glasilo delavcev PODJETIJ IMF
SEPTEMBER 1990, ŠTEVILKA 9, LETO XXIV
JMP Glasnik so ustanovila podjetja v sestavljeni obliki IMP r.o IMF; Glasnik izdaja Prelest, d.o.o. v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo: Ljubljana, Likozatjeva 6, telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek Člani SPTga SVC,ta ^°j Bo,.ay Germovšek, M7JCa IpaVCLMDragT J,?n,e/iČ’c^UŠaeni.Jo,Van-^VI,Č’ Nevenka Kavkler- Lld|ja Kokotec, Biserka Lazar, Marija Leskovar, Anton Maček, Lidija Močilnikar, IztolAtunih (predsednik) Marija Servatzv ra^M^^	LjUdSkC	V ^ Ne"aroČCnih rokopi- i" fotografij ne vračamo. Vo mnenju sekretariata za il,mačje k SstSEfc
PROGRAM ARMATUR
TIO
Slaba zasedenost zmogljivosti
Kljub izredni krizi livarstva v jugoslovanskem prostoru se Livar vseeno drži nad povprečjem. S tem pa ni rečeno, daje trenutna kriza zaobšla Livaija. S precejšnjimi problemi se v tem trenutku srečuje program armatur. Čeprav položaj ni alarmanten, pravi direktor tega Programa Jernej Kralj, pa kljub temu intenzivno delajo, da ne bi zašli v hujše težave, predvsem pa da ne bi pridelali izgube. V tem trenutku jih tare problem pomanjkanja dela, saj je od 75 zaposlenih skoraj 20 delavcev na prisilnem dopustu. No to število pa realno le ni tako visoko, saj se je v času pomanjkanja dela povečala potreba po delavcih zaradi naročil in so tako z zaposlovanjem delavcev v Livarni rešili trenutne presežke. Jernej Kralj k temu dodaja, da kljub trenutnemu položaju programa armatur o tehnoloških viških še ni moč
govoriti.
hodnim proizvajalcem. To pa pomeni prodajo pod lastno ceno. In če k temu dodamo še trenutno monetarno politiko oziroma tečaj dinatja, je umestnost prej omenjene trditve več kot na dlani.
Kolaps jugoslovanskega tržišča
Program armatur je najbolj Prizadel kolaps na jugoslovanskem trgu, pravi Jernej Kralj. K temu je botroval na eni strani Politični položaj na drugi pa zaostreni pogoji gospodarjenja. Ko ie omenjal politični položaj, je Postavil na prvo mesto ekonomsko blokado Slovenije s strani Srbije, saj so pred omenjenim ukrepom na srbsko tržišče pro-dali skorajda 40 odstotkov svojih izdelkov namenjenih domačemu trgu, a sedaj pa le dober odstotek. Na drugi strani pa so tržišča, na katerih je povpraševanje po njihovih izdelkih plačilno sila nezanesljivo, npr. makedonsko, kjer je znana splošna nelikvidnost gospodarstva. Tako jim prestajata le slovensko in hrvaško tržišče.
Vseeno, da je gornja trditev točna, nas je zanimalo, ali so se v Programu armatur pripravili na sedanji položaj in se uspeli cenovno približati konkurenci. Jernej Kralj nam je zatrdil, da so nazadnje cene oblikovali konec decembra in jih še danes spoštujejo. Prav tako so po prvem stresu zastavili povsem drugačen nastop na trgu. Kot ocenjuje v tem trenutku, glede na krizo ni toliko pomembna kakovost kot sama cena. Priznava sicer, da so nekateri »armaturaši« cenejši od njih, zato so se lotili drugačnega trženja. V prvi vrsti so se odločili 23 celovito ponudbo, skratka ponujajo sisteme, v katerih so sestavni deli tudi njihovi izdelki. pri tovrstnem nastopanju jim je v veliko oporo naravnanost na Zunanje trge, ki je stalnica strategije Livaija ter dolgoletno sodelovanje z nizozemskim in nemškim partneijem.
Na vprašanje o veiji naslonitvi na zahodno tržišče ima Jernej Kralj pripravljen odgovor. Pravi namreč, da potencialne možnosti za prodajo na tem tržišču so, saj zadovoljujejo kriterije za nastop na tem trgu tako po kakovosti kot tudi po fizični produk-^vnosti. V isti sapi tudi po-ndarja, da bi takšna usmeritev Pomenila polno zaposlenost, yendar bi prav gotovo prinašala •zgubo programu. Zveni sicer n>alo nelogično, vendar nam je naš sogovornik to argumentiral |s konkretnimi podatki. Kot je Povedal, v celotnem Livarju Predstavljajo materialni stroški ^ odstotkov vrednosti ustvaije-ne8a celotnega dohodka, od tega riiašajo stroški delovne sile 32 odstotkov, kar je samo navidezno majhna postavka, kajti k temu je potrebno dodati obremenitev tega osebnega dohodka, Kar takoj postavi podjetje v ne-j enakopraven položaj napram za-
Novi izdelki - novi trgi
Armature so znotraj Livarne sorazmerno mlad proizvodni program, ki sega dobrih deset let nazaj. Po besedah Jerneja Kralja
jasno perspektivo programa. Jernej Kralj namreč pravi, da je za njihov program perspektiva v ladjedelništvu, predvsem v izdelavi medprirobničnih in zapornih loput. Da so s tem programom dosegli zadovoljivo kakovost, dokazujejo nekateri že pridobljeni certifikati kakovosti in doseganja zahtevnih mednarodnih standardov, med njimi ruskega registra, v teku je pridobitev certifikata biro veritas in Lo-ydovega certifikata. Vse to jim bo odprlo široke možnosti nastopanja na tem tržišču. Nedvomno ima pomemben delež pri zadovoljevanju kakovosti omenjenega izdelka tudi Livarna, saj zagotavlja kakovosten repromate-rial. Od tega programa pričakujejo v armaturah več kot polovico realizacije.
Sama kakovost pa še ni dovolj, poudarja Jernej Kralj, ampak je nujno intenzivno obdelovanje trga. Dosedaj jim je uspelo
Jernej Kralj direktor programa armatur
je bil cilj tega programa, da oplemeniti v obliki končnih izdelkov delo Livarne. V tem času po njegovi oceni ni bilo moč doseči velikih razvojnih rezultatov. Na eni strani je temu botrovala šibka kadrovska zasedenost. Kljub temu imajo svojo razvojno skupino, ki je sicer locirana v Ljubljani, a so določeni rezultati le oprijemljivi. Večje naložbe so bile le v proizvodno halo, medtem ko je tehnologija precej zastarela. Ne glede na »mladost« dejavnosti, pa so kljub vsemu razvili in izdelujejo izdelke, ki dosegajo evropsko raven in so po kakovosti povsem konkurenčni na evropskem tržišču.
Kljub vsemu pa so dosegli na področju razvoja tisto, kar v bistvu pomeni kljub trenutni krizi
omenjene armature predstaviti projektantskim organizacijam, ki so izrazile veliko naklonjenost, saj se je pokazalo, da so cenejše in kakovostnejše ter racionalnejše od prej uporabljenih elementov. Nedvomno je osnovo za razvoj takih armatur, ki so visoko odporne na temperature in tlake, prispeval predvsem razvoj materialov.
Program, ki ga prav tako ne kaže zanemariti, so armature za vodovod, bolje rečeno iz programa vode. Toda pri vodovodu je konkurenca ostra in povrh vsega se je še pokazalo, da je glede na sedanje izkušnje velik odjemalec omenjenih armatur predvsem procesna industrija, saj so tu prodali več kot polovico teh armatur. Tuji trgi je še odprt prostor za trženje, pravi Jernej
Kralj, saj so vodovodne lopute enostavne, medtem ko so zahteve v procesni industriji izredno visoke, kar prinaša temu ustrezne profite.
Poslovanje
Sicer bi bilo umestno, da se neposredno v povezavi z razvojem dotaknemo tudi tehnološke opremljenosti, toda glede na začetek tega zapisa je nujno prej govoriti o poslovanju, kajti ob razvoju in trženju le gre za določena vlaganja, ki jih program mora prenesti. »Res je sicer, kot sva omenila že na začetku, da nam v tem trenutku primanjkuje dela, in da določeno število ljudi čaka na delo, ali pa trenutno delajo v livarni, toda kljub krizi še nismo zašli v resne poslovne težave, saj smo poslovno leto zaključili pozitivno, prav tako je polletni poslovni rezultat še na t. i. pozitivni ničli. Pričakujem, da tudi poslovnega leta ne bomo zaključili z izgubo. Ob tem moram poudariti, da med ljudmi vlada razumevanje za nastali položaj. Res je, da bi bili problemi bistveno manjši, če bi že začeli z realizacijo podpisane pogodbe z Rusi v vrednosti 635.000 ameriških dolatjev v trdi valuti. Gre za dobavo armatur za plinovode v ruskem kombinatu bakra. Žal pa še ni prišlo do odprtja akreditiva s strani ruskega partnerja, ki v bistvu potijuje veljavnost pogodbe,« pravi Jernej Kralj.
