo vsaka za-se v politiki preslaba? Kakor so se v Celji nemškutarji štajerski in kranjski med seboj bratili, tako se hočemo že davno pred njimi tudi mi štajerski in kranjski Slovenci pobratiti in združiti, da večo izobraženost in večo svobodo dobimo. In ni li Dežmanova hranitev, da se no sme Štajersko in Kranjsko v ono deželo združiti, čisto nelogična in zares nerazumljiva, ako se pomisli, nn kako slabih nogah nemškutarija ljubljanskih liberalcev stoji, kterim je pripomoči od štajerske strani ravno tako potreba, kakor roki roke? — Kar Vi, nemškutarski general, mislite, govorite, delate, spočinate, vso to ima že s početka nesrečno kal nedoslednosti in nepraktičnosti v sebi, je samo sebi nasprotno, tedaj — nespametno. Samopašnost, samoailnost in trdovratnost so tri sestre, furijam podobne, ktere skoz zgodovino človeštva baklje razdora nosijo in v prepad pogube vodijo. S trdovratnostjo so začina; nekdo misli, da vse lolje zna in ve kakor drugi, in do konca dotirana trdovratnost privede v samosilnost, ako svet v svojega proroka no veruje, Kader se pa človek enkrat v to misel zapredc, da se mora svet po njem sukati, po njegovi piščalki plesati in kader to s silo tirjati začne, tedaj se samosilnosti pridruži trna drugih nečednosti, posebno samopašnost — in ta celi chorus človeka popolnoma zaslepi tor v gotovi propad pahne. Tako je D. začel; kako bode končni, to ni težko uganiti. Joj generalu, kader svojo vedno menjše krdelce v očitno pogubo vodi! Kdor se proti narodu z beriči in policaji mora braniti, tega vladaratvo kratka pota hodi. — Iz Celja 11. avg. [Izv. dop,] Dasi Vam je že drug dopisnik poročal o celjskem shodu nemškutarjev, prinašam Vam še jaz nektere male čr-trice, ktere se mi karakteristične zde, pa jih je Vaš redni dopisnik menda prezrl. Več oči, več vidi. Najprvo kranjskim bratom zatožim Dožmana in njegovo nesramno arogantnost. Na kolodvoru jo namreč g. nemškutar Ncker-mann pozdravljal g. neniškutarja Dežmana in njegove pajdaše. Dežman je odgovoril: „ Kar jo g. predgovornik izrekel o Celji in o njegovi trdnosti v političnem mišljenji, to jaz jemljem tudi za nas kot odzdravljenjo »n izrekam, da v a ni prinašamo mi srčna pozdravila cele s o-s o d n j e (kranjsko) dežel e." — Prepuščam kranjskim Slovencem, da Dežmana na račuu deno in ga vprašajo, kedaj so mu dali pooblastilo, da iz vseh kotov sešle se jieniškutarjo in Nemce pozdravlja (ne samo v svojem imenu in morda v imenu kterega ljubljanskih društev, ampak) v imenu cele kranjske slovensko deželo , ki ne mara zanj. To je že več kot prevzetnost. — Več kot smešen napuh je tudi to, da jo Dežman nemškutarjoin razkladal, da na vsem Kranjskem narodnih Slovencev ni, teinuč samo v ljubljanski okolici jih je tako za kako pest polno. — Poslušalci pri shodu niso bili posebno pazljivi. Celjska „inteligencija" se jo med govori sprehajala po praznem prostoru vrta in odhajala ter prihajala. Cul sem besede, kakor: „das kiinimert uns nicht, wir miissen kraft haben, wir brauohen n bier." -— Po mestu so nekteri iskali, kje jo kakov kniot, da bi ga noter spravili. Nekteri možje, ki so bili po družili poslih v Celji, niso hoteli iti noter rekši: „ti niso naši ljudje." — Velika sila je bila za perje „nomškega hrasta." Ali moralo je biti , ko bi ga bili imeli hlapci in dekle izpred pekla dobiti. - - Včeraj in denes je prav pusto po mestu. Ogledo vajo te celjsko obraze se moram domisliti II e i n e-tovili verzov: „Wio ist das volk so katzenjammerlich, Das gostom noch so schon