List slovenskih delavcev v Ameriki.
CTTATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered as Second Chut Matter September 21st, 1943 at the Poet Office at New York. N. IT- under Act of Congress of March 3rd. 1879. '	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. l$7. — Stev. 157.	NEW YC>RK, FRIDAY, JULY 8, 1938—PETEK, 8. JULIJA, 1938	— ■---"1 - f _ Volume XLVI. — Letnik XL.VI.
LANDON ZVRACA NA ROOSEVELTA VSO KRIVDO
———■ ■ !■■ — — —■■ —■ - - . ■ . ..... .............
Avstrijski Nemci se želijo izseliti
PORAŽENI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT LANDON PRIPOROČA SODELOVANJE S TRGOV. SVETOM
Predsednik Roosevelt skuša z lepimi besedami prikriti napake svoje administracije. — Tudi republikanci streme po socijalni reformi. — Najvišje zvezno sodišče mora biti nedotakljivo. — Predsednikovim besedam naj bi sledila dejanja.
COUNCIL BLUFFS, Iowa, 7. julija. - Tukaj je govoril po radio Alf M. Landon, ki je bil.pri zadnjih predsedniških volitvah poražen kot kandidat republikanske stranke. Razpravljal je o težkih časih, ki jih doživlja prebivalstvo dežele ter zvračal vso odgovornost na predsednika Roosevelta oziro ma njegovo administracijo.
—	Ker se Rooseveltu ni posrečilo odpraviti nezaposlenost, — je rekel Landon, — se je začel jeziti na trgovski svet. Predsednik se rad poslužuje prikupnih besed, toda te besede so samo krinka, s katero suška zakriti napake svoje administracije.
—	Predsednik »misli, da je treba samo pomahati z zastavo in vzklikniti: — Vsi naprednjaki na mojo strani — pa je vse v redu in dobro. Toda stvar ni tako preprosta. Vsak naprednjak prav dobro ve, da zahtevajo nove razmere nova zdravilna sredstva. Vsak naiprednjak želi, da bi imela dežela razsodno in močno vlado, ki bi bila kos položaju. Resnični naprednjak nikakor ni mnenja, da je treba posameznikom odvzeti vso gospodarsko moč ter jo poveriti vladi.
—	Predsednik, — je nadaljeval govornik, — -skuša vzbuditi vtis, — da nasprotujejo njegovi nasprotniki vsem socijalni-m reformam. Po njegovih mislih je vsak nazadnjak, ki noče ploskati in pritrjevati WPA'političnim bosom.
—	Po mojem mnenju se predsednik Roosevelt lahko popolnoma zanese na sodelovanje vseh republikancev, če bo skušal kaj koristnega izvesti. S tem, da je njegov končni cilj dober, pa seveda ni rečeno, da bi,morali mirno gledati korupcijo njegovih svetovalcev.
—	Predno bomo sodelovali ž njim, pa mora predsednik napraviti konec zmedi in nesoglasju, ki tako zelo označuje velik del -njegovega vladnega delovanja. Predsednik .mora sprevideti, da je največja nevarnost socijalnih reform brezbrižnost v finančnih zadevah. Precbednk se mora ponovno lotiti dela ter napraviti konec trošenju kot je to storil leta 1933.
—	Roosevelt naj se neha jeziti na trgovski svet. Med industrijo in delavstvom naj ustvari soglasje. Namesto, da bi priporočal monopole, naj jih odpravi. Delokroga najvišjega zveznega sodišča naj ne skuša omejiti in naj si ne prilašča oblasti med tc najvišjo sodno instanco. Denar, ki' ga je določil kongres za WPA, naj bo porabljen za p* men, v katerega je bil določen, ne pa za kupovanje glasov.
—	Predsednik naj izpremeni svoje besede v dejstva. V tem slučaju ne bomo ž njim sa*mo sodelovali, pač se pa tudi borili ž njim ramo ob rami, da dosežemo soci jalni napredek in obnovimo gospodarstvo. Za tem vsi stremimo, kajti to je nam vsem potrebno.
POPLAVE NA J^ONSKEM
Utonilo je 320 ljudi. — 338 jih pogrešajo. — 70,000 hiš je pod vodo. Voda je odnesla hiše v
morje.
TOKIO, Japonska, 6. julija. — Kot poroča notranje ministrstvo je v povodnji okoli Kobe utonilo 320 ljudi, 338 pa jih pogrešajo.
Oblasti sodijo, da je okoli 70,000 hiš deloma, ali pa popolnoma pod vodo. V več okrajih v Ko'be je voda odnesla hiše in po ulicah drvi umazana voda.
Škode dosedaj še ni mogoče preceniti, toda je tako velika, da bo parlament poklican na posebno zasedanje, da dovoli denar za podporo.
V	trgovskem delu mesta stoji voda 12 čevljev visoko. V nekaterih krajih so hiše pod vodo do drugega nadstropja.
V	pristanišču so skladišča 3 čevlje v vodi. Trgovina je popolnoma izastala.
Največ ljudi je utonilo ob pobočju, ki se spušča proti morju. Na tem mestu je voda iz | pod jedla hišam temelje in jih j odnesla v morje. I Največji nalivi so v indu-Jstrijskih mestih Kioto, Osaka in Kobe. V teh treh mestih je bilo iposkodovani'li na tisoče poslopij. _
11 ŠTRAJKARJEV ARETI-> RANIH
• /'	i	n »i..-
Danes je bilo .v* New Orleans, La.r aretiranih 'enajst straj-kar je v, čl&iovTOIO. Med njimi je tudi urfijski organizator J. M. Lowett. Aretirani so bili, ker so metali kamenje na izletniški bus Yellow Caib Co.
GALANTEN ROPAR
NEBRASKA CITY, Neb., 6. julija. — V stanovanju Mrs. E. 6. Mueller je vdrl neki neznanec ter odnesel precej dragocenosti. Na mizi je pustil listek na katerem je bilo zapisano: — Tega nisem rad storil. Prisilila sta me lakota in potreba. Saj veste, kako je, če je človek brez I denarja. Oprostite mi!
FAŠISTI?
PRODIRAJO _ ŠEDALJE
Oddelek južno od Terue-
la je doseli v dolino. — Ob obrežju so bili fašisti vstavljeni.
HENDAYE, Francija, 7. julija. — Španski fašisti so napredovali na obeh koncih 50 milj dolge fronte. Četudi pa fašisti zatrjujejo, da so na za-padni fronti napredovali 10 milj, pravi »vladno poročilo, da so .bili fašisti na celi fronti odbiti.
Armada generala Varele, ki se bori južno od Teruela, je dospela dve milji do vasi Ade-liuz in je prvič stopila v provinco Valencijo.
Poročila iz Valencije naznanjajo, da so republikanci odbili napad armade generala Aran-de pri Villavieji, 2 milji zapa-dno od Nulesa in ab cesti 14 milj severno od Sagunta.
Odkar se je pred petimi dnevi pričela fašistična ofenziva južno od Teruela, so fašisti na predovali za 12 milj.
VAIjENCIJA, španska, 7 ju lija. — Fašistično prodiranje proti Valenciji je v polnem razmahu, toda napadalci se še ni so polastili Nulesa, ki je njibov cilj in se nahaja 14 milj severno od Sagunta.
Za republikance je bilo zelo težko držati ravno pokrajino cele tri dni proti boljšemu so vraižnemu vojnemu materjalu. | Človeška vztrajnost ima svoje meje, toda izgleda, kot da ge-Ineralu Francu ne manjka ma-| terjala.
1 Ne more se tajiti, da fašisti •počasi vedno napredujejo, toda povsod -zadevajo na hud odipoi. I Fašisti so proti Nulesu vrgli j 8 bataljonov 6000 mož, toda, iz-vzemši na desnem krilu, niso dosegli ničesar.
Aeroplani z Majorke so tt-kom dneva izvedli tveč napadov na železniško omrežje od Nulesa .pa do Sagunta.
ZVEZNI FRAVDNK HARDY VFRMCDI
LE HAVRE, Francija, 5. ju-li pravdnik Lemar ral v New fepijonov, je
dospel sem v spremstvu svojo hčere na krovu parnika "Nor-mandie". V Franciji se bo mudil dva tedna.
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH V ANGLIJI NARAŠČA
LONDON, Anglija, 5. julija. —Dela*vsk<£ ministrstvo naizna-nja, da je število nezaposlenih v Angliji naraslo za 24,000 in sicer v času med 16. majem in 13, junijem. Danes jo v Angliji 1,802,912 nezaposlenih. Najbolj so .prizadete tekstilna, premogovna in stavbinska industrija.
naroČite se na -glas
haroda" najstarejši
siiovenski dnevnik: v
am

SENATOR BORAH ZBOLEL
WASHINGTON, D. C., 7. julija. — Senator William E. Borah mora »po zdravnikovem naročilu ostati nekaj dni v postelji. Na vožnji z avtomobilom se je jako prehladil. Senator Borah, ki velja za izrazitega nasprotnika nekaterih Roo-seveltoivih odredb, je star triin-sedemdeset let.