Tehnologija
Kot je že zapisano, se v Tovarni armatur ne morejo pohvaliti z sodobno tehnološko opremo. No glede na razvoj novih armatur so se odločili za tehnološko posodobitev. V tem času se namreč pripravljajo na zakup obdelovalnega centra, ki jim bo omogočal pri izdelavi loput skrajšanje izdelovalnega čaša predvsem pa točnost obdelave, ki so jo v preteklosti dosegali z velikimi napori.
Tuji kapital
»V tem trenutku smo organizirani na t. i. matrični osnovi, ki je pokazala določene prednosti pred prejšnjo organiziranostjo, vendar mislim, da bo potrebno omenjeno organiziranost še dograditi in v tej smeri se že pripravljamo na naslednji korak. Ker se tiče sedanje organiziranosti, pa se mi zdi, da bo nujnejša trdnejša vezava trženja na programe, to pa predvsem zaradi specifičnosti posameznih programov, ki vsak zase zahteva drugačen nastop in obdelavo trga. Naš cilj je tudi, da pritegnemo k sodelovanju tuji kapital. V tem trenutku nas pri tem delno ovira neurejenost kapitalnih naložb pri nas. Sicer pa že imamo partnerje, ki bi bili pripravljeni vlagati v naš program in v podjetje. V tem trenutku niti ni pomembno za kakšen način vlaganja se bodo odločili naši partnerji. Vsakršno vlaganje bi bilo dobrodošlo, bodisi v obliki tehnologije ali kot kapitalski vložek,« je zaključil pogovor Jernej Kralj, direktor programa Tovarne armatur.	j Votek
Inovativnost in strokovna usposobljenost ključ uspeha
V letošnjem letu v idrijskem Tiu ni bilo kakih posebnih problemov. Nekaj kratkih stikov je sicer bilo na relaciji vodstvo - sindikat. Nedvomno so Idrijčani uspeli po sanaciji v času trajanja ukrepa družbenega varstva konsolidirati svoje vrste tudi na področju trženja. Da je temu res tako, dokazuje skorajda polna zasedenost v prvih sedmih mesecih letošnjega leta in tudi solidno finančno poslovanje, saj se z likvidnostnimi problemi skorajda niso srečevali. Resje sicer, da glede na programsko organiziranost vsi programi niso bili enako uspešni, toda gledano v celoti, je poslovanje podjetja več kot zadovoljivo.
Pomočnik direktorja za trženje Živko Makuc nam je povedal, da so glede na recesijo na domačem trgu in specifiko same proizvodnje, ki je vezana na investicijsko dejavnost, rezultati poslovanja zadovoljivi. V veliki meri je k temu pripomoglo agresivno nastopanje na trgu, tako domačem, kot tujem. Na eni strani gre pripisati sedanjo uspešnost sami organiziranosti, po drugi pa tudi agresivnemu nastopanju podjetja kot celote pri raziskavi trga in iskanju novih tržišč. Živko Makuc poudarja, da imajo kljub določenemu napredku pri trženju še rezerve, in da so z raziskavo tržišča komajda dobro začeli.
Kadri
»Kljub zaostrenim razmeram na trgu se zaenkrat nismo srečevali s problemom pomanjkanja dela naših delavcev. Sicer je eden od naših ciljev, da število zaposlenih zmanjšamo, vzporedno s tem pa moramo popraviti kadrovsko sestavo. V tem trenutku je kadrovski problem najhujši v vseh spremljevalnih službah. V teh služah bo potrebno še veliko storiti pri spremembi miselnosti. Sicer pa to ni nobeno jamranje. Prizadevati si pač moramo, da Tio ponovno postane tržno podjetje v smislu motivacije in strokovnega razvoja. V tem trenutku moramo shajati z obstoječim kadrom in izvleči iz njega glede na njegove sposobnosti, maksimum. Po-tebno jih je deblokirati in jim dati možnost, da so inovativni, in da se uveljavljajo. Šele, ko ugotovimo, da možnosti niso izkoristili, je potrebno ukrepati,« ocenjuje Živko Makuc.
Kje je opazna največja kadrovska šibkost?
»Nedvomno v prodaji. V trženju zagovarjam dva koncepta, ki ju tudi poskušamo uresničiti. Recimo pri programu vrat smo se glede na specifiko izdelka odločili za pogodbeno prodajo in v tem trenutku opravljajo to za nas 4 pogodbeni sodelavci. Di-lersko mrežo za programe bomo še širili. Vzporedno s tem je potrebno krepiti tudi lastno prodajo za posamezne izdelke in opremo, ker ta zahteva povsem drugačen pristop in tudi odnos do kupcev. Obdelovati je po-treno projektne organizacije, kjer pa je poleg prodajanja nujno tudi svetovanje, skratka gre že za prodajo znanja, za katerega
pa je vprašljivo, če ga je umestno zaupati dilerski mreži in ravno na tem področju potrebujemo kader z novimi in svežimi prijemi. Namreč neposreden stik s kupci pri tovrstni opremi je nujen in mora biti v neposredni kontroli podjetja, sicer le-to ostane brez informacij, kar pa pomeni stagnacijo v razvoju.«
Prej ste omenili dobro zasedenost zmogljivosti, a v preteklosti je bila pogosto omenjena vaša nekonkurenčnost. Kako je sedaj s tem?
»Mislim, da smo mi imeli v preteklosti precej organizacijskih šibkosti, s tem pa ni rečeno, da smo jih odpravili. Nekateri premiki so kljub temu opazni. Osebno sem prepričan, da v tem trenutku ni več opravičila v nekonkurenčnosti. Največji problem za nekonkurenčnost so notranje slabosti, ki jih je potrebno sproti odpravljati. Izpostavil bom le nekatere premike v službah, za katere sem neposredno odgovoren. Eden od prvih korakov je bil zmanjšanje zalog, ki smo jih v zadnjih nekaj mesecih zmanjšali za dober milijon dinarjev. Priznati moram, da je bilo tu vloženih precej naporov, toda rezultat je viden in je v veliki meri prispeval k razbremenitvi stroškov proizvodnje. Največji problem je sprememba miselnosti v prodaji, ki se je v preteklosti povsem drugače obnašala. Ob tem vas bom vprašal, ali ste že kdaj slišali, da bi kdo nabavnika poklical na odgovornost, ki ni zmanjšal nabave, kljub temu, da je imel pokrite potrebe po repro-materialih v proizvodnji?
Mi poskušamo nabavo povsem prilagoditi potrebam proizvodnje. Razmere so se toliko spremenile, da je že možno naročati materiale na nalog direktno v proizvodnjo. Toda to zahteva večjo angažiranost in je odvisno od človeka in njegovih organizacijskih sposobnosti ter njegove inovativnosti in stimulacije za tovrstne napore, čeprav bi to morale biti njegova obveza.»
Povrniva se nekoliko nazaj. Kako ocenjujete programsko organiziranost, in kako se odražajo ti ukrepi na sedanji položaj podjetja?
»Vsak ukrep, torej tudi družbeno varstvo, se mora odraziti v nekem neto efektu. Mislim, da tega v popolnosti nismo dosegli. No kar se tiče organiziranosti
Nadalj. na 2. str.
BRANKO PILITIČ
Veslati hkrati in v isto smer
Nedavno tega je Telekom dobil tehničnega direktoija Branka Pilitiča. Kot je znano, so v Telekomu kar nekaj časa iskali kadrovsko rešitev na tem vodilnem delovnem mestu. Branko Pilitič je diplomirani inženir elektrotehnike, zaključuje pa študij na tretji stopnji za organizacijo dela v Kranju. Glede na izobrazbo in njegove prejšnje zaposlitve je Telekom dobil ustreznega človeka z dobrimi referencami. Pozitivna mnenja o njegovem delu in pristopu do dela lahko slišimo tudi med njegovimi sodelavci.
Stečajno okolje
Branko Pilitič je bil v treh Iskrinih podjetjih, nazadnje v Razvojnem inštitutu Avtomatike. Kot pravi, je doživel travmo stečaja in predstečajne pokazatelje. Eden večjih problemov v takem okolju je uravnilovka in zmanjševanje obsega dela za število zaposlenih, kar je v veliki meri posledica prešibkega trženja in je po njegovi oceni nasploh problem slovenskega prostora. Ena od značilnosti Iskre je bilo tudi stalno investiranje. Najhujša katastrofa stečaja je po njegovi oceni ta, da enostavno zamrejo vse vitalne funkcije v podjetju in pride v ospredje zgolj golo preživetje, to pa ima dolgoročno katastrofalne posledice.
Kakšen je položaj Telekoma v primerjavi z Iskro, čeprav se verjetno po velikosti ne moreta primerjati? Toda glede na specifiko dejavnosti so verjetno parametri, ki so primerljivi.