bosoflen." Is Idrije, 9. avg. [Izv. do p. J „Slov. Narod" vos čas kar izhaja, ni še dobil - kolikor je meni znano — ni enega dopisa iz našoga mesta. Zgo- Zdaj pa malo poglejmo življenje v dobernskih toplicah. Vsako leto I zahaja sem preko 1000 gostov. Največi kontigent dado ,, Dunaj. Gradec, Trst", Madjar.ska in Hrvaška , in še le potem pride naša ljuba Slovenija na vrsto. Tukaj so toplice | osebno za žensko. Meseca julija, ko jo topliško življenje v svojem najlepšem ovetji bilo, je v Dnberni okoli 200 „dam" in ka-cih 10 gospodov ! Mislim pa, da jo pri vsem tem. da dohernska gorka voda čudeže dela samo na ženskih, več domišljije nego resnice. Zakaj bi tudi možkim ne pomagala! Kaj smo mi mar i/, drugo materijo narejeni V — Posebno bolezni na vseh teh gostih ni opazovati. Krasnoga *pola večina so častite matrone v krogu ljubeznjivih (in tudi neljubeznjivih!) hčera in pa mlade, bistrooke ženko v spremstvu starih in kilavih mož (še večkrat pa brez mož), kterim je bog odrekel tisto stvar, ki so imenuje „posebna sreča" zakonskega življenja. Matrone menda hodijo sem iz stare navade in ljubezni, mlade ženice pa iz žive vere in trdnega zaupanja do doberniških toplic. Iz vsega tega lahko povzaiueš, dragi čitatelj, da, kdor ima zdravje in voljo, namazan jezik in ljubezen do lepega spola (in kdo nima — vsaj zadnje!) moro so tukaj nebeško zabavati. Zjutraj ob šesti uri zbero so gostje v kopeli — ženske in možki skupaj. Ker tukaj slabši, a lepši del človeškega rodu po številu jako prevagujo, razume se že samo po sebi, da imajo Ijnbeznjivi jezički strašno veliko dela. V kopeli izveš vso žalostne in veselo, dolgočasne in zanimivo novice preteklega dne; tukaj izveš natanko, kdo jo včeraj prišel, kdo odšel, tako. da ti ni treba nikdar „curliste" vzeti v roke; tukaj izveš, kam se popelje po kosilu ta rodbina, kam se bode šla sprehajat ona družba; tukaj izveš, kako je bila oblečena ta gospa, „kje in kako" so je zabaval oni gospod; dalje izveš, -— toda "dame" stiknejo glave skupaj in mi ne moremo več slišati, o čem se menijo, le soditi zamoremo po njihovih pomenljivih fi/.ionomijah, de mora biti kaka „važna dogodbica" preteklega večera na dnevnem redu. Po kopanji so gre še malo v posteljo. Ker pa mi nismo bolni niti v resnici niti v domišljiji, podajmo se raji znjtrkovat. Ni daleč, komaj 5 mi- nut od kopališča, konec kostanjevega drevoreda, na robu jelkovega gozda stoji mala hišica „Milclimariandl".—Vsedimo so v senco k okrogli mizi. Prijazno se smehljajoča, ljubeznjiva, črnooka, v resnici lopa deklica „Minka jej je ime" in „spolnila je komaj šestnajsto leto" - pridu, prav ljubo nam vošči dobro jutro, pogrne mizo ter prinese izvrstno kavo. Jaz sem hud kavopivec, kafetarija je v moji rodo vini doma in jaz se kot „faohmann" in kol „sachvorstandiger" jnko dobro umejoni na to pijačo, toda, za boga, take kapljico pa še nisem pil, kakor se dobo včasi pri Milchmariandlnu. Vsa čast Miiiki in njeni kavi, s ktero mi jo tolikrat postregla! Morda jo kdo tako hndobnega srca, da so bode pri teli vrsticah poredno nasmohoval. Prosto mu bodi! Ali čo vi povzdigate v nebo vašo Cilikc in Ffauoike, vaše Emo in Melanije, vašo Tinioe i:i Malice, kor so vam na kakem taboru „s prekrasnim, ginljiviin. navdušenim, miločutnim govorom" pripelo kakošno svetinjo s tri-koloro vred na vaše prsi : če vi slavo pojote vašim Ivankam in Luizam, ker so vam zložile nekaj vodenih pesmi, zakaj bi pa jaz spodobno ne počastil svoje Minke in njene kave, ki ima vsaj kaj „duha" v sobi!" Schutz der bel* misehen Arbeit"! Minka je Slovenka in njeua kava domač pridelek! Mod tem pak so je zbrala okoli nas večina dobernske gospode in zdaj če hočeš, poslujšaj in glej, študiraj obraze, primerjaj toalete, koketiral in konverziraj ali pa cigaro zapali in, bajdi, v gozd na sprehod. Ne boš tt kesal, če vzamei v topliški biblioteki kako knjigo, da jo čitaš za kratok čtt*i ako se ti ljubi. Majhna je sicer ta biblioteka, pa vendar obsega veliko dobrih knjig. Toda bojim so, da ne boš imel časa čitati veliko, kajti sprehajališča so prekrasna, klopi in mize v gosti senci prevabljivo, vzlnsti če kaka „interesantna" žena pri njih počiva, druščina prezapeljiva. Pa bodi če tem« tako ali tako, vsakako ti dopoldne hitro mine. Kosilo — v salonu ali pa v restavraciji je vselej jako zanimivo, kajti žu glede na to, da restavracija dela svojemu imenu vso čast, ima č'0' vek tukaj posebno priložnost opazovati našo preljube ženice, kako si r»de kaj dobrega privoščijo tudi, kedar so same. Brez vsega tistega šuma in W*" dilo se je pa vendar že marsikaj v zadnjih letih in mesecih, kar je pričalo o tukajšnjem narodnem napredku, pa tudi mnogo- jo lulo na joti kar ic oviralo, da se ljubezen do mile naše domovine in lepega našega jezika ni bolj prijel« src slovenskih prebivalcev našega kraja. Tudi druge take iu onake reči so se pripetilo, ki so bilo vredno, da bi so bilo zročiie Vašemu .asniku ia razglasile slovenskomu naroda, kterega zadevo njegovih bratov vsikdar zanimajo, \esclica — velika beseda — pa. ki jo ;o naša čitalnica v nedeljo, h. t. m. na bližnji pristavi g. ,1. Los ko v ca napravila, je tako imeniten naroden dogodek za našo mestico, da bodo njen popis vreden dopis v Vašem listu in prijetna novica vsem domoljubnim bralcem. -- Pripravljanje k omenjeni zabavi jo sicer pri pičlem številu vnetih domorodcev dalj časa trajalo, ali tem krasuejši jo bil uspeh. Omenjena pristava g. Les-kovca, kteremu gre hvala, da je radovoljno svoj dvor veselici pripustil, in Se ga okinčati pripomogel, je blizo pol ure oddaljena od mestica. Dvor v tej zelo priljubljeni pristavi je bil tako okusno okinčan. da so se vsi nazoei čudili in rekli, da enacega blišča na tem kraji ni še bilo. Obgrajen je bil dvor krog in krog z mladimi jelkami, na jelkah so bile narodne zastave in zastavice, ki so jasno pričale, da se slovenski narod tii raduje. Na prav primernem kraji je bil krasen oder postavljen, ki je bil zopet tako lopo in mojstersko zdelan in ozalšan, da bi bil vsaki čitalnici spodoben kinč. Vsa-koršno lepšanje veseličnega prostora, zlasti lopa lira, ki je nad odrom stala in mnogovrstni grbi, kakor lepo pregrinjalo pri odru , navdajala je oko slehernega nazočega z veseljem. Nad odrom in zraven odra, kakor zadej za poslušalci bili so sledeči pomenljivi napisi: „V zlogi krasni vspeh cvete, V zlogi rnj na svetu je, V zlogi se razvija slava, V zlogi moć rodi se prava". Čarobno so se napisi v naroduib barvali pri večerni svečavi (transparentih) svetili in srce domorodnega ljudstva so je veselja radovalo, videti in slišati tako prijetne reči. Program te veliko besedo je bil prav obširen, mnogovrsten in zanimiv; kajti cela veselica je trajala od 5. do 10. ure zvečer. Akoravno so bile včasi dolge medigre (intervali), med kterimi se je pa občinstvo s telesno hrauo živilo, vendar se je vse čudilo pridnosti in navdušenosti zmožnih, vrlih in domoljubnih diletantov. Prvi dol besedo so bile godbino igro — mnogovrstne in težke — ali s pravo