17GRSKH
ARETRAHB
ATENE, Gnška, 6. julija.— V Solunu je <bilo aretiranih sedemnajst oseb. Oblasti jih dolže, da so financirali komunistično propagando.
MUSSOLINI ODGOVARJA ROOSEVELTU
Mussolinijevo glasilo pravi, da vojuje demokracija nenapovedano vojno. — Diktatorja je zbodel Rodteeveltov govor.
MILAN, Italija, 5. julija. — "Popolo d'Italia", ki je glasilo italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolini-ja, se obrega ob govor, ki gn je imel dne 30. junija predsednik Roosevelt na zborovanju a-meriških učiteljev in vzgojite-Ijev.
Med drugim je rekel predsednik : — Naposled bo zmagala demokracija s pomočjo vzgoje, kajti noben narod ne more biti večno neiveden in večno zasužnjen.
— Povsem jasno je, — pravi "Popolo d'ltalia'', — da je demokracija v vojni in sicer se nahaja v taboru, ki je fašizmu nasproten. Jasno je, da tuui Združene države odobravajo princip bojevanja brez napotve-di vojne. Gospod Roosevelt govori o "končni zmagiS tem priznava, da so dosedanji bo.ii iizpadli neugodno za demokracijo. Glede ' 'končne zmage'* bomo pa šele videli, katera stranka jo bo izvojevala.
KONFERENCA ZA POMOČ
BEGUNCEM IMA SEJE
EVIAN-LES-BAINS, Francija, 7. julije. — Voditelj avstrijskih beguncev Airtur Rosenberg je povedal ameriškim delegatom, da želi po njegovem mnenju 4,500,000 Avstrijcev pobegniti pred nazij-sko vlado, ako morejo delegati 32 držav, ki so se zbrali na konferenci za pomoč nemškim beguncem, za nje najti novo domovino, kjer bi se mogli naseliti.
ENO LETO VOJNE NA KITAJSKEM
Nad pol milijona Kitajcev je bilo ubitih. — Japonci imajo 36,629 mrtvih. — Cankajšek poziva Japonce na upor.
TOKIO, Japonska, 7. julije. — Na predvečer prve obletnice pričetka nenapovedane kitajsko-japonske vojne je japonska vlada naznanila, da je bilo u-bitih 510,109 'kitajskih vojakov, 800,000 pa ranjenih.
Po vladnem poročilu so imeli Japonci samo 36,628 mrtvih. Število ranjenih vlada ni naznanila.
Odkar se je <pričela vojna v noči 7. julija, 1937, blizu Pei-pinga, so japonske armade zavzele 96,138 kjvadratnih milj kitajskega oizemlja s 130 milijonov prebivalcev.
Naznanilo pravi, da se bojna fronta razteza na razdaljo 1397 milj, ali trikrat dalje kot je bila zapadna fronta v svetovni vojni.
Vnanji minister general Uga-ki prajvi, da se bo vojna nadaljevala, dokler se bodo Kitajci upirali.
e.K&£NGHAj£fcitajska 7. julija. — Maršal Cankajšek je na predvečer prve obletnice pri-
Rosenberg je v imenu zveze avstrijskih beguncev na konferenci, ki je bila sklicana na pobudo predsednika Roosevetla, v namenu, da pomaga nemškim beguncem, je rekel, da je pripravljenih 75 odstotkov Avstrijcev, da- se izselijo iz svoje domovine, ako bi jim nacijska vlada dovolila vzeti s seboj saj del njihovega premoženja.
Po ljudskem štetju iz leta 1934 je imela Avstrija 6,760,233 prebivalcev. Avstrijske Žide cenijo od 200,000 do 300,000, drugih pa, ki imajo kaj židovske krvi, je 600,000, ali 10 odstotkov celega prebivalstva.
Združene države zastopa bivši predsednik United States Steel Corporation Myron C. Taylor in je prevzel vodstvo na pogajanjih, ki imajo namen rešiti begunski problem, ki je nastal vsled ipriklopitve Avstrije k Nemčiji 13. marca.
Taylor pa je rekel, da so Združene države pripravljene bolj pomagati, kot prevzeti vodstvo. Amerika je pripravljena pri sestavi načrta, noče pa odločevati, kaj ,je potrebno storiti.
Konferenca je že razpravlja la o naslednjih točkah:
1.	Kako pomagati nemškim političnim beguncem, ki so se že izselili iz Nemčiji, ali pa se nameravajo izseliti, da se naselijo kje drugje.
2.	V najnujnejših slučajih je treba takoj pomagati po obstoječih naselniških postavah.
3.	popisati je treba vse begunce, ki nimajo potnih listov in jih ne morejo dobiti.
4.	Postavljen bo stalni medvladni odbor, ki bo skrbel za begunce.
Avstrijski načrt pa vsebuje naslednje predloge:
četka kitajsko-japonske vojne, v svoji izjavi, ki jo je naslovil na japonski narod, vprašal:
4'Ali .veste, da je postala vaša armada najbolj barbarska in najbolj kruta uničevalna sila na svetu?
4'Pomislite na posledice, ko bi kitajski aeroplani bombardirali Osako in Tokio, kot so japonski aeroplani bombardirali Kanton mesto da bi vam izrazili iskreno sočutje.
"Ali se zavedate, da so vasi vojni izdatki prekosili izdatke rusko-japonske vojne f
"Koliko je vaših 'bratov, si-nqv in nečakov, ki so postali strašilo na azijski celini T
"Koliko mladih vdov in sirot je med vami?
"Kak dobiček imate od Man čukuo, kot višje davke
1.	Begunci naj bi se naselili v kaki deželi, ki je pri volji sprejeti Nemce v velikem številu. Avstrijci se posebno zavzema-jo za Novo Zelandija in Južno Ameriko.
2.	Sporazum z nemčkv • adc, da dovoli židovskih, kakor tudi nežidovskim beguncem, da vzamejo določeni odstotek svojega premoženja s seboj iz dt-žele.
pred prvo sejo je nek delegat sproiil misel, da bi bila za begunce postavljena "nevtralna zona" v Braziliji in Argentini.
Na to sejo so poslale svoje delegate naslednje države:
Argentina, Avstralija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Canada, Chile, Colombia, Costa Rica, Cuba, Danska, -Dominikanska republika, Ecuador, Irska, Francija, Anglija, Guatemala, Hispaniola (Haiti), Honduras, Mehika, Holandska, Nova Zelandija, Nikaragua, Norveška, Panama, Paragvaj, Švedska, Peru, Švica, Uruguay, Venezu-ala in Združene države.
Zastopniki evropskih držav bodo prinesli na dnevni red vprašanje gledfež Židov na Romunskem Madžarskem in Poljskem.	* ' Italija je zavrnila povabilo na'konferenco. ' l>i
BERLIN, Nemčija, 7. julija. — Nemška vlada je nasprotna konferenci za pomoč nemškim beguncem, toda nemška javnost se za to ne zmeni.
Ker tudi nemško časopisje he piše o tej konferenci, bo nemška javnost po veliki večini o njej kaj malo izvedela.
Nemški vladni krogi pravijo, da konferenca ne bo imela ni-kakega vpliva na obstoječe postave glede Židov. Netnška vlada'd vami, da bi Združene države hotele zviisati naselniško kvoto za Nemce ill' Avstrijce.
Neški Židje pa upajo, da bo konferenca izdelala kak načrt, ki bo nje ugoden in bo tudi sprejemljiv za nemško vlado, da bo beguncem dovolila odnesti iz dežele saj del svojegk premoženja.
NEVARNOS t PO VODNJI HA
CHICAGO, HI., 6. julija. — Po tri dni trajajočem deževju se je nebo zjasnilo, in voda, ki je ogrožala nižje ležeče kraje »v severnem UlinoiBu, južnem Wisconsinu in ceAralni India-ni, je začelo upadati Škoda, ki je povzročila povode nj, je povzročila povodenj, zapia nad pet milijonov dol&rjev.
»0LK0 H&B0D2"-M*wYmt
Friday, July &, ! 938 ^
GLAS NARODA
(voici or THi raorLR)
ff
COMTANl
U OnipontiM)
PUce at baslnem of tto corpora Uoo a*) addi KIWKW
• of above officer*: NEW YORK. N. Y.
MIH 45th	Year
IIMJOED BVERX DAI EXCEPT 8DNDAX8 AMD HOLIDAYS	
Advertisement	on Agreement
Z* celo leto velja Ust m 1 i—i Itn In Knnnd« ..............HU» pol letn ................fX'iO Z« Četrt let« ................||J0	Za New York sa celo leto . . 97 00 Zm pot leta ................ Za Inosemstvo rm celo leto .. $7..to Za pol leta ................|&6U
š+m+tUm	Yearly
-OLA« NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZElflSl NEDELJ TN PRAZNIKOV	
NARODA", 2K WEST 11th STREET, NEW YORK, N. Y.