»Če poskušam odgovoriti, zgolj skozi to optiko, potem moram povedati, daje Telekom stabilno podjetje, čeprav temu ni povsem tako. Nedvomno ima eno od velikih prednosti, da ga je kriza na nek način zaobšla, ker ni bilo večjih naložb. Po opremljenosti in kadrovski sestavi je bila Iskra nedvomno pred Telekomom. Toda po poslovni plati je Telekom kljub vsemu stabilen, čeprav je ob bilanci pristal nekje na pozitivni ničli. Nedvomno je pozitivno to, da večjih tveganj v tem podjetju ni bilo. Vse to pa je na nek način podjetju uspevalo, kar se navsezadnje odraža v premajhni fleksibilnosti.«
Čemu pripisujete to majhno fleksibilnost; morda monopolnem položaju posameznih pro-
gramov, ali sami organizacijski sestavi podjetja?
»O monopolnem položaju je težko govoriti, saj je na t. i. »b« programu - govorilne naprave, kabelski sistemi in signalizaciji - konkurenca izredno močna. Res je sicer, da smo pri teh napravah imeli tehnološko prednost pred konkurenco, toda tu se spet srečamo s problemom šibkega trženja. V veliki meri pa je vplivala na položaj organizacija podjetja, ki je še zmeraj organizirano klasično - po klasičnih linijah (tayloristično op. p.), kar pa tako dinamična dejavnost kot je naša ne prenese več. To se je odražalo v neke vrste mrtvem teku na vseh ravneh. Rezultati so bili vidni pri spoštovanju rokov in kakovosti izdelkov.«
Stroškovni centri
Sama organizacija je glede na funkcijo, ki jo imate - tehničnega direktoija - v vaših rokah. Kako se organizirate oziroma boste organizirani v prihodnje?
»Osebno sem zagovornik stroškovnih centrov ne pa profitnih. Po moji oceni pomeni profitni center določeno disharmonijo znotraj podjetja, sam profitni center pa pomeni nevarnost po odcepitvi. Vemo tudi, da imajo posamezni programi določena nihanja, odvisno pač od položaja na tržišču, zato jih je nujno stroškovno vezati in na ta način ugotoviti njihovo rentabilnost. Ce niso uspešni, jih je potrebno ukiniti.«
Ste že uvedli za kakšen program stroškovni princip?
»Za začetek je to program kabelske televizije, ki je poskusni in pomeni test za ostale programe.«
Delno ste že omenili doseda-
Nadalj. s 1. str.
bom povedal svoje osebno mne-i nje. Nedvomno je pozitivno, da je bil narejen določen organizacijski rez, ki je razbil prejšnjo že zastarelo obliko organiziranosti.
Po moji oceni programska organiziranost le ne pomeni optimalne oblike organiziranosti. Meni osebno je bližji model organizacije po stroškovnih centrih, kar pomeni po eni strani programsko samostojnost inh-krati zagotavlja koordinirano in enotno vodenje ter učinkovito delovanje spremljevalnih služb, ki jih je neracionalno drobiti.«
Akumulativnost
Kako vidite vizijo podjetja?
»V tem trenutku je napovedovanje težko. Dejstvo je, da je program v celoti zanimiv in akumulativen, v veliki meri pa je uspešnost posameznih programov odvisna od njihovih vodij. Še enkrat je potrebno poudariti, da trga še nimamo povsem raziskanega. Kljub vsemu pa smo uspeli narediti nekatere korake tudi na tem področju. Delno smo raziskali češki trg in ugotovili, da je zanimiv za rototerme. Velik korak naprej je v Sovjetski zvezi, kjer smo izkoristili sejem v Moskvi in vzpostavili stike z ruskim partnerjem, ki nas bo zastopal in prodajal naše izdelke. V prvi fazi bo to prodaja rototermov zatem pa tudi ostale opreme.«
Uspešnost po programih
Kako ste izpolnili plane v prvem polletju?
»Prej sem omenil podatek, da
bila proizvodnja zasedena 98
stotno. Če navedem nekaj šte-. je program klime v sedmih '.cih dosegel 105 odstotkov rane realizacije, rototermi dstotkov, program posod otkov, zvočno izolacijske '9 odstotkov in vrata ef-odstotkov planirane
realizacije za sedem mesecev. Glede na letni plan je klima dosegla 53 odstotkov, rototerm 27 odstotkov, vrata 15 odstotkov, posode 4 odstotke in kabine 1 odstotek letne planirane realizacije.«
Kako pa je z izvozom?
»Najbolj se je povečal izvoz rešetk v Italijo. Vrednost izvoza je nekaj čez 360 tisoč mark. Prav tako teče kooperacijska prodaja z Effafleksom in KAH-ora, kjer znaša vrednost s prvim okrog 400 tisoč mark in KAH-om okrog 770 tisoč mark. Preostali del izvoznih poslov smo v glavnem opravili preko IMP Metala v višini 237 tisoč mark. Pretežni del izvoznih poslov - razen prej omenjenih - poteka preko IMP Metala.«
Kako pa je s predstavniško mrežo?
»Kot sem že dejal, smo se na tujih trgih angažirali v glavnem sami. Intenzivno smo se angažirali na domačem trgu. Toda tukaj moram poudariti, da je bilo do nedavnega precej problemov okrog že obstoječe IMP-jeve predstavniške mreže, kajti ljudje v teh predstavništvih so pretežni del energije namenjali novi orga niziranosti in preživetju kot samim poslom. No sedaj so se razmere normalizirale in sodelovanje je steklo. Ob tem pa moram poudariti, da smo vzpostavili tesno sodelovanje z IMP-jevimi montažnimi firmami, kjer smo plasirali skoraj polovico naše opreme na domačem trgu.
V letošnjem letu nam je k polni zaposlenosti veliko pripomogel posel pri rekonstrukciji tovarne avtomobilov Moskvič v Sovjetski zvezi, ki zaposli skorajda enomesečne naše zmogljivosti. Na tem objektu so prek Slovenijalesovega Inženiringa sodelovali še celjska Klima in Monter iz Beograda. Čeprav je posel obtičal nekje na polovici, pa smo vso dobavljeno opremo dobili plačano.« .
nje slabosti. A jih boste z novo organiziranostjo odpravili?
»V to ne dvomim. Preprosto se mi to zdi edina pot, da se znebimo poslovanja s prevelikimi stroški, ki so v naši proizvodnji dejstvo. Spoštovanje rokov in slaba kakovost sta ena od ključnih dejavnikov, ki dražita to proizvodnjo. Eden od problemov, ki prav tako vpliva na stroške, je neoptimalna konstrukcija. Naslednji problem je namreč, da je naš razvoj za posamezne programe kadrovsko prešibak, če ne po znanju. Pogosto se dogaja, da se moramo ukvarjati z reševanjem operativnih problemov, ki pa jih nikoli ni moč zajeti v celoti.«
Omenili ste problem kakovosti, in kje se zatika?
»Na eni strani pri pomanklji-vosti same tehnične kontrole v klasičnem pomenu. Res je, da je ta oddelek deloval in deluje pri prej omenjenem »b« programu, kot so govorilne naprave, regulatorji in na široko-potrošnih programih. Tu smo dosegli z izboljšanjem slabih delov in korekcijo napak zavidljive rezultate; še posebej pri regulatorjih. Ocenjujem, da je to premalo, kajti mi nimamo postavljenega sistema kakovosti, npr. na osnovi standardov ISO 9000. Dejstvo je, da nismo vpeti v mednarodno dogajanje. Hkrati pa je pomembno, da je danes nuja, če hočemo uspešno tržiti, da kupca prepričamo, in da bomo s samo organizacijo po-
djetja sposobni proizvajati kakovostne izdelke. Zagotavljanje kakovosti je odvisno od politike vodstva. Pri nekaterih izdelkih, kot sem že omenil, dosegamo visoko kakovost, drugje pa je leta v veliki meri odvisna od osebnega angažiranja posameznikov. Ob vsem tem smo se v preteklosti srečevali s problemom prenosa znanja v tovarno; poučen primer je signalizacija. No, ta problem smo z novo ekipo rešili in na osnovi izkušenj razvili novo generacijo naprav!
Računovodska informatika
Dosedaj sva govorila predvsem o razvoju in proizvodnji. Kaj pa povezava z ostalimi poslovnimi funkcijami podjetja?
»Informatika je sploh eden večjih problemov. Ugotavljam, da je celoten informacijski sistem računovodsko naravnan. To pomeni, daje premalo podatkov za upravljanje. Hkrati je sam sistem tog in sama zasnova podatkov ni optimalna.«
Prej ste se na nekako dvoumno izrazili, da je Telekom sicer stabilno podjetje, vendar so prisotni že nekateri predstečajni pokazatelji, kako je potem s polno zaposlenostjo in motivacijo?