bravuro so jih čitalnični godci — čvrsti mladenci — izvršili. Na to je sledilo petje vrlih idrijskih fantov, ki iz zgolj blagega nagnjenja do lepe umetnosti in ljubezni do domovino kljubu mnogim oviram čvrsto podpirajo našo čitalnico in našo slovensko reč. Javno jim hvalo izrekam; naj jim bodo v plačilo za njihov trud in V spodbudo za daljno neprestano delovanje ! Za petjem so sledili govori in deklamacije. Zopet so bote čudili, ker moram tudi pri tej programovi točki le mladino pohvaliti in poslaviti; kajti navdušeni, tehtni in gladki go-fvori, resne in šalive deklamacijo so prišle le iz globočinc src mladega rodu, ki nam je res nada boljšo prihodnosti. Poslušajo in gledajo tako zabavno in kratkočasile piedstnvo jo čas hitro minil, prišel jo hladni večer in dnevna svetloba je kmalu zginila.- Ker pa je tema neljuba, skrbel jo marljivi odbor čitalnični za lopo svečavo in napravil je noč prijotnišo od dneva. Na razsvetljenem odru se zopet petje prične, tllasi moškega zbora iu zlasti samospev z mrinrajočim zborom so čarobno na uho doneli in vzvišeno vesolje poslušalcev jo hvalilo hrabre pevce s slavo- in živioklici. Središče veselico in poglavitna točka programa je bila prvo dejanje glodiščne igre: „Strast in krepost", ki se jo krog devete uro hladnega večera pričela. Ni mo volja natanko popisati, kako so jo to prvo dejanje te rnično igre vršilo, omenjam le, da so vso osebe izvrstno zadostovale v veliko zadovoljstvo vseh pričujočih, mod kterimi je bila skoraj vsa idrijska gospoda in mnogo meščanov. Očitne hvalo sto posebno obe gospodičini K. in P. vredni; no manj časti gre gospodoma Đ. in K., ki sta zlasti hvalevredno svojo nalogo izvrše- vala. Po dokončani igri je sledilo ia petje in potem so se vrstile napitnico in zdravice, pri ktorih zopet slava- in živioklicev ni bilo ne konca ne kraja. Se le v pozni noči se je začel ples, pri ktereni se je odlikovala zlasti mlada kri. rezko so se ločili Idričanje. ki so v nedeljo prvikrat pod milim nebom tako lopo narodno svečanost doživeli, od prijaznega kraja; še-le beli dan je zadnjo goste v mesto navrnil. Da je bilo mogoče idrijskim rodoljubom napraviti tako vesel dan, ki bode vsem v prijetnem spominu ostal, treba je bilo odboru čitalničnemu veliko dela in truda; posebno sta si tajnik in blagajnik veliko prizadela. Zlasti je bila delavnost tajnikova neprestana in njegove zasluge za čast iu javno veljavo idrijske čitalnico in potem posredno za narodno omiko (toraj edino pravo omiko) tukajšnjega ljudstva se neprecenljivo. Slava mu' hiliiinii razgled. Delegacija državnega zbora je imela važno sejo, važno zato, ker se je obširno govorilo o zunanji politiki, in ker so je zopet jasno pokazalo , da avstrijski Nemci nimajo prave avstrijske, temuč nemško politiko. Denes nam prostor ne dopušča obširneje govoriti o tej debati, torej posuoni-ljcnio le zrne govorov. Baron \Veichs, Rechbauer in Sturm hote prijateljstvo s Prosijo, z Nemčijo, ker se jim zdi, da je Avstrija postala iz Nemčije, da je del Nemčije, ktera se mora i u so bodo zedinila. Poljak Ziemialkovski je temu nasproti povdarjal, da Avstrija mora avstrijska ostati, da je ravno tako slovanska kot nemška, kot Poljak, si to se ve da, ni mogel kaj, s poljsko strastjo zoper lastne brato Ruse ropotati. Na široko je govoril Beust, branil svoje rudeče bukve, branil prijateljstvo s Francosko vlado in sam svojo politiko na zunaj. Nekoliko je povdarjal avstrijsko politiko in celo djal, da si imamo v Avstriji sami zvez iskati. A čuti