CHebet M241;
DOPISI bret Pod Pi« in osebnosti se ne Driobčujejo. Denar za naročnino MJ se blajoroU poMljaii p« Mouej Order. Pri spremembi kraja naro4-
lo iJSSlI;	M,C P"ainJe	da hitreje najde-
DO SKRAJNOSTI
Zelo značilno je, da angleški ministrski predsednik < haraberlain doslej še ni povedal angleški poslanski zbornici, pod kakšnimi pogoji bo španski fašistični general Franco ščitil angleške trgovske ladje.
Vstaški general zahteva, da je trebe smatrati kurivo— to je premog, olje in gazolin — za vojni materijah Tej zahtevi ne more ustreči niti angleški ministrski predsednik "brca potrebnih posvetovanj".
Tozadevna posvetovanja oziroma pogajanja bo uvedel angleški poslanik v Rimu, lord Perth.
Kaj bo storila Anglija ? I, kaj t Dala bo nadaljne koncesije. Saj je zadnje Čase že tako, da Anglija ugodi vsaki farfi-~ t^ai zahtevi. Spočetka se nekoliko upira, nazadnje pa le ugodi.
Medtem se pa nadaljuje obstreljevanje nevtralnih ladij. Zračni napadi na špansko civilno prebivalstvo so na dnevnem redu. Italijanski in nemški letalci so nenehoma na delu in sipi je jo smrt na neutrjena mesta in vasi.
Nie čudnega ne bo, če bo španska vlada prej ali slej izvedla svojo pretnjo in poslala svoje letalce nad italijanske in nemške postojanke.	-
Španski ministrski predsednik Juan Negrin je ujpal, da bosta Anglija in Francija napravili konec nemškemu in italijanskemu divjaštvu. Toda upal je .brez uspeha. Nič se ni zgo-rilo, ra-zen par kilavih protestov, poslanih na nemški in laški naslov.
Špansko vlado mineva potrpežljivost. Ve, da postavlja vse na eno karto, toda drugega izhoda ni.
Nqpad na italijansfee in nemške postojanke ibi razdivjal fašiste, toda obup narekuje skrajna sredstva, ne meneč se 7JA posledice.
Niti na Anglijo niti na Francijo se ne morejo zanesti španski lojalisti. Preostaja jim edinole lastna odločnost in moč,
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za« ............Din 100
f BjOO............ Din. 200
« f.20............Din. 800
$11M............Dta. 5u0
*23jOQ............Din. 1000
...........Dta. 2000
V ITAJJJO
Za 9 6.33............Lir 100
9 12.25............tir 200
$ 29J30 ............Lir 600
$ 67.00 ............Ur 1000
f 112.60............Lir 2000
««7.50............Ur 8000
GRNR SWDAJ HITRO MRNJAJO BO NAVEDENE PODTEftENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
ad
Izplačila v ameriških dolarjih
i
JTHELABGEST SLOVENE D AIL? IN P. ft. fe
I*
l* dobi v
mb kraja UtfUeUo v dolarjih.
UV^MBHO r® GAPLR LEWEE-M
SLOVENK! PUBLISHING COMPANY
^rnmmrnm <
ZAGONETEN UMOR PRI KOMENDI
Mengša in njeue okolice nesreča zadnja leta kar noče nehati oJbiskovati. Zadnja, leta so bili v tej fari trije krvavi zločini, a umor, ki je bil 19. junija izvršen v prijaiznih Našo včali nlb cesti Cerklje—Moste. Kot žrtev morilske roke je pa<del 25-letni skladiščnik tvndke Westen i z Celja, Jožko Vi-dali.
Jožko je bil zadnji čas zastopnik Zdnuzenih o pok a ni iz MengSa a po svojiti sposobnostih in po simpatičnem značaju je doibi 1 namestitev pri veliki celjski tovarni, kjer je naglo napredoval. 19. junija se je pripeljal v Mengeš, da se porazgovarja s svojim starejšim bratom Ivanom, da bi on prevzel zastopstvo opekarn, ker je sam v Celju preveč zaposlen. Po koisihi je sedel na kolo, da se odpelje proti Komendi in Cerkijaim, kjer je imel nefkaj tftalnib odjemalcev. Nazadnje se je v Cerkljah zadržal še v gostilni pri Matevžu, nato pa je zvečer odlšel. Kakor pripovedujejo nekateri, se jo napoti pormidil še pri Štruklju v Lahovčah. Kar se je zgodilo zatem, preiskava doslej še ni moigia ugotoviti. Okrog 22.30 je bil Jožko Vidali v Našovčah na cesti i? *»<tsede zaihrfotno napaden, polbit na tla^ in ustreljen in to meti Rogljevim in Stole-toviTn domom, lei sta kakšnih 100 korakov oddaljena drug od drugega. Z nogami v kanalni, ki teče med hišama, je od strani ležal na obrazu, v travi p ret-1 njim je bila mlaka krvi. M!no-ga znamenja so kazala, da se je zadušil in izkrvavel.
Okrog 22.30 so pt-i Meti za-čuli nekakšno vpitje na pomoč. Začutili so, da se je iz cerkljanske smeri prifpodilo nekaj fantov, ki imajo med sabo kak obračun. VMlai je pred preganjalci prilbežai na kolesu pred Steletovo hišo, skočil na tla in potrkal, a so ga že dohiteli in ga pofbili na tla. Takoj na to je padlo 6 ali 7 revolverskih strelov. V omotici se je ranjene« še opotekel, da sA je odtegnil na cesto in omahnil. Napad a lici so imeli še dovolj časa, da so pobrali njegovo kolom, kin so ga nekaj korakov daleč radbili.
Kaj je neposredno dalo povod k umoru, še niso mogli u-gotoviti. Davi so aretirali en«-ga izmed fantov v Našovcali. za drU^tim še iščejo slrnl i.
KRVAV FANTOVSKI PRETEP
Te dni zvečer je v neki gostilni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah popivala večja družba fantov. V pijanosti so se sprli zaraidi deklet in ko so zapuščali gostilno, je nastal meri njimi strahovit pretep Jzruvali so la-
LETNA TEKMA NA MORJU
Pogled na 42 najhitrejših ameriških jaht ob priliki tekme: od Newport v R. I. do Bermude na razdaljo 655 m.
te iz bližnje ograje, udrihali drug po drugam, da se je kar kadilo in večkra« se je zablis-kal tudi nož. Naposled sta obležali na bojišču dve žrtve iti sicer 24-letni Peter Platenjak ter neki Slavko Samec. Platen. jak je dobil sedeni -ui.nlkov /. nožem v hrbet in v roko. Same«* pa dva v glavo. Oba ranjenca so prepeljali v mariborsko ibnlni snico, a bojevite fant** in pretepače so orožniki zaprli.
STRELA UBILA DVA ČLOVEKA
Nad Koprivnico in okolico je divjala te dni strašna nevihta. V zapadneon delu mesta je obiral kmet J a k nib Tkalec s svojo ženo Jano in 18-let no Angelo Tvannš češnje. Ko je prihrumela nevihta, so sp stisnili pod drevo. Kar je udarila strela in ubila Angelo Tvannš in TkaLea. Tka l*»evo zeno pa je samo lažje oplazila.
Z LJUBAVNIM NAPITKOM ZASTRUPILA MOŽA
Policija v <Vršcu je aretirala -Mi-letno Rozo Buiio, ki je o-sirmljena, da je zastrupila svojega moža Jovana. Roza je priznala, da je dala možu Ijuhav-ni napitek, ki ga je dobila od neke ciganke. Ni pa imela namena moža zastrupiti, temveč si je hotela samo znova priboriti njegovo ljivbezen.
NEZGODE
■413-let ni posestnik Alojzij Zoriman v občini Št. Lovrencu je padel v hlevu z lestve. Dobil je zelo hude notranje poškolbe in si je zlomil levico. Poleg njega so prepeljaH v bolnišnico ,V letno Marijo Šerugovo z Dravinjskega vrha. Na otroka se je zvalil sod in ji zdrobil desno nosro.
| "GLAS N^D^
N pošiljamo v staro do- I ^ movino. Kdor ga ho- tf ^ Če naročiti za svoje f | sorodnike ali prijate- jj ^ lje, to lahko stori. — j ^ Naročnina za s t a r i f ^ kraj stane $7. — V ^ t Italijo lista ne poši- j
POMEMBNEJŠI SPOMINSKI <	DNEVI.
Dne S. junija 1ST* je umrl v Ljubljani glasbenik in skladatelj Anton Hajdri«h; rojen je bil 9. januarja 1842. Iz četrtega letnika semenišča je odšel na praški konservatori j. kjer je dve leti štunliral petje in bar. monij. Konsei-A-atorija ni dovršil in je odšel v Trst. Tudi tu se je ha vi I z glasbo in si je s <vojim kvartetom pridobil pridnlbil mnogo zaslug za bn-ditev narodne misli. Lota 1874 je postal pevovndja pri Rloven-stki čitalnici v Trstu. T.eta 1876 je izdal prvo svoje delo "Jadranski glasovi" in tudi znano pesem 4'Jadransko morje." Drugo zbirko njegovFh skladb je Izdaj V. Kosovel. Hajdnh je umrl na tuberkulozo.