»Mislim, da v tem ni nič dvoumnega. Pri motivaciji moram povedati, da je ta bila dosedaj izrazito negativno naravnana, šlo je namreč za uravnilovko, saj so bili ljudje plačani po času in
ne po učinku. To se je odražalo že v prej omenjenih problemih podjetja na kakovosti in pri spoštovanju rokov. S tem smo presekali in vzpostavili nov način nagrajevanja, ki pa žal še vedno ni idealen in privlačen predvsem za strokovno usposobljeni kader. Da je temu res tako, dokazuje precejšnja fluktuacija tovrstnega kadra. Res je tudi, da prihaja z zastojem v serijski proizvodnji do pomanjkanja dela. Tu iščemo zaenkrat izhode po mehki poti, torej s predčasnimi upokojitvami, ki pa je spet linearen ukrep, delno pa s prerazporeditvami. Pojavlja se tudi že čakanje na delo, ki pa je zaenkrat na prostovoljni osnovi.«
Glede na zahtevnost programa je temu ustrezna tudi teh-noligija?
»Resnici na ljubo tehnološko precej zaostajamo. Ozko grlo so predvsem merilni instrumenti. Hkrati je tudi velik problem pomanjkanje znanja, da bi šli s tehnologijo naprej. Za primer bom navedel potopno spajkalno linijo, ki smo jo dobili staro od Siemensa. Ta zaenkrat še zmeraj stoji, ker preprosto ni usposobljenih ljudi, ki bi lahko delali na njej. Po drugi strani ugotavljamo, da se ljudje niso pripravljeni učiti, kar je glede na trenutno sestavo tudi razumljivo. Omejevanje zaposlovanja je dvorezen meč. Podjetje namreč potrebuje sveže znanje in ljudi na vseh ravneh.«
POSLOVANJE
Dvigalo se dviga
Ko je Dvigalo konec maja brez varnostne zavore treščilo v jašek, je to marsikoga, ki je spremljal tabele fakturirane realizacije in sploh materialni položaj tega podjetja presenetilo. Toda očitno je bilo, da nekaj v preteklosti ni bilo v redu. Takratni direktor se je veijetno preveč zanesel na avtomatsko avtokratsko krmiljenje lastnega »dvigala«, kije bilo še bolj avtokratsko s prihodom nove kadrovske šefice in je tako še spotoma »serviral« zavoženo »dvigalo« Pletenine. Očitno je po njegovi poti šla tudi kadrovska direktorica, ki je igrala pomemebno vlogo pri sanaciji Zveznega centra gradbenih inštruktorjev; to smo lahko izvedeli iz Mladine. Po periodičnem obračunu za prvo četrtletje pa je delavcem prekipelo, in kot smo že poročali, niso pristali na imenovanje ključnih ljudi v delavski svet, ampak so imenovali svoje. Rezultat teh peripetij je bila odstavitev direktoija in imenovanje vršilca dolžnosti, in sicer dotedanjega tehničnega direktoija mag. Slavka Boha. Z mag. Slavkom Bohom smo se pogovaijali o sanaciji podjetja in njegovem videnju možnosti preživetja. V tem pogovoru se je pisec teh vrstic izognil pranju umazanega perila iz preteklosti, kar Slavka Boha tudi ne zanima. Edini očitek, ki ga je izrekel na račun bivšega direktoija je bil, da je kot tehnični direktor v zadnjem obdobju bil povsem odrinjen od informacij in s tem od možnosti vplivanja na sprejemanje posameznih odločitev. No kljub vsemu se je le dotaknil analize lanskoletnih poslovnih rezultatov.
Varljivi rezultati
»Res je sicer, da so bili naši poslovni rezultati v lanskem letu navidez zelo ugodni, vsaj do znamenitega 18. decembra. To pa predvsem na račun prejetih predplačil in obračanja denarja na banki. Podrobnejša analiza pa nam pokaže, da so ti podatki nerealni; če je bila inflacija npr. 2700 odstotna, so realni materialni stroški naraščali bistveno hitreje. Cene materialov pa so se povečale med tri in devet tisoč odstotki. Nastale razlike pa na delovnih nalogah ni bilo moč pokriti.«
Kako pa je v letošnjem letu?
»Če lahko trdimo, da smo v lanskem letu pridobili sorazmerno veliko poslov, se je letos to obrnilo na glavo. Zmanjšana naložbena dejavnost se nam močno pozna, poleg tega je tudi res, da so tovrstne zmogljivosti v naši državi dimenzionirane. Naša in zmogljivost naših dveh najmočnejših konkurentov Rade Končarja in Rada Pajiča je tri tisoč dvigal letno. Naš trg jih pa potrebuje le 900, in če k temu dodamo še izredno močno zasebno konkurenco, ki se pojavlja na trgu in sklepa manjše posle, potem je jasno, da je borba za preživetje izredno huda.«
Kakšen obseg poslov morate zagotoviti za normalno preživetje in za sanacijo po periodičnem obračunu v prvem četrtletju?
»Cilj je prodaja in proizvodnja stotih dvigal letno. To bo sicer
težko doseči in bodo potrebni veliki napori. No kar se tiče sanacije moram povedati, da smo tu naredili določen premik na--prej in ob polletju več nismo izkazovali izgube. Po pričakovanjih bomo že tretje četrtletje zaključili z minimalnim dobičkom.«
Proizvodnja obremenjena z režijo
»Glede na zgoraj zastavljeni cilj smo kljub vsemu pred enim problemom. Ugotavljamo, da imamo za ta obseg proizvodnje preveč zaposlenih. Zlasti velik problem je preveliko število režijskih delavcev, zato smo se odločili za zmanjšanje števila režijskih delavcev. Že v samem vodstvu smo ukinili dve direktorski mesti in imamo sedaj namesto petih le tri direktorska mesta.«
Kako boste zmanjšali število zaposlenih?
»V tem času in tudi v prihodnje ne nameravamo odpuščati delavcev. Število zaposlenih se je zmanjšalo z naravno fluktu-acijo. Vendar se ob tem srečujemo s težkim kadrovskim problemom. V montaži in servisu bi morali nujno na novo zaposliti delavce. Vemo, da so monterji in serviserji izpostavljeni hudim obremenitvam, zato je nujno stalno pomlajevanje kadrov v teh službah. Povrh vsega pa sta to precej občutljivi dejavnosti, pri katerih je nujen pretok znanja in praktičnih izkušenj iz generacij v generacijo.«
Izobraževalni center
To pomeni, da boste kljub težkemu položaju in višku delavcev na novo zaposlovali?
»Kot sem že povedal, je to nuja, če hočemo omenjeni dejavnosti obdržati na zavidljivi kakovostni ravni. Toda zaposlovali bomo načrtno in ustrezne profile strokovnjakov, predvsem tehnike, ki jih bomo potem dodatno usposabljali v našem izobraževalnem centru. Pred nedavnim smo namreč enega delavca prerazporedili na vodenje izobraževalnega centra. Naloga tega centra je usposabljanje lastnega strokovnega kadra, kot tudi šolanje investitorjev.«
Kako pa ste zastavili vodenje podjetja?
»Z novo organizacijo smo centralizirali vodenje, ne sicer v smislu klasične organiziranosti, ampak predvsem, da bi dosegli večjo učinkovitost. V enem delu smo združili poslovni proces in upravno pravni del ter računovodstvo. Nedvomno išče vsako podjetje najučinkovitejše poti za obstanek na. tržišču. Glede na to, kar sem prej povedal, moramo še agresivneje nastopati na trgu in iskati prednosti v marketinškem pristopu. Poleg tega pa so pomembni elementi nastopanja kakovost, cena in roki. Mislim, da vse to lahko obvladujemo. V zadnjem času so se spremenile tudi razmere na samem tržišču. Opažamo, da so predplačila vse nižja, pojavljajo pa se tudi zahteve s strani vlagateljev po kreditiranju poslov. To pa je moč vzdržati z dobro organiziranostjo.«
Ali boste kos nalogam z obstoječim kadrom?
»O kadrih sem že nekaj povedal. Prav tako so opazne spremembe na vodstveni ravni, saj prihajajo na ključna mesta novi ljudje. Poleg vseh teh ukrepov smo se temeljito lotili tudi vseh stroškov. Sami smo začeli s čiščenjem prostorov, prav tako smo prekinili vse nepotrebne kooperantske pogodbe in razmišljamo tudi o vzpostavitvi lastne varnostne službe, ki bo cenejša, hkrati pa bo omogočila zaposlitev našim delavcem, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov niso več sposobni za zahtevna dela.«
Kaj pa osebni dohodki?
»Glede na razmere v katerih
Perspektiva Telekoma!