vsakdo in vidi , da se za tako zveze še ni nič storilo, da se je celo več storilo za razzveze in razdvoje. Torej je ves govor Beusta zopet večidel teorija. Prihodnost bode pokazala, kaka bodo dejanja. V specijalni debati je prišel na vrsto slavni dispozi-cijonsfond, za kterega vlada tirja da se dovoli pol milijona gld. Odbor nasvetuje, naj se tega pol milijona dovoli za „skrivne stroške" s tem pogojem, da so no bode več izdalo kakor toliko. Leonardi nasvetuje da so dovoli samo 200.000 gld. Njega podpira Svetoe in pravi, da uradne novine ne spolnujejo svoje dolžnos'.i. temuč da ščujejo, da delajo za nemštvo, pa grde drugo narodnosti. Beust jo na to djal, da je potrebno plačanih novinarjev, da se zve resnica (?) in da so vlada moro braniti. Branil je vladno časopisje — iu srečno pribojeval poi milijona. — Potem so prišli diploma-tfčni stroški na vrsto i u vnelo so jo dolgo posvetovanje, ali jo v Rimu treba Idiplomatičnega poročevalca ali ne. Kechbauer, VVeichs in Sturm so nasvoto-vali da v Rimu ni treba plačevati diplomatičnega poslanca. Beust je zagovarjal tudi to točko in Rechbauerjov nasvet je padel. Na Č os ko m so pripravljajo za volitve. V tistih okrajih, kjer so Čehi z Nemci namešani, bodo volitvo burne in viharne, morda tudi krvave. Kakor so v „Mgpst." piše, bodo češki poslanci prišli v zbornico. Eden izmed njih bo zopet znano deklaracijo izročil, in v imenu 3 milijonov Čehov izrekel javen upor zoper vse sklepo državnega zbora in gorje tistim , ki so predrznojo delati so za zastopnike češkega naroda v deželnem in državnem zboru. — Vladni list „Pragor Abendblatt" prinaša okrožno pismo o. kr. namestnika o. kr. okrajnim predstojnikom. V tej okrožnici se pravi : Največ so bode volilo zdaj po tacih okrajih, kjer so bili možje voljeni, ki so zborovanja niso vdeležili. Narod bodo. upati bi bilo, volil zdaj take, ki bodo svojo dolžnost storili. Žalibog je pa narod zapeljan od stranke , ki je zaslepljena. Temu nasproti vlada no more nedelavna stati, ampak mora vo-liloe z vsemi dovoljenimi pomočki napeljavati, da ne bodo navideznih, ampak pravo poslance volili, kteri no bodo s svojim poslanstvom nevredno dra, vpitja in ropota, ki jo doma po gostilnicah, kjer se zbirajo možaki, zgi-njujejo tu najbolj fine jedi, da človek sam iie ve, kedaj iu pa kam, kajti nikdar mirni in tihi jeziček nepretrgoma hvali in opravlja. Pri vsem tem opazovanji bi pa kmalu črne k.ive pozabili, ktere pa vendar ni z. niiuar puščati. Da pa ne bomo naše Minke motili, ki morda ravno v senci počivajo bore Preširna, pojmo na „črnega" raji v salon. To pa že za tega del, ker pri „ćruonj" so morajo brati časopisi, kterih v salonu nahajamo precejšnje število — in čuda, razun enega samo političnih. Celo v ženskih toplicah tedaj so je ugnjezdila politika, profesorji po naših gimnazijah pa v svoji veliki očetovski skrbi odrasli mladini stoječi na pragu možkoga, resnobnega življenja strogo prepovedujejo političnih časopisov čitanje! Pa hvalimo boga, da nimajo več oblasti čez nas ti „pravi, očetovski naši prijatelji", ki bi nas v žlici vodo utopili raji danes nego jutri. Pa no bolimo si s politiko preveč glave, saj smo v Doberni, idimo rajše pod milo nebo. Dame, ki so 6e med tem preoblekle, začno so kazati v svojih novih in starih, okusnih in neokusnih toaletah. Ali ker ima ženstvo samo seboj dovolj opraviti, hajdimo dalje! Kamor so obrneš, kamor greš, ne boš se kosal. Ali se polji v Šmarje, ali v Vitanjo, pojdi k Slapu ali v Hudo luknjo, "bišči Stari