RADIJ JE DOSLU2IL?
DELO DOBI
pošten moški, ki zna delati s konji ter opravljati vsa far-merska dela. —
PAUL LOGAR R. D. 1, Box 33, (CHERRY VALLEY, N Y.
NAPRODAJ
Štefančko\To posestvo v PRA-PRfTNEM ipri SV PRIMAVŽU pri KAMNIKU, 11 ha, 7fi a-rov, veliko zaraščenega gozda, 11 ha 60 arov njiv, 11 arov sadnega vrta, 4 arov pašnikov, skupaj: 191ia, 54 arov. Proda se po zelo nizki ceni. 900 ameriških dolarjev. — FRANČIŠKA NOVAK, R. D. 2, Box 5, HARTFORD, WIS. (3x)
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA**
Glasilo ameriške "Ohemieal Soeiety, "Industrial Engineer.
In«* Ohetmistry'\ prinaša izpod peresa dr. Harisona E. Hove ja opis izuma prof. Mili kana iz Los Angelesa, čigar iznajdba ne samo .da predi nadomestiti rad i j v najrazličnejših panogah amqpak ga bo zaradi lastnoisti ki prekašajo radij, celo izpodrinila. Uporaiba Milikanove-ga izuima je poleg tega znatno cenejša.
Izum prof. Milikana obstoji iz cevi, ki jo izpostavijo za določen čas električnim tokom v napetosti 650 tisoč voltov. Ta cev izžareva potom žarke, ki so prav tako učinkoviti kakor radijevi žarki. S stopnjevanjem pa je mogoče to žarenje napraviti še intenzivnejše.
(Vso napovedi dr. Harrisona Hovaja verodostojne, se dado praktične posledice Milikano-vega odkritja ied.va presoditi. Prva posledica tega bo, <la se bo radij silno pocenil. Zaradi tega se v Združenih državah splošno govori, da je radij odslužil . . .
' Ba^berton, O.
V nedeljo 3. julija so obiskali našo musellbiuo <ib .priliki vrtne veselil-«*, katero so primi i la vsa •tnlka.imja društva, rairoma federacija SNI M M,-. j„ Math Petrovič in Mr. J. F. Ter-Mr/an z soprogo iz Oleevlanda, Ohio.
Mr. Petrovič je predsednik gospodarskega odsega omenjene Jednote in je ob tej priliki jako pomenljivo in stvarno pojasnil marsikaj v dobrobit društvom in Jednoti. On je poznan #kot izvrsten govornik. Tovariša Terbizana pa poznamo iz ^starosloven-ske" dramatike. Le še nas ob priliki obiščete!
Ravno pri veseli zaibavi na tej vrtni veselici, stopi pred mene zalo f lok le (pozneje sem zvedel, da je seveda soproga) čvrste in gibki' postave. Jaz bi jo skoraj primerjal tja v Hollywood k taikozvanim zvezdam, da me ni kar hitro vprašala. ako-li nisem doma iz Rakeka. Seveda sem ji hitro potrdil.
"Ali si tudi ti iz Rakeka?" jo lii-tro vprašaim.
"Da,' 'mi pojasni. Moj oče je železničar na Rakeku. Anton Kovšrk (Kolaričev). Moje ime je Ivanka Skvarea."
\>n oči* in jaz sva bila seveda v starem kraju sodelavca in lovariša. Torla, ko sem se |az podili v to "svoihodno" deželo, ni bilo še Ivanke Kovica na Rakeku, kajti njen spoštovani oče je bil se 4'ledih in jfrej." Venilar sem pa v njeni osobi čutil, da govorim z davnimi prijateljem Kolaričevem Tonetom.
-\fed raznimi zanimivimi pogovori je čas pretekel prehitro. Vse me je zanimalo, posebno še ker je Ivanka zvesta črta t olji ca Glasa Naroda.
Tvanka je prišla s sorodniki Mr. in Mns. Skvarea iz Carnegie, Pa., Tja obisk k sorodnikom v Kenmore, O., oziroma v Akron, O. Želim vsem vesele počitnice, in srečno pot nazaj v Moon Run, Pa.
Pa nas še ob priliki obiščete!
A. B
Peter
—	O, moja žena je' zlata vredna, — je hvalil rojak svojo blojšo polovico. — Tako je pridna, da vsak večer zloži na polico posodo, ki jo jaz prej pomi-jem in obrišem.
Pa naj še kdo reče, da ženska niso čudne in zagonetne.
Ko smo zadnjič vstajali izza mize, si posadi takale drobna st
varca klobuček na glavo, in ker ni bilo nobenega ogledaia na steni, m^ vpraša:
—	Zgaga, vem, da si moj ster v takiH rečeh, popra*vici mi povej, če mi klobuk prav stoji na glavi.
Pogledam in konštatiram: — ^Malo postrani je.
—	O. če je postrani, je prav, — je zagostolela.
RAD BI IZVEDEL —
kje se sedaj nahaja Frančiška Adam omožena Terček. Leta 1013 je bilo njeno bivališče v Jenervil, Ark. Ako živi še v i-stem kraju, ali kod drugod, naj sporoči svojemu bratu: JAKOB ADAM, 1829 S. 55 Court, CICERO, ILL.	(3x)
[GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
Uittnovnlk.
RDINI -irfiOSLOVANSHI POGREBNIH \ NEW york1t in OKOIJfl
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V sluf.iju smrti se obrnite nn m«S [mfjrebni znvol in Mr. Anthony Svet 1k> prišel k Vam in Vam dal nn vodila in cene v Vaše popolno zadovoljstvo. NEW YORK, N. [I BROOKLYN, N.
455 W. 43 St. 219 Atlantic Avt. Circle 6-7393 I maih «-wii
Glavo j p naslonila na njegovo ramo, ga sladko pogledala in ga še slajše vprašala:
—	Ti, moj predragi, srčno ljubljeni V Ali me Iboš še dolgo rad imel'
Pogledal je na-uro in odvrnil:
—	I, seveda, dušica zlata. Se. daj je -šele pet. Moja žena je pa rekla zjutraj, da ho šele ob o-smih večerja.
Ko je bil Amerikanee v Napol ju, mu je rekel Italijan:
—	Poglej ognjenik ATezu\. Kaj takega nimate v A|neriki.
Amerikanee se je zamislil i.i odvrnil:
—	Nak, ognjenika pa nimamo. Imamo pa zato Niagarske: slapove, ki bi vaš Vezuv v pe tih minutah pogasili.
Muha se je sprehajala z.mu-Šioo po pleši, gladki kakor jabolko. Filozofirala je:
—	Kako se vse krasno razvija po svetu! Ko setn bila.talso mlada kakor ti, je bWa tukaj šele ozka stezica.
Mladega zdravnika so .vprašali, kako se mu.godi.
—	O, prav dobro, — je odvrnil, — zaenkrat se še ne moren, pritoževati. Enega holnika seyi že imel.
—	Pa ste imeli srečo ž njim V
—	Pa še kakšno srečo. Ko je umrl, mi je vdova plačala, račun do Zadnjega eenta.
Po poroki se je začela.pritoževati mlada.ženicf};
—	Dokler nisva 'bila poročena, si me strašno rad imel, ts-koj po jporoki si me pa začel zanemarjati. Kaj je temu vzrok ?
On je nekoliko pomislil, nato pa važno odvrnil:
—	Veš,
pozaibil sem ti pove^ dati, da se za poročene ženske nisem nikdar pbsebno brigal.
Postani a devica se je podala na sestanek
Fant ji je rekel, da- bo /prišel ob osmih, pa ga še ob. devetih ni bilo.
Druga bi se-ogorčena vrnila domov, todk postame device se razlikujejo 04 dr-u^ib.
—	Čakala ga bom magari do jutra, — je modrqvala! — Wolj« je še šest ali sedem ur čakati, kot da bi morala čakati vse živ-
[e.
f^J
Zdi se, da so zav^cniki enega odstavka /pozabili i| Ocenama Tisti odstavek se pa; odpusti niti'
Friday. July 8. 193.8
(THE LAMEST SLOVENE DAILY IN TJ. I. «.
APRANTCS OBAgSUR:
IZ LJUBLJANE SKOZI LAZE V LITIJO
Badjura "per augnsta ad su-gmsta." skozi teen i no na višino od kader nhm bi bit domaei slikar J1, Afarčič odkrival razgleda, če ne bi živel na Dalmaciji.
Tako pa smo se zatekli k najnovejšemu trza mi Vladimiru Levstiku, ki je -svoje penate
V NEW YORKU V LETU.