»Perspektiva nedvomno je. Res je, da je dela veliko, vendat ob agresivnem trženju, zmanjševanju stroškov, kakovosti dela in ustreznih vlaganjih v razvoj tet ljudi in opremo, perspektiva nedvomno je. Nedvomno pa je za doseganje teh ciljev nujna jasna strategija podjetja, ki jo mora definirati vodstvo in za njo stati. Sam sem se v tej prvi fazi ubadal predvsem z operativnimi problemi. V tem trenutku se bom usmeril v strategijo. Poskušal bom uveljaviti načelo, da se uspešen vodilni delavec pač mora tri četrtine svojega delovnega časa ukvaijati s strateškimi problemi podjetja. Temu ustrezno smo tudi zastavili organizacijo.
K temu moram dodati, da je ob pogovoru o perspektivi podjetja nujno spremeniti tudi miselnost znotraj samega podjetja. Mene osebno strašno motijo medsebojni odnosi, ko se stalno izpostavlja pripadnost oddelku, nihče pa nikoli ne postavi v ospredje podjetja, torej Telekoma. To pa odraža nizko pripadnost podjetju. Ob prej omenjenih perspektivah je nujno, da se zaposleni zavedajo celovitosti podjetja, in da začno veslati vsi in v isto smer.«
Zakaj ste pristali v Telekomu?
»Če sem iskren, sam pristajam na tržni princip. Zame je to bila najugodnejša ponudba.«
J. VOTEK
smo se znašli, ti zares niso visoki, vendar moram poudariti, da večjih likvidnostnih problemov ali celo blokad žiro računa ni bilo. V tem času je sicer težko predvidevati za naprej. Priznati moram, da smo imeli od 5 do 10 delavcev na čakanju na delo v vseh službah. Kriterij je bil za vse zaposlene enak. Po predvidevanjih bomo imeli v tem mesecu proizvodnjo polno zasedeno.«
Kakšna pa je razvojna vizija Dvigala?
»V prvi vrsti prehod na sodobno organizacijo podjetja, kajti računamo na vlaganje iz tujine. Osnovni cilj je vsekakor dobro opravljanje osnovne dejavnosti . V upoštev pridejo tudi dodatni programi, ki pa so izključno vezani na našo osnovno dejavnost. Pred kratkim smo na našo iniciativo vzpostavili stike s paraplegiki. Za njih bomo delali dvižne ploščadi ipd. Odziv s strani paraplegikov je bil pozitiven in verjetno se bomo v to tudi usmerili.«
Kaj pa razvoj glede na tehnološko opremljenost Dvigala?
»Razen sodobnih prostorov je Dvigalo tehnološko izredno slabo opremljeno, zato bo v prihodnje nujno iskati stike s tujim kapitalom in interes za to je-V tem času smo se kljub vsemu izredno dobro opremili z hard-ware, zato bo potrebno te zmogljivosti do konca izkoristiti. Ena od prvih nalog je prehod iz ročnega projektiranja na računalniško projektiranje, ki je delno Že zaživelo, mora pa v celoti. Tu smo pa spet pri vlaganju v znanje. Mislim, da je potrebno priznati, če se povrnem k proizvodnji, da je ravno zaradi majhnih vlaganj i„ iztrošenosti opreme naša proizvdonja izredno draga, v tem trenutku pa finančnih sredstev za posodobitev proizvodnje ni.
No pri samem dvigalu, ki se po svoji mehanski zasnovi ni kaj bistveno spremenilo, ampak je dan osnovni poudarek konfortu in zanesljivosti delovanja, smo kljub vsemu naredili korak naprej. V sodelovanju z nemškim partneijem smo razvili sistem za mikroračunalniško vodenje dvigal, kar pa je kakovosten napredek.«
J. v.
KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM
je. jai še-i in tel iva
j«
ina
jo
ijo
azi
mi
se
tu-
še
>ač
w-
mi
nu
\*
je
io-
ni-
ja.
ijo
no
:u,
ivi
le-
ri-
le-
da
sti
vsi
u?
im
ila
iK
Vl-
iti,
le-
na
ko
ati
10
:lo
za
vi-
le-
;e-
ija
o-
a,
u-
o-
v-
o-
k-
10
ia
te
e-
iv
si-
to
10-
je
no
ri-
im
ie.
nu
d-
'g-
na
,Č-
11-že ru ia-iz-d-
iih
ne
;a.
ih
iz-
se
aj
je
tu
10
a-
m
za
/i-
e-

V Radgoni trije IMP-jevci
zen črpalke je bilo veliko povpraševanje tudi po ostalih izdelkih za potrebe kmetijstva. Kljub temu, kot sam ocenjuje, da so nekateri izdelki na prvi pogled že stari, pa ravno v sedanjem času vse bolj dobivajo na veljavi. Med temi je nedvomno drobilec koruze, saj se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja siliranje drobljenega koruznega zrnja. Podobno je tudi z izdelki izven kmetijskega programa, kot so npr. oljne garniture. Milan Eržen ocenjuje, da je predstavljanje tega izdelka na tem sejmu povsem na mestu, kajti sejem sovpada v čas pred novo kurilno sezono. Sicer pa so tudi ostali izdelki iz kmetijskega programa Bliska vezani pretežno na spravilo poljščin in prihajajočo zimo. Tu je še omenil solnice, za katere Blisk vliva podstavke, Me-
Blisk z drugega zornega kota Panonija
Pri Panoniji si ne morem kaj, da se ne bi vrnil dobro leto nazaj na sejem oziroma zapis iz leta 1989. Takrat sem namreč zapisal, da če sodimo Panonijino uspešnost po sejemskih medaljah, je to zagotovo ena najbolj uspešnih organizacij med proizvajalci kmetijske mehanizacije. V lanskem letu so bili razglašeni za šampione sejma, letos pa je prejel posebno priznanje sejma direktor Emil Zelko. Če pa se Ozremo na poslovno plat, je slika Panonije še bolj temačna, kot je bila lansko leto. Letos sicer nismo naleteli na »paralelno« stojnico. Je pa res, kot smo lahko izvedeli, da je od uspešnosti sejma oziroma sklepanja poslovnih dogovorov v veliki meri odvisna polna zaposlenost delavcev v naslednjih mesecih. Dejstvo je. da se Panonija srečuje z velikimi težavami pri prodaji svojih izdelkov in na račun tega je bila v prvem polletju količinska proizvodnja manjša za 53 odstotkov. Skorajda povsem je usahnila prodaja mehanizacije družbenemu sektorju, v zasebnem pa se je zmanjšala za' 34 odstotkov. Edino kooperacijsko proizvodnjo in prodajo na zahodnih tržiščih so uspeli ohraniti na lanskoletni ravni, medtem ko je odpovedalo vzhodno tržišče, kjer je
Tehnomont na vinskem sejmu
cev na prisilnem dopustu, ki jih je bilo v času od aprila do julija 90 na mesec, v avgustu je bilo brez dela že 250 delavcev.
Čeprav so vse svoje izdelke tokrat predstavili pod skupno streho, so energijo usmerili tudi v demonstracijsko dejavnost. Na njivah Kmetijskega kombinata v Stogovcih so predstavili nov podrahljač za podzemno vbrizgavanje gnojevke iz odprtih bazenov. To je nedvomno ena od ekoloških novosti, ki pa je žal tokrat zopet niso bili sposobni medijsko izkoristiti. Kolega iz ljubljanskega radia mi je potožil, da se predstavniki Panonije eno-
Poslovni pristop
Ker pišem o sejmu, se ne bom spuščal v podrobnejše analize, kljub vsemu pa me je zabodlo v oči, ko sem opazoval dogajanje na stojnici, da se nekateri ne zavedajo resnosti problema, pred katerim je Panonija. Mimogrede se je pojavil eden od podjetnikov iz sosednje Avstrije, ki se je želel pogovaijati o zastopanju Panonije na avstrijskem trgu, toda glej si ga zlomka, treba je bilo najti nekoga, ki obvlada jezik. Ko so dobili tega, so ga prepustili gostu, da se je pogovarjal, sami pa se zanj niso kaj dosti zmenili.
Blisk
Blisk že drugo leto zapored nastopa na sejmu samostojno. V svoji predstavitvi se je usmeril
šalnica krmil Emona pa izdeluje solni kamen. Ta je še kako potrebna za živino v zimskem času in v času prehoda iz paše na suho krmljenje. Poleg sklenjenih poslov so bliskovci s sejemsko prodajo izdelkov iztržili čez 150.000 dinarjev.
Montaža
Prvič se je na sejmu predstavila Montaža iz Maribora. Na sejmu so predstavili nekaj izdelkov, predvsem ventilatorjev, ki so namenjeni široki potrošnji, plastične cevi za inštalacije fusi-oterm ter najbolj zanimiv del, in sicer sistem prezračevanja govejih in piščančjih farm. Kljub odmaknjenosti in na prvi pogled skromni predstavitvi v smislu zunanjega »blišča«, je potrebno poudariti, da je bila osrednji cilj'
Vrvež je bil precejšen
Sejemski vrvež skozi očala Panonijine stojnice
predvsem na svoje izdelke in usluge s področja livarstva. Ob vsej tej predstavitvi je njihov zadetek v polno nedvomno prodaja izdelka za široko potrošnjo, in sicer malih črpalk, po katerih je bilo v času sejma veliko povpraševanje. Kot nam je povedal zdaj že bivši vodja prodaje Milan Eržen, je bil odziv obiskovalcev na njihov program s strani obiskovalcev nad pričakovanji. Ra-
Mariborčanov promocija njene dejavnosti, ki je pomembna za kmetijstvo.