grad ali splezaj na oni hrib, povsod se boš prepričal, kako Iju-beznjiva je Doberna, kako lepa je zelena slovenska Štajerska! Ker smo že skupaj zajtrkovali in kosili, zakaj bi pa še večerjali ne? Kor pak se zvečer v salonu in restavraciji zbere navadno ravno isti publi-kum kakor opoludno, zapustiva torej toplice ter pojdiva v vas, komaj 7 minut daleč. V pošteni Orozlovi krčmi, ki ima sicer bombastičen napis „gast-hof zur stadt Wien", pa, čuda, za tega del nič slabšo vino, vsediva se med ^ajerce, pa poslušajva, kako „začnejo modrovati." Imajo sicer napako, da kaj radi nemškujejo (očeta župana samega no izvzemši), toda če jim „pogodi veš«, prepričal se boš, da niso nič napčni ljudje iu da po njih žilah teče « tako poštena slovenska kri, kakor po njih grlih pošten Orozlov „Glanz- To jo v kratkih in, rad priznam , jako jako pomanjkljivih vrsticah življenje v dobernskih toplicah. Dobro vem, da sem povedal premalo pikantnih anekdot, preslabo markiral ženstvo , le po vrhu popisal kraj in narisal njegovo stalne in preselujoče so prebivalce. Pa nekaj nisoin mogol, nekaj nisem hotel, nekaj nisem smol. Da pa mi no bo kdo očital, da som samo hvalil, moram vendar resnici na ljubo povedati, da vsaki dan trikrat dola topliška kapela strašno atentate na naša ušesa. Tudi igralcem no vem, da Iu bila Doberna po godu. Kakor so kaže. za igro uiso ilobernska tla. Edini biljard u. pr., kterega premore vsa Doberna, stoji navadno brez krogel in keglov — natakarjom rabi za „traktirtise.h." V obče jo življenje jako mirno, a no dolgočasno; tiho, pa jako dobrodelno. In ravno to mirno življenje, ta pokoj srca, ta prijetna zabava, ta izvrstni zrak, ti lepi sprehodi po zelenih lokah in po tamnih gozdeh in tudi šo drugo reči store za zdravje nazočih gostov vsaj toliko, kakor vroča, železna in žvepljena voda. Le čuditi se je , da je ta tako ljubi kraj po Slovenskem vzlasti po Kranjskem primerno malo znan. Nikdar šo nisem čilal o njem iu vendar žo nekaj let prebiram slov. časopise. Res manjka nam Preširna, da bi tudi o Doberni zapel: Dežela naša itd., potem bi se pa že oglasila cela armada poklicanih in nepoklicanih pesuikov in društev, ki bi s svojimi verzi iu vzdihijaji slovenske čitatelje sicer dolgočasili (kakor jaz denes), ki bi pa vsaj kaj reklame delali. In reklamo . to je Doberui potreba. Vaakemu pa, kdor obišče te toplice prav iz srca voščim in želim, da bi mu tako dopale, kakor so meni, bodisi da že tam živi cum otio et digoitato ali pa cum atnore et voluptato: in da bi jih zapustil s trdnim prepričanjem: Lopa je naša domovina! G le ie h on h e r g 7. avgusta 1809. P a u 1 u s. igrali. Namestnik upa. tla hode njegova in pravična stvar vlade zmagala. — Čehi tudi upajo, da hode pravična stvar -/magala, samo dajo drugje vidijo, nego vlada. Na Ceskem tO v \a-i Vidohan napa i Nemci -dovansko pevce ki so se skozi vas peljali . I kamenjem. Bomo videli. ali bodo o tem tepeži nemškutarji in Nemci tudi tako upili kakor vpijejo čez kranjske kmete. Na poljskem Galiikein se politično mnenje ni io ičiatilo, Rastočemu vpljivu tederalistov je to položil zavoruico Goluhovski, kteri je svojemu poslanstvu odpovedal se. V „Gaz. Narodovi" objavlja pismo, v kterem skuša dokazati, da je za Poljake najbolje. ako ostanejo v državnem zboru. Žuga jim . da pridejo sicer pod rusko oblast. Kmalu bomo videli , koliko bode ta slamnati strašclj , kterega Goluhovski rojakom v koruzo stavi, svojo dolžnost storil. Nemški delavci so napravili shod svojih pooblaščencev