ENEM
V enem letu se rodi v New Yorku 900,000 otrok, umre jih pa 5000. AVtomofoitske nesreče zahtevajo 12.000 žrtev, 60 ti. ^^ (^unxr	3kl0Tle ikonsko zve-
nastanil v komaj dozidani vili,lzo' si -j",h konča življenje, dostojni napis: Han uma in sr- 1200 4ih ar^irn-i° zaradi nmo-
čenja? Merzelov Bog. Perun ^tomovnik je bil ponori nekaj nemiren in je poslal po dolgi ^nši nekoliko moče in toče, ki
pozneje nastavljen" v ________
Njegov mlajši tovariš Župančič nas zabava is pripovedjo, kako se je ob vpisovanju šolskih otrok «>d kraja čudil, zakaj je toliko naraščaja iz Gradca. "Prve dni se ne ujame*
t * *
Po beli Pffitioi, ■proti No vemo mestkn,
Jirfea. pojdi z menoj,
sem povabil svakinjo. Toda njen mož, moje matere sin, namigne: *4Rad*i do Litie, ne bn-de ti lito** (ne ho ti žal). Zmagal je poslednji predlog, ker,
1)	še nismo bili tam,
2)	gre v laik .šele potpoldne. Za mladino pa velja izrek, ki ga je Bin o Alessi porabil lani v -drami L'Argino: If sonno fn pin benne dclla pappa (155-. jaz pa pred leti v nekem mesečniku: Spanec je boljši, ko čganec.
Potegnil nas je blapon. človeštvu že $to let hlapcon, razen naše trojice toliko skn- nas v	_____
pin, od katerih ena- je bila na- pet z besedami, ki veljajo tudi menieua na poset v posetje, j riten"«flci,. Tu res, od zadaj jo gledat, kaj v Trebovljah po- že malia bradati geolog in go-
tolog, že nas preldstavlja gospodu učitelju, ki je imenjak vrst prsd riibiško značko tenet našemil pesniku Župančiču in (ka>. Plotoršnik ve, da v ^taki naj na<o družbo sprevaja po roslovonščini "teneto" pomeni je presncžila in malce po-i Litiji. Ta postaja nam je tem m rožo. »Mikrala pokrajino. Bele kre«- bolj pri srcu, ker so na-ši pred- 4 4 Ros je cvete. ros je cvete" nice niso več letale, ko smo niki Rrbničani in Potočani ho- me opozarja tovariš.
ona v Celje. 4 4 Kaj mi bo vso to dolf?o pot pretrpeti!** [mena posttaje Laze ni znala razložiti, pa vpraša, ali morda sopotnik ve za etimologijo. "Kajpada vem,** ji reče navihani urednik Tiovca, "ko so (delali železnico, je bilo tu zaposlenih največ Albancev. Imeli so uši, po srteko lazice. Te krvoloenicc so bile tolike ko fižol in kar se da, nadležne. Zaradi velikosti jim Slovenci ni so mogli reči lazice. ampak so jim nadeli ime — laze". — Od Laz do Celja je ministrski odposlanec "unci mir.
44Kje je pa naš geograf. duša ^ega izleta?*'
Ta je zanesljiv, odbije eden fonetični francoščini, zo-
ca** saj pa vodi Hanuma zlatega srca. Laihiko si mislite, da Litiji, nam pri mojstrn slovenske h<
ra,.pol milijona se jih mora zagovarjati pred sodiščem. 19 tisoč rod-arjev skrbi za red v
" iiivj^ii u niu» rifSM" lit—
sede ni bilo dol?? čas. Megle-200 milijbnov ljudi p« no mi je še vpameti, da smo se!seti v^ako Mo NVw Yf>rk-(književno dive-, da sem v go-!hoto,f>v ^ na ™a>polago tujcem, spoidarjcvi knjižnici videl Do-!^ (bilijonov litrov vode postov ievskega Bese,, da mi jo pi- rnfblj° Prebivalci New Yorka
sec Obsojencev omenil mojega
----- - - - - "j" i .i - —— — - ---------- -----
No. kmalu je dognal, da gre dvojnika, Lobnika Jožeta, sro za bližnjo vas ali prodtržje .skega' veterinarskega referen-Gradec. no za štajerske mesto, j ta v G. G. jaz pa setm mu po-Xaš Mentor nam razkazuješ > zaW priporočiti njegovega sola. Ta m le stoji Tenetiše. Od kod ime? Ko so šarili oh Savi
turški hlačoni, jim jo bil za petami junaški domačin Tino, ki so ga rojaki na glas bodrili: *4Tine, ti i (tišči)!** Tako je polmeeičnike hra/hro sekal, da so mu Litijuni pozneje podarili njivo. Spričo ljudsko razlago si komaj upam odpreti Loka rjo v Lovsko-ribkški slo var (1987), ki me uči na vtr. 94: tono tva — lovniea (mreža) za ptico. Na str. 120 pa stoji 15
•dvojnika, postnega uradnika Simoniča v Ši£ki. Ker pa so
KONOEES ČUDAKOV.
Letos poleti se^abero v Londonu rta kongresu Vndaki in originalni ljudje. Njihova organizacija šteje več tisoč članov. V valbilu na ta svojevrstni kongres je s ponorom omenjeno, da uživajo čudaki v Angliji posebno spoštovanje, kai je dalo slavnemu romanopiscu Verne« snov za znani roman "Potovanje okrog sveta v HO dneh.*' Ourta-štvo in razne vrtoglavosti baje najbolje karakter izirajo značaj Angležev.
Za največjega angleškega čudaka volja neki Brummel, ki je veljal tudi za največjega •gizdalina preteklega stoletja.

U/mrl v izgnanstvu
brzoli mimo Kresnic, edino dili prvotno semkaj na vlak.
vrane vo blagoslavljale njivo, A^Grode čez most, opazim vplivni grmovjn pa so so drlo srako, ta- napis: "Vsi za Lajovca!'* kato-ko zabito. kakor"A'odniko\-o, ki remu je nasprotnikova hudobo hodile vse preblizu hiš. Bi- mušnost dodala spredaj geslo: ce, Šot a joče mo mladi oziminij44 Molimo.'* Jezikoslovna žilico mokotalo Zupančičev verz: lea mo je opomnila, da jo po
ikojni dr. Turna tolmačil ta pri-Poet. boi zdrav!	t imok kot moža. ki z gla«mim
Srce se kot ovčica napase! kJioem (lajanjem) poziva m-v-oh zelenjav . . .	idarje na delo, medtom ko ga
prizadeti izvajajo po lango-
44Je že Zalog?** plane ob sunku dol^ovemega Lu kovna t i je dremajoči go^t.	Zalog!
Oolazen!** se (irtreže sopotnik 7. odgovorom, ki je simetričen, ho torej enako čita v obe smeri.
*4Golazen — to so l^aze,** po. jftsnjujenri »u^Pinn sObesedn;-kn, pripovedujoč ajtioloŠko ali \-zrokoslovno pravljico:
Kot ministrski odposlanec se je peljal dr. Stanko Bevk 17. I>ele Ljubljane v vedelo Oclje k zrelostnim iapitern. Ker so bili pravkar izšli novi predpisi o matflirah, jih je hotel v kn-pej« procitati. Toda imel je smolo. Njemu nasproti se je v oddelku naselila starejša go-f^KKftčna z velikimi naočniki in rdeče poslikanim dhrazoan. kakor latinska naloga najslabšega nčenea. 'Venomer ga je kaj izpraSevala, da ni mogel ^lo branja. Bila pa jo no samo zgovorna, temveč tudi učena. V Zalogu je začela nakladati, od kod to ime: najbrž oftcrajfce-no Zaji Infg aH pn 4<zalokomM ki ga tu dela Sava. Odposlancu so prifeh jeziti lasje, ko je zvedel od nje, da kani tudi
*'Ro« je, res jo,'* mu meha-1 n i eno pri t rd im, i ra jo <e naj predilnico pod seboj,, nekoliko! daljo pa na Svibno, prerl ka-,terim so njega dni hrvaški čolnarji pri veslali do sem. govorili: 44Ev o-vobnnj! Po zeleni Štajerski jo znana sviba ali svi-boTi; to jo drugod, kalina, drenovi na, nesrečni grm, ki sra jo medved v basni tako nemil »k riven čil. Daljo nekje nam dopoveduje ni/- Cicerone, so je pogreznil zaklad z vozom vro<d v zemljo.
44 O je, saj še oje ven štrli!'*
\T'ii grmbšnii borom napise: Tu počiva rodni svetoe, Luka Podgorski. Svetec menda zato, ker jo pred 90 leti dal na svetlobo povest ''tSvoti večer I na Izmetih** kjer izveš narod
bardsfkem kralju Lajn, i menja fcu crrškoga tirana.
Stopnjoe ipod gozdom po »tov.i. so čudimo, da je asfaltiri-rana *4Med vojno so jo dali tako pronrHiti kavalirski čast-nilki, da bi lopi spol imel snažno sprehode.'* Se zdaj so po-zna preko te poti. kako je svoj čas bnrhn i I a *4 mrzla lava * * izpod Sita rje ven ter oiiečcdila kos Litije. kamor jo Valvasor hodil no vero. Xa ta večer sodi bro7. na letovanje. Seveda Litija no | glavo ipri večerji,, komur je istovetim z letovanjem niti z čez leto umreti; to pa vidiš edi-litovsžom (gostilno) v katerem j nolo, čo \iznak skozi okno v hi-kazo likof (lit-knp. v krr-mi e« pogloda-š.
sklonjena kupčija) skupni koren. Pač pa mislim pri tem imemi na livarno,, livniee. da trdha k litografom za pomoč.