Res je sicer, da bi s promocijo, zlasti sistema za prezračevanje za talno rejo perutnine in sistema prezračevanja govejih hlevov, lahko dosegli več, če bi ju pravočasno vključili v ustrezne strokovne spremljajoče sejemske prireditve. Toda kljub vsemu jim je projekt le uspelo javnomnenj-
Gomja Radgona je od 18. do 26. avgusta živela z Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom. Letošnji je bil že osemindvajseti. V svojem skoraj tridesetletnem razvoju si je sejem utrdil svoje mesto v slovenskem in jugoslovanskem kmetijskem prostoru in se uspešno vključuje v evropski prostor, kar potijuje tudi članstvo v skupnosti sejmov dežel Alpe-Jadran. Za letošnjega bi lahko zapisali, da je pomenil pomemben korak na poti k začrtani vsebinski in organizacijski usmeritvi. Takšen vtis je dajala tudi njegova zunanja podoba. Razstavni prostor so bistveno povečali, prav tako so bili skrbneje in načrtneje razpeijeni razstavljal«. Na sejmu so se tokrat predstavila W podjetja IMP-ja in sicer Panonija, Blisk in Montaža Maribor. Vsako je bilo na svojem koncu razstavnega prostora. Panonija in Blisk sta nastopila s svojim »železnim« programom, medtem ko je svojevrstno osvežitev pomenila predstavitev Montaže. Ona je po daljšem časovnem presledku spet »zajadrala« na področje kmetijstva.
bil samo v prvem polletju izpad izvoza za 2 milijona dolarjev.
Po poslovni plati sejem za Panonijo ni bil neuspešen, saj naj bi
vodnih zmogljivosti. To naj bi pomenilo tudi zmanjšanje delav-
na račun sklenjenih poslov zaposlili okrog 85 odstotkov proiz-
stavno niso bili sposobni sporazumeti, kdo bo predstavil novost za osrednjo slovensko kmetijsko oddajo. Žalostno toda resnično, takšen je pač odnos Panonije do trga.
Glede na veliko paleto izdelkov s katero so se predstavili na sejmu, je bilo temu primerno tudi število obiskovalcev. Ob tej obilici izdelkov se seveda zastavlja vprašanje »učinkovitosti« takšnega nastopa, gledano skozi sedanjo krizo in strese, ki jih doživlja Panonija. Preprosteje povedano, težko si je zamisliti, da je takšna »mavrična« podoba zares najoptimalnejša v proizvodnem smislu znotraj neke tovarne. Ob tem se še zastavlja vprašanje, če ni ravno ta »mavrična« podoba neke vrste izhod iz krize ob ustreznih organizacijskih rezih.

Polnilna linija Panonije
sko predstaviti na improvizirani tiskovni konferenci, sam sistem prezračevanja govejih farm pa neposredno pokazati nekaterim zainteresiranim kmetom na prvi tovrstni farmi, ki deluje v Stogovcih. Sejem je bil le neke vrste barometer oziroma izhodišče za tržni prodor omenjenih sistemov. Izredno zanimanje med obiskovalci je bilo za cevi fusi-oterm, še posebej v času demonstracije in prikaza montaže. Ravno demonstracijske predstvi-tve so pritegnile pravo pozornost obiskovalcev.
Sejem je bil spet živ, toda če je dal preživetje, bomo še videli!
Vinski sejem
V samo vsebino vinskega sejma se ne kaže spuščati. Tudi tokrat sta se na tem sejmu, ki se začne takoj po koncu kmetijsko-živilskega sejma v Radgoni, predstavili dve IMP-jevi podjetji, in sicer Tehnomont in Panonija. Predstavitev kaj bistveno ne odstopa od lanske.
Pa ostanimo pri Tehnomontu. Kot kaže je Tehnomont podjetje, ki je v primerjavi z lanskim letom doživelo dokajšnje strese. Nenazadnje nam to ponazarja zbadljiva prispodoba enega od Tehnomontovih delavcev, ki pravi, da so prisotni na vinskem sejmu kar trije Tehnomonti. Tehnomont ena naj bi bila strokovna ekipa Hmezada za procesno industrijo, kjer so glavni nosilci dejavnosti nekdanji Teh-nomontovci. Na mestu, kjer je
bila lanskoletna stojnica Tehno-monta, se je pojavilo povsem novo ime z istim programom in istimi ljudmi, ki so lansko leto zastopali Tehnomont pod imenom Ipros in na koncu smo pristali še pri Tehnomontu »matici«, kot jo je imenoval prej omenjeni sogovornik, ki še diha, vendar je očitno, da je v njej nekaj hudo narobe.
Ne glede na vse to so ponovno predstavili program v vinarski industriji z napravami za jemanje vzorcev mošta, avtomatske naprave za merjenje sladkorja v moštu, skratka celoten svoj program. Povsem enako urejeno stojnico je imelo konkurenčno podjetje Ipros.
Panonija je letos predstavila popolno linijo za vino skupaj z zahodnonemškim partnerjem Holderjem, ki se je s svojim programom predstavil v okviru družbe Agroteks. Končno so pa-nonci uspeli zaključiti razvoj eti-ketirke, polnilca in zapiralke steklenic, čeprav so zaključek razvoja in proizvodnjo omenjenih strojev obljubljali za mnogo prej. Ne vemo sicer, kakšen je bil tržni učinek omenjene predstavitve, saj so se z linijo predstavili tudi v Radgoni. Nekaj pa je gotovo, morda smo tudi v zmoti, na letošnjem sejmu so se poleg Panonije še predstavili nekateri proizvajalci podobne opreme. To pa verjetno pomeni, da s polnilno linijo ne bo kos pogače tako velik, kot bi lahko bil.
J. VOTEK
Za Blisk je bil sejem uspešen
REPORTAŽA
Izolske delavnice
Tokrat smo se za spremembo namesto na kakšno gradbišče koper-ske Montaže odpravili kar v Izolo, kjer imajo delavnice in skladišča. Po svoje je bil obisk zanimiv, kajti Koprčani so edini, pri katerih so delavnice namenjene izrazito pripravi in po.rebam montažne dejavnosti. Več o samih delavnicah in skladiščih so nam povedali vodja delavnic Matjan Žnidaršič in njegovi sodelavci.
»Francjožefinski« stroj za zvijanje »rostfreia«
Prvo na kar nas je opozoril Marjan Žnidaršič je, da so zaenkrat še zmeraj odvisni od potreb lastne montaže in potrebnih priprav za njo. Žal v tem času tu sami nimajo kaj veliko postoriti, ker se je močno zmanjšala naložbena dejavnost in to čutijo sami monteiji, ker so slabo zasedeni. Res je sicer, da je sam veliko pričakoval od novega organizacijskega projekta, ki ga je pripravljala zunanja neodvisna institucija, toda zaenkrat so aktivnosti zamrle. Po njegovi oceni je to verjetno bolj posledica poletnih dni kot pa konca samega projekta. No, ne glede na reorganizacijo je kljub vsemu pričakovati določene premike in tudi delno prestrukturiranje delavnice v proizvodno smer. Kot pravi, so nekatere inciative za izdelke ali posamezne elemente našli sami. Verjetno bo določene rezultate prinesla ponovna oživitev razvoja, ki se je že lotil neka-
Skladišče
ODMEV NA ODMEV
Projektivni biro ni konca agoniji!
Zanimivo, da sem na svoj članek v julijski številki (str. 1); »Ni konca agoniji« dobila nelepo nalepko, kot da nisem objektivna in da se ne zanimam dovolj za dejstva in odkrivanje resnice, kajti avtor članka (na 3. strani avgustovske številke Glasnika) Jože Hrvatin je pod naslovom: »Osvetlitev druge plati enostranske informacije« zapisal: »Članek v julijski številki Glasnika je napisala novinarka Marija Primc na podlagi izjave predsednika DS, ki jo je dal v imenu delavcev Projektivnega biroja v času, ko je bil že odstavljen kot predsednik delavskega sveta Projektivnega biroja.« Druga plat resnice pa je, da ni dajal izjav za članek »odstavljeni predsednik«, ampak so mi bili osnova za članek zapisniki delavskega sveta, ki jih je podpisal predsednik delavskega sveta Povše Ivo.
MONTAŽA MARIBOR
Porodnišnica
Po vsem »počitku« so se monteiji mariborske Montaže ponovno pojavili v mariborski bolnišnici. Čeprav je bila gradnja nove porodnišnice predvidena prej, so z gradbenimi deli po velikih zapletih v mestu začeli sredi februaija. Glavni izvajalec gradbenih del je Gradis, vse strojne inštalacije pa izvaja Montaža.