v Eiseoa-chu. Razprli pak so se že precej v prvi seji. Med P rusi j o in Avstrijo žuga razpor popolen nastati. Sevoro-nemški listi poročajo, da meni Pruska vse diplomatične zveze z našim cesarstvom pretrgati. To bi bil nasledek tiste politike, ki ima sicer naličje avstrijanstva na obrazu. V srcu pa še vedno jezo kuha, da smo „iz Nemčije pahneni." (lospodje, kteri v Avstriji poznajo le 7 milijonov Nemcev, drugo miljone pa prezirajo, bodo imeli odgovornost na vesti, ako dovedojo do druge Sadove, ktero Avstrija morda ne bi mogla preživeti. Na Španjskem bode zbornica kortesov, kakor brž se snido, imela najprvo voliti kralja. — V septembru odide 20.000 vojakov na otok Kuba pomagat krotiti uporne Kubance. — Več karlističnih čet jo bilo razgnanih, eden karlističnih voditeljev od ohlastnij vjet iu ustreljen. Ildziip stvari. * (Letošnji program novomeške g i m n a z i j e) prinaša prav čeden sestavek : „Vvod v Sokratovo Apologijo", iz peresa neumorno delavnega g. prof. Ladislava Iltovata. Spis, najprvo slovenskim dijakom namenjen, v gladki slovenščini sprevidno radaga Atenjanov državne razmere in društveno življenje za časa Sokrata in slednjega razmere do njih ter do svojega učenca Platona. Za tisto, ki Apologije niso brali, je g. spisatelj zapisal nekoliko stavkov, iz kterih jo lahko razvideti Sokratov značaj in vred nost njegovega nauka. Spisi, kakor jo Ladislavov se posebno priporočajo za gimnazijske programe, ker so, rekli bi nadaljevanje iu podpiranje šolskega podučevanja. — Iz statističnega pregleda sestavljenega po začasnem vodj' g. Igu. Staudacherji vidimo,da je letos na novomeški gimnaziji učilo 12 uči teljev iz reda sv. Frančiška, iu sicer 6 profesorjev in 0 supleutov. Gimnazijo je obiskavalo 158 dijakov, med kterimi sta bila samo 2 Nemca in 3 Hrvatje, vsi drugi so Slovonci. Imena so prav pravilno pisana. * (Ta g blatt se tepe po lastnih zobeh.) Ta listič, ki nima nobenega značaja in nobenega načela, pobi al je v suhoparnem času zopet priliko in jel hinavske levite brati slovenskemu časopisu. Tako piše 9. m.: „Ali more ljudstvu koristiti, ali moro njegovo pravno zavest pozdigniti in poboljšati, ako časniki razkrite gnusobnosti v zvezde kujejo, ako očitno kažejo svoje veselje nad tem, ako se da ljudstvo zapeljati k nopostavnostim in sicer samo zato, ker so te nepostanosti obrneno proti političnim nasprotnikom." Tako gredo „Tagbl." tirade šo naprej. V ravno istem listu pa beremo ravnu isti dan na 4. strnni pod napisom: „Novi bosopetneži" tole dogodbo pisnno z vidno zloradostjo: Dva študenta, mod tema eden sin znanega klerikalnega poslanca v štirskeni deželnem zboru, sta se podala no- 'V' JU&I davno kot agitatorja proti „veifasmngstagu': v Šoštanj , a med ondašnjim prebivalstvom nista našla /ažoljonega sočutja , ampak ravno nasprotno so kmetje političnima razposajeneema črevije iiznli, tako da sta morala bos., domu romati." Tako hižnjivi in hinavski „Tagblatt" na drugi strani. Stvar ima res nekoliko istine v sebi, samo da io čisto dragačim kakor jo opisuj« „Tagbl." Omenjena dijaka sta razširjala slovenskih rodoljubov oklic, naj ljudstvo ne hodi k nemškutarjcin v Celje. Kavno isti oklic jo s posebnim pismom razposlalo tudi okrajno glavarstvo celjsko. Ko sta prišla študenta proti večeru iz Velenja v Šoštanj in hotela prilepljati slovenske pozivo na mestu neniškutarskih, niso jih napadli kmetje, ampak prvo znamenje je dal c. kr. davkarski kontrolor Miha Stoirer, ki so prišteva najbolj omikanim nemškutarjem, a je