44Tebi cin. tebi cinje štebo-ta žužkoslednica sinion, kakor bi želela z živo snHhfnp govorico povedati, da so tod kopali oi-nobor, cink, svinec, žWo srebro. Bočim jo poslušam,, som
Se spotaknil ob štrlino spom- prav je tu doma pokojni pro
_IV.	I	V	1.1,	11. VI ' .	..	__- _
bližini eaka prebujenja rodbina Rot ar, po kateri ni na-zvan Rot ar Club, saj jo i o narečna oblika za rovtar ali ru-tar. Oaljo Anton Rosier, čitljiv tndi «azaj: potom sili zemlja v usta sodniku Neratu, ki jo šol nerad v Krtovo kakor nekateri napol Ri/bničani. Opazil pa nisem imena Novak, ako J
niv*ši so kočevskih besed "aeele trčen an grčen (osel se je zadel na grčo) ki jib jo prestregel v Dragi B. Andolšek, zadnji slovenski učitelj v tej občini,
fesor matematike Gnsta X.. s čigar sinom turistom >sva nred vojno v Gorici drugovala.
Ko bi bil doma. bi nas bil badjnril od postaje dn tod R.
SPOMIN NA STARO DOMOVINO -
M
ft
AŠI
ZBIRKA 87 SLIK iz. vjeh krajev Sloyenii^ V Bn«m bakrotisku na dobrepn papirju, v veli' fa^i 5*7% ili«ev
Te, kf^ia, zbirka, va.
DOM
wJtaieriki!
l^nbitgiji Um knjigi ag pii«jo V0 —kile taiAK M M imamo v siaogC
pri Frawetu Levsttkiu dvojnik po staro imenuje sebevid .som prvotno svojemu kramljanja namenil naslov: "Dive-vosi-so-bevid'*, pa ni bilo treba, saj mi
(Nadaljevanje na 4. s.trani.)
rabijo prebivalci New na loto. V mestu izbruhne letno 27.000 požarov, 12.°»,000 pisem ne moro biti dostavljenih zaradi shibih naslovov, 11 mi-, lijonov ljudi se vozi ali hodi O njem jo bila napisana knjiga. ]>,-. Otto Bauer, bivši p red so i! skozi prodor pod reko Hudson, iz katere jo razvidno, da jo stal • ^ av^tr;-s|-p oci listično 18,000 poštnih ushižbencev	^ sfcoraj tri uro pro.l J	nX > °	1S 1C>n°
stavi 12 milijonov pošiljk, jav- 7<renlom. d., jV ]fVO zavezal j
no knjižnice izposodijo na loto 19 milijonov knjig.
ADVER'1'ISR IN GLAS NARODA*
m
Brummel se Bal se jo nam
sam o veznico.
nikoli odkril. ..... . _______
riH', da bi so potoni ne pokrili brezhibno ali pa da bi si celo skuštral lase. Če bi se odkrival.
demokratsko stranko jo umrl :Y Parizu v starosti 57. let. P«, neuspeli delavski vstaji v februarju. 1-9*14 jo dr. Bauer pobegni I v inozemstvo.
Spisi Josip
1. ZVKZKK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedko. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« Women. — Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smokova zenitov. — Klošterski žolnir. — CSrarl Ro-jinje. — Oolina.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpot.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozfovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja, — Med dvema stoloma.
VT. ZVEZEK:
VIT. ZVEZEK t in pravica. — V toma.
Dr. Zohor. — Tngomor.
Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč vojni krajini. -- Pravda med bra-
Tvan Erazem Tatonbah. — Bojim iz življenja političnega agitatorja.
VTIT. ZVEZEK: se te. — trtica
.	_	''i	t—....... n"
— Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po to bakn smrdiš. — Ženi tov iz novoščljivosti. - Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
TX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako jo Rotarjov Peter pokoro delal, ko jo krompir grade.. — Ponarejeni bankovci
X. ZVEZEK: Veronika De seniška.
10 zvezkov $10

Tuneft
(Spisal B. Kellermann)
(Jloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Oonialni inženjer Mae A hm vodi ogromno delo. Celo armade delavcev se žariva jo vedno globi jo v osrčje zoni jo. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo iu katere žrtev jo tisooč in tisočo delavcev. Toda železna volja MaoAlana ne odneha,'dokler no steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v grau-dioznih opisih in dogodkih. Tunel jo ona najzanimivejših k n jig s vet ovil oga si o vs t vn.
259 strani ... $1.20
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
Stefan golja in njegovi. — tolminska
novele. 253 strani.
V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besedo "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi origi-^ na!nl» že splosno zasloveli pridiki "Pustina pridiga,** in ^ Pni ver und Blei*' ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Naročite pri:
arni
Glas Naroda^
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Cena Si.SO
t. i.
f* -	, r " » ^ •*	Z	X	■
odisej iz komende. — Zapiski gospoda 269 strani.
(Spisal Ivan Pregelj}
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovensfeeml Pfidi-Jerneja' je klasično opi-atti. Romanu so dodana p<»-trebna pojasnila.
Cena $t.S0
'	t	% r
V tem III. zvezku narn prikaže Pregelj prelepo postavo našega Tolikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petl-a Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tVori že pred leti napisana večerniška zgodba o mla-dbstnih letih Glavarjevih,a dopolnil je te mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri' čebelah, na njegovem gradu Larišprežii, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga itatn pri- ( nŠtV-arja kds slovenske pret<eilosti in iz nje diha'slovenska iemlja sama. s
Cena fi.50
i?" f
■
KBOD S* — Včw Ttt9
Fn^ay," July"«, T938
EXBGEST RLDVE1H DULY IN 0. K. fe
o j za ljubezen
MMAI12 2IVUEUA □ ZA "8U$ NARODA1* PRIREDIL: I.H.
ZANIMIVOSTI IZ ZDRAVNIŠKE VEDE.
Ali si to domišlja jelš talko lafoko! Kaj pa bo rekel oče t" Owen ga de enkrat smeje poljubi.
"Zaročila Be bom na željo svojega očeta, Percy, in iipaim, da si dovolj prestrašen glede tega." P«pcy,8e nekoliko ozira okrog.
44Owen, — brezobzirna ei. Kako mi moreš kaj takega
re«i, v času, ko v moji bližini ne stoji ne stol, ne klop, niti drevesni štor, na katerega bi se mogel presenečen zlekniti."
In Percy jo Objame ip jo poljulbuje, dokler ga Gwen ne prosi, da odneha. In tedaj jo za nekoliko časa izpusti.
"Tafco, ti divjačina, sedaj <priznaj, kako si mogla vse to Fvojenm očeta dopovedati. Prostovoljno se pač ni podal."
"O prosrm, on že, toda jaa sem bila pol in pol k temu prisiljena, da te um izročim kot zeta. Rad te ima in ne more rasumeti, kaj če več zahtevam, ako mi ti nisi dovolj dober ženin. Pravi celo, da rmaš sijajno službo — torej se ne čudi, ako bo hotel napraviti v tvojem listu zastonj reklamo za svoje založništvo — in sedaj bi rad videl zaročni par. Percy, ako se sedaj še bojiš, da bi te težil zakonski jarem, sedaj je še čas, poltem bo prepozno. Pri čaju te boim ssvojenm očetu izročila kot njegovega zeta, ti pa moraš junaško prenesti, ako bo trdil, da svoje otroke ženi samo po svoji volji. Tedaj mu za božjo voljo nikar ne oporekaj; ipuBtiti ga moramo v blaženem prepričanju. Niti najmanj ne sme slutiti, da sva si že nad eno leto želela ta Srečni dogodek." Percy jo zopeit smeje objame.
"Ti porodnica ti —- kafašen izgled pa imam kot bodoči zakondki mož?"'	'[•
"Ubogi Prircv; že sodaj se mi smiliš." "Sedaj ipahii natančno pojasni vse, da ne bom napravil kake napake."
In pripoveduje n»u o zadnji Rozanini šahovski potezi in' o svojem razgovoru z očetom.
"Tafko, moj ubogi Percy, sedaj svojem« ^asažinjeneau« srcu ni treba več braniti in moreš kot ifooga žrtna daritev, ki je bila ravnokar zaročena, priti ob petih na čajanko, kjer te notn pred celo družino predstavila kot njenega člana. In gorje ti, ako tvoj obiaz ne bo žarel. Tako žareče srečen moraš izgledaiti, da bo tudi Regi ddbil i«kušnjave. da kmalu sledi tvojemu sagledu.*'
"Ali moram? ('e pa nisem tako žareče srečen, ko moram pustiti svojo lepo svobodo t"
Gwen ga prime za tešeta, ga potegne k sobi, ga prav nežno ]»o!jut)i ter sladko in iskreno vpraša: "Ali hočeš biti žareče srečen!"