Lupina dvajsetega stoletja s francjožefinskimi stroji, in še teh je malo. Posebno nam je povedal vzdrževalec monterskega orodja, ki je kar nekajkrat poudaril, da so orodja iztrošena in zastarela. Kar večkrat je potar-
Orodjama. V ozadju na dvorišču je posoda, ki so jo ob pomanjkanju dela, kar sami izdelali in si pri tem v veliki meri pomagali z rokami in lastno iznajdljivostjo, saj stropnega dvigala ne premorejo.
terih razvojnih nalog in bo verjetno sedaj prišlo do konkretne realizacije kakega od programov.
Toda križ božji
Upajmo, da bo beseda meso postala. Vemo namreč, da so v zadnjih nekaj letih v Kopru kar nekajkrat vzpostavljali razvojni oddelek, ki pa žal nikoli ni zaživel. V izolskih delavnicah vsaj na prvi pogled vzbudijo pozornost precej veliki poslovni prostori.
Toda ko pogledamo pod lupino te lepotice, pa se nam pokaže nekaj povsem drugega. Bili bi nepošteni, če bi pisali o neredu.
Resda je na dvorišču in tudi v skladiščih precej starih zalog, ki jih še niso uspeli odprodati, a drugače so skladišča in prostori urejeni.
Porodnišnica ima tri etaže s stotimi bolniškimi posteljami, operacijsko dvorano, petimi porodnimi sobami in ambulanto. Po pogodbi bodo dela zaključena 30. septembra.
Po oceni operativnega vodje montaže Huberta Žnidaija je porodnišnica inštalacijsko precej zahtevna. Zlasti so zahtevne vodovodne inštalacije in klimatizacija. Poseben poudarek pri samem projektiranju in izvedbi je bil dan čistosti zraka v porodnih sobah in operacijski dvorani. Pri vodovodu je bila potrebna izredna natančnost predvsem zaradi priključkov inštalacij medicinske opreme. Vse to je postavljalo monterje pred vrsto težav, predvsem pa zaradi pomanjkljive in nedodelane projektne dokumentacije. Usklajevanje projektov med samo izvedbo je bilo izredno težavno, pravi Hubert Žnidar. K temu dodajmo, da razvod medicinskih plinov izvaja kooperant Medicop iz Murske Sobote.
Sicer pa so se tudi na tem objektu monteiji srečevali s precej standardnimi težavami, ki jih spremljajo skorajda povsod. V sami toplotni postaji, ki je v kleti precej »nabito« zaradi premajhnega prostora. Podobno je tudi s tehnično medetažo, kjer se srečujejo in potekajo vse tehnične inštalacije. Tudi ta prostor je majhen, povrh vsega pa je od monteijev v času montaže zahteval dodatne napore. Prostor je visok le dober poldrugi meter, tako da so monterji ves čas delali v sklonjenem položaju. Ob tem še zapišimo, da so gradbinci zamujali z začetkom del dobre tri mesece, poleg tega so imeli
Poskusno montiran plinski grelec šolar
Še bolj zbadljivo in celo žaljivo pa je pisanje v nadaljevanju: »Mislim, da bi bilo prav, da bi novinarka povprašala tudi koga iz vodstva, kaj misli o tej enostranski ugotovljeni krivdi.« Ali niso bili prav vodstveni na sejah teh delavskih svetov? Med prisotnimi je zapisan tudi avtor članka Jože Hrvatin! Sicer pa je bil skorajda vedno nedosegljiv za pogovor in za važnejše informacije in podatke, za katere sem ga, sam dobro ve, vztrajno in pogosto moledovala, pa je imel vedno dovolj izgovorov in še »nedozorelih stvari« za javnost.
Nadalje piše avtor: »Ker je novinarka večletni delavec IMr-ja.
bi lahko poznala razmere v Projektivnem biroju, saj bi tako lažje objektivno poročala - če se že gre novinarko.« Napisala sem članek prav zato, ker razmere precej dobro poznam in nisem napisala vseh stvari, le nekatere od takih, ki jih »čivkajo že vrabci na strehi«. Sicer pa, zakaj Jože Hrvatin, direktor Projektivnega biroja ni povedal tudi plat tiste resnice, za katero je bil vprašan glede nezakonito prodanih prikolic in drugih stvari? Ali je to tudi zaradi dopustov nekaterih iz Projektivnega biroja? Bodi dovolj. Čas bo odkril tudi druge resnice.
MARIJA PRIMC
nal, kje so imeli glave, da v času debelih krav - torej Iraka niso nabavili sodobnih orodij.
Povrh vsega na Koprčane še močno tare pomanjkanje dela, kar pomeni, da si v tem trenutku pač ne morejo omišljati neke tehnološke zahtevne proizvodnje. Preprosto zaradi tega, ker bi to zanje pomenilo prej pogreb kot rešitev. Nenazadnje po zgled ne potrebujejo iti daleč. Očitno je, da bo proizvodnjo potrebno graditi na nezahtevnih in predvsem ekstenzivnih delih, ki zahte-
vajo veliko živega dela. No, naši sogovorniki pravijo, da to ni problem in so prepričani, da bi bilo moč dobiti dovolj kooperantskih poslov, seveda če bi imeli ustrezno ceno. Tudi ta ne bi bila problem, če seveda delavnice ne bodo režijsko obremenjene: V kolikor pa h golemu živemu delu, ki ga skorajda edinega lahko prodajajo, prištejejo še režijske stroške v »matici«, pa bodo morali pač živeti in čakati, kaj bo prinesla montaža
J. V.
v času sami izvedbe precej zastojev, kar je dodatno oteževalo položaj monterjev in zahtevalo od njih dodatne napore. Kljub vsemu so, kot smo že zapisali, z grobimi inštalacijskimi deli prišli do konca in čakajo na gradbinca, da še opravijo fino montažo. Hubert Žnidarje poudaril, da so za takšen razplet zaslužni
vsi monteiji, ki jih je bilo v konici na gradbišču z vodilnimi monteiji na čelu orkog 30. Vodilni monter za klimo je Stanislav Žlaus, za ogrevanje Stanko Kranjc in za vodovod Anton Horvat.
Hubert Žnidar je na koncu Še dodal, da se srečujejo s precejšnjimi problemi tudi pri financiranju same naložbe. Toda kot je poudaril, je to nekaj povsem normalnega, glede na to, da se naložba finansira iz samoprispevka in je odvisna od dotoka sredstev. Jasno je tudi, da pri samem zbiranju denarja prihaja do precejšnih problemov, kar je tudi razumljivo glede na krizo mariborskega gospodarstva.
J. V. j
Medeetaža za energetske razvode je visoka dober poldrugi meter.
Kotlovnica pretesna
Klima razvodi
:o- Klimatizacija
mi	----
'i Vplivnost centraliziranih
on
Še
Je-
ra-
je
itn
se
iri-
ka
pri
aja
je
izo
V.

i
I

,i
Izbiro klimatizacijskega sistema otežuje velika možnost izbire hladilnega postroja (hlajena voda, direktna ekspanzija, akumulatorji z ledom, paketne enote) in grelnega postroja (voda, para, elektrika, plin, toplotne črpalke) ter velike možnosti izbire sistema zračne distribucije (centraliziran, po nadstropjih, VAV, CAV, z vodnim gretjem v zunanjih conah, ventilatorske enote). Kombinacij z določenimi prednostmi in določenimi slabostmi je praktično neskončno.
Med večjimi odločitvami tima optimalnega področja 1500 do
lastnika/upravljalca, arhitekta, inženirjev in pogodbenikov je za poslovne zgradbe ravno izbira centraliziranega ali razpršenega klimatizacijskega sistema, saj ima največji vpliv na splo|no investicijo cele zgradbe, na arhitektonski izgled, na možnost najemanja zgradbe in na bodoče obratovalne in vzdrževalne stroške. Faktorji, ki vplivajo na vse stroške, so izredno kompleksni, zato je imperativ načrtovanja vsake večje zgradbe zgodnja vključitev inženiringa v načrtovalni proces. To omogoča več časa za analize sistemov in omogoči potreben input za arhitektonsko načrtovanje.
Odločitev o uporabi centraliziranega ali razpršenega sistema v neki zgradbi je pogosto odvisno od posameznikov, prejšnjih izkustev, dogodkov v bližnjih konkurenčnih zgradbah in ne od relativnih ter objektivnih meril obeh sistemov.
Terminski roki projektiranja pogosto ne dopuščajo skrbnih študij. Pritiski na določitev strojnic so veliki predvsem s strani arhitektov. Skupaj z omejitvijo stroškov inženiringa projektanti izberejo tako sisteme, ki jih trenutno poznajo, in s katerimi so tudi že delali in poskušajo prepričati lastnika/upravljalca in arhitekte o Smotrnosti njihove izbire o neupravičenosti dodatnih stroškov inženiringa za pazljivejšo izbiro sistema.