vendar enemu študentov surovo klobuk raz glave potegnil, kar je bilo znamenje k nasilnemu napadu. Iz vseh hiš je zdaj začela nad študenta vroti drhal neniškutarskih „purgarjev" v zvezi z mlatiči, delavci, tudi ženske so pomagale — vse drhali je bilo 200 ljudi. Ta drhal jo neusmiljeno mahala po študentih, tuko da sta imela samo svoji osebni moči so zahvaliti, da sta živa odšla, tudi oblačilo so jima je celo raztrgalo. Ves ta dogodek je šoštanjski sodnijski predstojnik M. Sirk celi čas mirno gledal, in še le ko ga je ondotni podučitelj opomnil, da se no spodobi, ko In on tak silen tepož mirno gledal, je začel nekoliko nomškutarske divjake miriti. — Tako stoje fakta, a „Tagblatt" skuša surovost podtakniti kmetom," a podtakniti s pohvalo, kajti tepeni so bili slovenski hrbti. Za g. uradnike in purgarje" nima nobene grajalno' besede. „Tagbl." kader hočeš še kaj enacega poročati, beri svoj vvoden članek od 9. avg., in se ne tolci samega sebe po /obeh. * (Nenavadna prikazen.) Po noči od torka na sredo je padel na Pohorski gori blizo Maribora precej debel sneg. Ko bi bila giganta Brandstet-ter in Dežman v Celji vedela, da se bo meseca avgusta v „lepi zeleni nerazde-ljivi Štajerski" dogodil tak vremenski škandal, gotovo bi bila nebo jnšturmovala.1. Naznani se, da bo po uradnem dovoljenji od 25. julija 1869 štev. 432 gospod Anton ŽoŽfi, po domače Stare, posestnik in krfimar v Zaveti pri Celji, 23. in 24. avgusta t. 1. napravil v svoji hiši, št. 30 v Žavcu prostovoljno vinsko dražbo. Prodalo se bo 1500 avstr. veder vina in se gosp. kupci vljudno vabijo na dražbo. Vinavsodeh po 10, 20, 40 do 140 veder od lela 1865, 1867 in 1868 posebno dobra BizeljšČina, se bodo avstr. veder po 5 gld. a. v. in više oklicale in le brez sodov oddale. Gospodi kupci se bodo sami lahko prepričali o dobroti vina. Vsak gospod kupec mora 10% are dati in sme kupljeno vino nekaj tednov na svoje stroške v kletu gosp. Zuža pustiti in mora ostanek tedaj plačati, kedar ae vino odpelje. Dražba se začne 23. avgusta ob 11. uri dopoldne. Občinski urad Žavcc, dne' 27. julija 1869. ZuŽa, župan. Samo nekoliko časa se, dokler se namreč zaloga popolnoma ne izprazni, razprodaja se blago, iz konkursne mase kupčijske hiše K. & V ua Dimaji — kolikor tega blagu še imamo. Proclsijiiififio 30 procentov ceneje, kakor je blago v I si 1» rs k i veljalo, in sicer ua drobno kakor na (leociio. 2HW~ Cona po odbitih 30§ stojoca in nepi-onieiil j i va l Trobela platna, 83 vatlov . . . 4 fl. 50 kr. in više , Chiflon, Toileibrte, Naturel, Molinos vatal 14 kr in više „ 30, 40 m BO vatlov i Tkanina, vatal .... 15 holandijsko...... 10 „ „ „ (i robcev iz pravega platna 80 kr " Tanek Molinir in Luster v vseh barvah po 30 kr. in više. Žensko perilo: srajce pisane iu gladke in izmišljene po 1 gld. 10 kr. in više. Korseti, pleteni in izdelani, spodnja obleka: perilo 7,a MlOŽe vsake bale. atlov i «4 Blago za obleko, jako različno, čudovito po ceni, po 10, 12, 15, 20 kr. itd vatal. Sukno za hlače in suknje, kožuhovina, double, veloui čudovito po ceni. 1000 vatlov platna, zadnji kosi. do 5, 6, 8, in 10 v se prodajajo neizmerno dober kup. Jopiči i>> plašči po naj niži ceni. Na pismena naroČila bomo ustrezali hitro ali za gotov denar ali proti poštnemu povzetji. lla/jToilajalnica edino v gospodskih ulicah si. 113 nasproti Pichsovi kavarni. razprodulniea dunajskega blaga. V M a r i h o r u avgusta meseca. Irdatelj in vrednik Anion Toiiiši« Lastniki: Dr Jož« Voćnjak In riruui Tinkar I)(Iiihi