Percy dvigne njeno ljubko postavo, da si gledata iz oči V oči. To zrni je prihranilo vsak odgovor in Gwen je zadl volna. Owen ■na še četrt ure časa, da se vdaja mladi blaženosti in govorita vsakovrstne ljubavne neumnosti ter pri tem poRabifta na čm.
Vsi so že Obrani pri čaju, samo stari gospod stoji pri oknu ter gleda za zakasnelim parom. Slednjič pa ju zagleda prihajali roko v roki in žarečih obrazov. Tedaj se obrne od okna, sede k mizi in pravi:
"Se minut morate počakati; Gwen se je ravnokar na mojo željo zaročila s Percyjem Hu ud levem. In pri tem sta *e nekoliko zamudila."
Vsi f?S presenečeni pogledajo spimo mimo Rozanini h ustnic hučkne lahen nasmeh in stari gospod veselo
"Kaj ne. Miss Rozana — svojo stvar sva dobro naredila?" "Vi ste naredili dobro, Mr. Lautiham, jaz sem pri t«m samo malo pomagala."
Nikdo ne more več ničesar reči, kajti mlada zaročenca stopita v sobo. Gwen se s Pencyjem postavi pred očeta.
"Dragi oče, izpolnila sva tvojo željo. Tukaj je Percy, moj zaročenec."
Peroyju Hundlewu ni bilo težko "žareti", kajti zelo prisrčno je bil 3pr4jet kot član družine. In med -splošnimi čestitkami dobi tudi Rozana marsikatero prisrčno zahvalo. Vendar pa so bili vsi presenečeni, ko Rozana v nekaj minutah vprizori pravo slavje, ko Winnie predava pesem, ki jo je zložila Rozana in katere se je že davno naučila od Rozane.
Stari Mr. Uiutham pomembno stisne Roeani roko. Misli si, da je edini vedel, da je bila pripravljena na to slavje. In prijazno smejanje noče izginiti z njegovega obraza.
Peney v resnici "žari" tako zapeljivo, da se Regi nekam nemirno premika na svojem stolu. Najprej pogleda Ro-zano, nato v M aud i ne lepe, temne oči in sreča v njtfi zelo ljubezniv pogled. Tedaj mu postane se bolj vroče in močno mora misliti.
Ko se po kratkem slavju cela družina razide, da se vsi preoblečejo za veliko zaročno svečanost, ki se je na željo gospe Gladys imela vrefti zvečer, ostane ReginaM sam na hodniku; tam hodi sem. ter tga in pričakujoče gleda po stopni,cah ki peljejo v pritličje v gospodarske prostore. In slednjič se prikaže Rozana, na kaitero je čakal. Stopi k nji.
"iMias Roeana, aH imate nekaj trenutkov časa za mene?" Pogleda na svojo zapestno uro in pravi smeje: "Ako pet mdnut zadostuje, Mr. Lan tih am T" "Mmlim da, Miss Roeana, nekaj bi vas n*d vprašal. Ali mislite, da bi bilo breeznačajno, po wem tem, kar vam je Gwen povedala — ako bi — no da — ako bi se zaročil z Maud Mel I vil!"
S pri jasnim nasmehom mu ponudi roko in reče: "Mr. Lautham, ? tem mi boste od srca S&Bjggtežak kamen. Nepopisno veselje bi bilo za mene, ako najdete novo, lepo srečo in da vam jo mora Mies Maud dati, o tem sem prepričana. Ljabi vas, kot zaslužite, in neenač&jno prav gotovo ni, ako «te se obrnili k novi ljubezni, ki vam bo prinesla to-ladbo in srečo. Ali vam smem prva čestitati T" Regi ji poljubi roko. ,
"Ta'TnaJa, pridna roka je v hiši naredila že toliko dobre-ga, tMrko niti raevozljala, da mi je že zaradi tega draga. Zs^viilku se vam za to čestitko, četudi je se malo prezgodaj.
mnogo govoril, ker sem najprej hotel biti z vami *»kar ne mislite, da sem vas tako naglo pozabil. ~mia mi na bi mogla biti to, kar bi mi bili vi, ami !mtm rad Maud. Ljubeznivo me je to-je bilo budo pri mu."
CDalit prihodnji«.)
Najstarejša učna knjiga za ranocelistvo je papirov zvitek iz 1. 2800 pred Kristusom. Našli so ga v Egiptu. Ni pa cel, temveč obravnava le 48 rano-oelnišnkiih primerov.
Irska je imela prvo bolnijšin-eo v zapadni Evropi. Ustanovila je to bolnišnico kneginja Maidha kolt zdrastveni zavod za vsakogar, d očim so bile prej take ustanove le za plemen i ta-ške rodbine. Največja bolnišnica na svetu je menda v severni Ameriki v mestu Xx>s Angeles. V njej je prostora za 8500 bolnikov.
i21dravilno moč elektrike je prvi spoznal že riainski zdravnik Skribonij. Že v letu 48 pred Kristusom je namreč bolnikom, ki so trpeli na revma-tizmu ali dolgotrajnemu glavobolu, nasvetoval drgnjenje s trepetlikovino, katere električno moč je sam izčrpno preiska-vaL Šele 1. 1744 so začeli uporabljati električni stroj v zdravilstvu r-
Prvo operacijo želodia so izvršili sredi 18. stoletja in sicer na nekem kaznjencu, ki je bil obsojen na smrt. Operirani pa je v nekaj urah po operaciji umrl.
Prvo transfuzijo krvi iz človeka na človeka je izvršil 15. junija 1667 francoski zdravnik Jean Dennis. Proti tej transfuziji pa je nastalo splošno neraapoloženje in sam parlament je nato prepovedal pre-n«(šanjp krvi.
Prvi. ki je natančno popisal kako se vstavi umetno oko v očesno duplino, je bil znameniti francoski kirurg Ajnibroise Pare. V letu 1561 je napravil tako oko iz emajliranega zlata in sicer v naravnih barvah. Pare pa ne omenja, da bi bil on iznad i tel j umetnega očesa, niti ne pravi, da bi bilo to kaj novega. Poznali so torej umetno oko gotovo že pred njim..
Prvo operacijo slepiča je izvršil I. 1889 hamiburSki prof. dr. Herman Krunemell.
'Najdražjo operacijo so pred nekaj leti izvršili v Ameriki. Mladi siamski kralj je težje o-bolel na levem očesu, in moral se je podvreči operaciji pri enem najznamenitejšem ameriškem specialistu. Ko»t honorar je prejel zdravnik čedno vsoto okoli 15 milijonov dolarjev. Če bi pa prišteli vse Stro-
ške, ki jih je imel kralj s potovanjem v Ameriko, z bivanjem tam ters preskrbo svojega spremstva, ki zneslo to čez 20 milijonov dolarjev.
Ulica, v kateri stanuje največ zdravnikov, je v Londonu, in se imenuje Harley Street. Tu stanuje nič manj kot 550 zdravnikov.
Na radiju najbogatejši zavod je "Radionmkomett", kakor se imenuje klinika v Stockholmu. Ta zavod poseduje 10 gramov radia.
Rekord v boleznih ima skoraj gotovo Amerikainec Smvtlie Henry. Star je 47 let in je prestal že 148 operacij.
PO TELEFONU UPRAV-LJANA DRŽAVA.
Če ga reporter ali turist fo-to*sxafira, se stari Andreas Ku-ber po vojaško vzravna v svoji blesteči staromodni čeladi jn s starinsko puško v rokah. Večinoma pa sedi ta edinstveni liedrtensteinski vojak kje v kotu vadušikega gradu pri zgodovinskih topoviih. Saj je star 97 let in noge mu ne služijo več tako dobro kakor leta 1866, ko je korakal mladi Andreas z 58 mož broječe lichtenstei irske vojfflce na pomoč Avstrijcem. Srečno se jih je vrnilo iz vojne 5.9. Rden s*1 jim je bil namreč med potjo pridružil.. Zdaj se ta menda najstarejši vojaik vojak sveta naslanja na puško in je središče pozornosti vseh turistov.
Liohtemstei-rrski knez Franc I. je star 85 let- in nedavno je prepustil vladanje svojemu ne-čaiku princu Francu Jožefu, Čigar oče živi na svojem velepo-sestvu na Moravskeirt Glavno mesto Vaduz je pa videlo svojega vladarja le redko, kajti živel je večinoma v svojem gradu blizu Dunaja, odkoder je imel stalno telefonsko zvezo s !s vajini državnim upraviteljem dr. Hoopem. Ta je vodil vladne posle in predsedoval je tudi 15 poslancev broječemu parlamentu.
MOGOČE ŠE NE VEŠ—
♦da gradi angleški lord Nu-field tvornioo za letala, v kateri bo dobilo zaposlitev 15 tisoč delavcev, ki bodo napravili vsako leto najmanj 5 tisoč letal.
da je Anglija za primer
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
omamno
Molitvenilce
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . .
Slovenski molitveniki: kvi$ku srca
▼ lmltiruno usnje ves...... JM
▼	uioJg V61 JI w fino usnje \em..........L—
▼	najfinejše usnje ves ....UŠ
▼	najfinejše usnje trda rea LM
▼	bel celluloid rex.........LM
NEBESA NAS DOM
t lmltlrano usnje vex. ....L,—
w najfinejše usnje ves.____LM
t najfinejše usnje trda ves. lm
rajski glasovi platno vezano
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child*« Prajerboob:
▼ barvaste platnice Tesano JS9 t belo kost Tesano	L10
Cease Unto Me
t platnice Tesano t belo kost resano
t usnje Tem. (StT. 416) ....L— t usnje Te«. (Str. 416) ....LM t usnje res. (Str. 408) ..LM T celluloid Tes. (Str. 614)..LM
| SVETO PISMO
[ MARIJA VARHINJA [NEDOLŽNOSTI
t lmltlrano usnje Tea t fino usnje Tes
Key ef
fino Tesano .............. .38
t usnje Tesano.............79
t najfinejše usnje Tesano LM
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key ef Hearen
t celluloid Tesano.........LM
t cellnlold najfinejša Tea. . .LM V fino usnje Tesano.......LM
Cathode Packa! ▼ dno
Ave Maria: r flao
.LM
.LM
KNJIGARNA "GLAS NARODA
- j n

Važno za potovanje
Je naasenjea potovati t stari kraj ali dobiti Je potrebo«, rta Je pouten t vseh stvareh. V sled nate dolgoletne skute Je Vam samoremo dati najbolj*« pojasnila in- t odi Tse potrebno preskrbeti, da Je petoTanJe uoebne In hitra. <«u m is. obrnite na nas sa vsa pojasnila.
»•vrata* develjcaja, petevaaje pstrebas «
Ml preskrbimo vse, bodisi preteje potni liste, vlxeje In sploh vse, kar J« aaJbltreJSem ban, in kar Je r lavne, ta
Nedriavljanl naj ne edlaiajo do zadnjega trenutka, ker se dobi Is Waahinctosa povratno dovoljenje. KK-RNTKY PERMIT, Uvi
PUlte torej takoj sa bresplatea navadila In sagecavlJaaM Vast, la uduboo potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York. N. Y.
vojnega izbruha izdatno založena z rezervami si rov in in živil, zlasti mdke, sladkorja in olj**.
da ima že danes vsak nrad na Angleškem zaklonišče, kav mor se ljirdjes lahko skrijejo pred zraenimi Tiaipadi. -;r:
ida pripravljajo v angleškem prometnem ministrstvu načrt,
po katerem -bo mogoče v pri- ......	. , . .. _
meru vojne izprazniti Ijondon'™"" Praznuje <*> nedeljan
"Zvon" konkurenco, za njim pa brž litijska "Ldpa."
"Živio Miwk?" ^ je izvilo laenion in žejrritm iz <?rla, stmpiv-ši v ^ostiliiai^j^trizveska. Navzlic volitvam to nni bilo hujskanje, kakor-srrteš »brez s*pti«ke Imenovati vlaeu-^arje ljudi, ki so od Zagorja vlačili ladje do Ponoviea. Zalagali smo se ob karbidni svetlobi, ker vila R
v 72 urah. Toliko easa je treba, da se izseli iz angleške prestolnice 8 in pol milijona prebivalstva.
IZ LJUBLJANE SKOZI LAZE V LITIJO
(Nadaljevanje z 3. sf ;am.) < -
ne beremo od d«sne na levo. Moj seibevieid pa je baje še škof dr. Srebmi<% se mi je posililo na »nun, ko smo jo mahnili mimo Ajlaževega stolpieka, poslušali neagoclbo o turistovski "Kraljevi koči'* ki jo je strela udarila, plane.pa upepelil: morda kaze niz neba, ker današnji vod postavlja avharistiene križe — brez Boga. Grede skozi predselje, s toč išče potokov, ki se na tablicah jpo krivem imenuje Litije, sem si mislil, da mora biti to Ustje, kaikor ono pri Ajdovščini prvo služb išče pokojnega Iva Trošta, ki v svoje romaneke rad vpleta romanske oseibe, zlasti polentarje.
"'Dolina gradov se pričenja tu, ne pa šele pri "Novem mestu !" godrnja nas geoigotalog, ki mi ni zlepa ustreči, da moram vse izpustiti, razen Ornega potoka, ki ravno zdaj slavi nekakšno 350 letnico.
'Pred Šmartnim, kjer so bile ravno volitve, me je po 12 letih na<govoril bivši realec, jereb, kar prvotno kaže na pogosto stvar: rebec je neka vinska trta, rusko rjaboi — ko-zav, pisan, pester. Prispeli smo v spremstvu visokoroctnega psička pred cerkev, kjer je bil 1890 krščen publicist Knafič, in na katere pročelju Martin deli svoj plašč, s siromakom. Je ibil to "človek, ki je hodil za svojo senco V1 V stolrpu je mogočen bron, kateremu dela le tamkajšnje pevsko društvo
Za*pustivši selo nekdaj slavnih kovačeev in fužinarjevc, katerih norec je tehtal do 2 kg, se je družba vrnila v litijski li-tovž med literradno dnrščino V trdni temi se je bilo ločiti in hajdi po mostu čez Savo.
Orlu ne moreš odmeriti mej, fcrtu ne moreš nadeti galej, pesnik pa krevsa po brvi na? Pej!j
bi bil lahko citiral savinjskega humorista Mohorja, če bi bil že tedaj poznal njegovo "Načelo."
V vlaku smo trčili vlcup s posestniki. Posetja, ki so se vračali z najboljšimi (polovicami: Peter Šil j, Riband Desiiosrčni, Hraibroslav Zajec, kfr. V prepolnem vozu sem stal in skozi možgane so mi švigali pojmi in dojmi: Ljubljana, Laze, Litija, ladje, les, loviišče, letovišče, Levstik, levssticum, levobrežen ledvice iz litovža, livamice, Lipa, liker . . . samo besede, ki aliterirajo na Lepoto in Ljubezen.
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
9.	julija: Saturnla v Trst
Vol end a m v Boulogne
12.	julija:
De Grarae v Havre
13.	julija: Lreutschland v Hamburg ▲quitanla v Cherbourg Normami le v Havre
15.	Julija : Statendam v Boulogne
16.	julija: Conte dl Savola v Genoa
19.	Julija: Bremen v Bremen
20.	julija: Queen Mary v Cherbourg
«3. julija:
Nieuw Amsterdam t Boulogne Rex v Genoa . .Champlain v Havre
26.	julija : Europa t Bremen
27.	julija: , New York, v Hamburg
28.	Julija:.. ; lie de France v Havre
30. Jnjija: .
Vulcania t Trst
Hansa t Hamburg Aqnitania v Cherbourg Normondie v Havre
5.	avgusta: Statendam v Boulogne
..Bremen t Bremen
6.	avgusta:
Conte di Savola v Genoa
10.	avgueta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Chainplain t Havre
12.	avgu«ta: Europa v Bremen
13.	avgusta: Saturnia v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam t Boulogne
17.	avgusta: Normandie t Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta: Rex v Genoa He de France v Havre Veendam v Boulogne ^23. avgusta:
Bremen v Bremen 24. avgusta : Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma r Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnina Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa .leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu lamed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debeHml črkami, ker so upravičeni obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakoT naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo sa plačana naročnino.
|Mitili«iiiiiiiiii|lj.|iiiidiU|Hi|iiiiiiif|J|i||iii!iiii iiiil' 'iiiiiiiiii' 'liiiiiiii'1 'liitiitiif' 'iiiiiiiii
VSE PXRNIKE
.m
LINIJE
ki so važne sa Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL CO-
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. Sit W, 18th St, Now lak, N. f.
I II I I 'IMS—

humih"1":
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob l.snsfc*-
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftifi Walaenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr.
ILLINOIS: Chicago, J Cicero, j.
Bevčiti Fabian
(Chicago, Ccero In IUlnol«) Jollet, Jennie Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Auguatla North Chicago in Waukegan, WaaM
Vodoplveo
MARYLAND: KltzmiUer. Fr.
MICHIGAN: Detroit. L.
MINNESOTA: Chisholm, Frank GouŠe, J. Lnkan'ch Ely, Joe. J. Peehel Bveleth, Louis Goal«
..Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovBe Virginia, Frank Hrratich
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Kavft T-Htlt
OHIO:
Barberton, Frank Cleveland, Anton Bobekt
linger, Jacob Resalk, John Slapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumAs Youngstown, Antoa Kikelj OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar	i
Brought on, Anton Ipavee Conemaugh, J. Presarec Coverdale in okolica, Mr*. Ivana
Export,
Farrell. Jerry Okorn Forest City,
Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Norak	i
Homer City, Fr. FervnShak Johnstown, Mm Palaata Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Ballpch Midway, Jou4 2ust Pittsburgh In okolica, PWBp Pragar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. ScUfnv
West Newton, Josepfc Jovan ......
WISCONSIN. Milwaukee, West Altta, it. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Dlamondville, Jn« Rotten
J« 9*4*. OPSAYA