Nekateri projektanti izberejo zaradi rezerve ali zaradi možnosti izpada več kosov opreme ali jih celo predimenzionirajo, drugi pa samo en kos (en kotel, en kompresor, eno črpalko). Eni iz-1 berejo hitrost zraka 22 m/sek v dvižnem kanalu, drugi pa 8 m/ sek, eni izolirajo strojnico z 10 cm dvojno steno, drugi drugače, itd. Eni porabijo veliko časa na minimizaciji materialnih stroškov, predvsem pri cevovodih in kanalih, drugi pa na minimizaciji' stroškov za zvočno zaščito, servi-sibilnost in dobre karakteristike. Med zelo ekonomičnim in zelo konservativnim sistemom je v končni fazi lahko v investiciji zanemarljiva ražlika.
Relativni stroški investicije mehaničnih naprav centraliziranega ali razpršenega sistema zelo nihajo od projekta do projekta, tako da je po tej poti težko opaziti bistveno dražji sistem. Edina pot je v detajlnem poznavanju stroškov ali v skrbnih študijah glavnih faktorjev, ki vplivajo na stroške. Ti faktorji so:
-	število nadstropij,
-	površina in toplotna obremenitev tipičnega nadstropja,
-	razpoložljivost	dvojnega
stropa za instalacije in kanale,
-	vrsta in kriteriji izbire vrste klimatizacijskih naprav,
-	arhitektonske	omejitve
strojnic in instalacijskih jaškov,
-	lokalni standardi za preprečevanje možnosti dima in požara.
Obstaja veliko variant tako centraliziranega kot razpršenega sistema, vendar se bomo omejili le na ekstreme vsakega od sistemov. Poskušati je potrebno načrtovati take sisteme, ki so med temi ekstremi, torej uravnati visoko kvaliteto (dober komfort, fleksibilnost, nizki stroški vzdrževanja in obratovanja) z investicijo in krediti.
Centraliziran sistem
Ta sistem sestavljajo centralni ventilator, upoštevanje razpoložljive energije na zračni strani m centralni hladilni postroj, ki služijo vsem nadstropjem zgradbe. Uporablja se največ za zgradbe do 8 nadstropij, sicer pa mora imeti vsakih 15 do 30 nadstropij tehnično etažo.
Investicija mehaničnih naprav Pada z naraščanjem površine nadstropij, vendar brez nenadne spremembe, če površina pade iz
2500 m2. Problem preplitvega dvojnega stropa ni mogoče praktično reševati z večjim številom dvižnih kanalov, ker bi nastali stroški bolj opravičevali razpršeni sistem.
Strojnica ima zelo velik vpliv na vse stroške sistema. Možno je zapraviti veliko denarja za vključevanje strojnice v arhitektonski okvir zgradbe, pri čemer lahko ostane ta iz tehničnega vidika neustrezna. Izredno pazljivo je potrebno izbrati drage in velike dele ter minimizirati potreben prostor za njih ter za zračni kanalski razvod. Razlika v ceni lahko doseže 10 dolarjev na m2.
Centralizirani sistemi imajo zaradi možnosti optimizacije razpoložljive energije na zračni strani (100% sveži zrak) tudi že vgrajeno možnost odstranjevanja dima.
Z arhitektonskega stališča je pri zgradbah z več kot 20 do 25 nadstropij potrebna tehnična etaža. Ta je polna rešetk in nezaželena. Pri zgradbah z manj kot 8 nadstropij je velikost strojnice z arhitektonskega stališča manj pomembna.
Površina vertikalnih jaškov je pri zgradbah z več kot 8 do 10 nadstropij in pri površini nadstropja od 1500 do 2500 m2 večja kot pri razpršenih sistemih, omogoča pa veliko fleksibilnost oblikovanja kanalov. Pri centraliziranih sistemih so vetikalni jaški pretežno namenjeni odvodnemu zraku in zavzemajo približno 1.3% klimatizirane površine spodnjih etaž. Ker se ta površina ne najema, se jaški z višino ožijo, da se tako maksimi-zira površina, ki je namenjena najemu.
Centralizirani sistemi imajo manj elementov, večje izkoristke in boljši faktor istočasnosti, ker pa so pogosto nameščeni v zgornjih etažah, potrebujejo daljše električne trase.
Razpršen sistem
Tu ima vsako nadstropje svoj hladilni sistem in klimatizacijski sklop, lastno upoštevanje razpoložljive energije na vodni strani in z vodo hlajen hladilni sistem direktne ekspanzije. Edini centralizirani sistem je centralni ventilator svežega zraka in hladilni stolp s svojo črpalko. Razpršeni sistem se uporablja za visoke zgradbe, ki imajo več kot 15 nadstropij.
Inženiring stroški in riziko so za paketne, vodno hlajene hladilne naprave z direktno ekspanzijo po navadi manjši od centraliziranih sistemov zaradi naslednjih vzrokov:
-	najzahtevnejši deli so določeni že od proizvajalca - hladilni del, ves zračni del, avtomatizacija, ožičenje. itd.,
-	razpored opreme je enostaven in enostavno ponovljiv, kar varčuje čas,
-	izračun toplotnih obremenitev je manj kritičen, ker nudi modularnost po nadstropjih dodatni varnostni faktor pri izbiri.
Slaba arhitektonska rešitev manj vpliva na stroške. Lahko doda kvečjemu 7 dolarjev na m2. To se zgodi, če arhitekt zahteva, da zračni kanali vstopajo in izstopajo samo na enem mestu, ali če ni centrične pozicije glede na površino tal.
Investicija mehaničnih naprav je za manj ko 8 do 10 nadstropij ugodnejša. Z naraščanjem površine nadstopja stroški razpršenih sistemov padajo, optimalni pa so pri 1500 do 2500m2. Nad 2500 m2 nudi dvojni strop premalo prostora za instalacije in efikasen transport zraka, pod lOOOm2 površine nadstropja pa je investicija v centraliziran sistem manjša. Stroški montaže 80kW hladilnega kompresorja so več kot pol stroškov 160kW kompresorja. čeprav je investicija samo polovična. Avtomatizacija
in po zgradbi razpršenih klimatizacijskih naprav na količino zraka
cevi, kanali in zagon se bolj nanašajo na število enot kot na velikost enot. Stroški avtomatizacije razpršenih sistemov so skro-raj enaki kot pri DDC avtomatizaciji centraliziranega sistema. Prostor dvojnega stropa omejuje velikost zračnih kanalov in s tem tudi velikost paketnih enot po nadstropjih. Okrogli kanali so cenejši, a zavzemajo več prostora dvojnega stropa kot pravokotni. Bolj ko morajo biti pravokotni kanali sploščeni, bolj narašča njihova cena, veča se potreba izolacije in moč ventilatorja za transport zraka. Razlike
Energetski stroški
V centraliziranih napravah je tlažni padec dvižnih zračnih kanalov relativno majhen. Pri 15 nadstropni zgradbi znaša za dovod pri projektnih pogojih približno 120 do 150 Pa (40 do 60 Pa/m), medtem ko se odvod lahko zanemari. Veliko projektantov vzame za tlačni padec dvojnega stropa, ki se koristi kot odvod brez odvodnega kanala, prevelike vrednosti, nakar ventilatorji delajo vedno v delni obremenitvi. Napredni projektanti-nameščajo za režim optimizacije razpoložljive energije (100%
z vodo doda zaradi večjih toplotnih prenosnikov voda/zrak še 60 Pa. Zaradi dodatnih ventilatorjev na hladnem stolpu in zaradi dodatnih črpalk se efikasnost še zmanjša. Zaradi manjših velikosti in naprej zakrivljenih lopatic so manjši tudi izkoristki ventilatorjev. Ti niso vključujoč vstopne regulacijske lopatice, večji kot 50 do 60%. Čeprav centralizirane naprave delajo s prevelikimi količinami zraka, so stroški pogona ventilatorjev razpršenih sistemov večji kot v centraliziranih sistemih. Izkoristki filtrov so slabši. Hladilni
Računalniška skica v ponazoritev
zračnih kanalov, ki niso trenutno v rabi. Zelo enostavno je uporabiti kar protidimne žaluzije dovodnih kanalov v vsakem nadstropju. Če takih žaluzij ni, stroški predelave protipožarnih loput v dvižnih vodih tudi niso tako visoki. Najbolje se je posluževati VAV končnih enot v posameznih prostorih in te ob ne-zasedenosti zapreti. Problematična je stabilnost velikih centraliziranih ventilatorjev pri delnih obremenitvah. Regulacija mora biti tako izbrana, da ne pride do pulzirajočega delovanja in vibracij. Črpalk s konstantno pretočno količino je manj kot v razpršenih sistemih. Zaradi vseh navedenih vzrokov so centralizirani sistemi danes ob nezasede-nosti primernejši od razpršenih.
Vzdrževalni stroški
V centraliziranih sistemih je popravilo centralnega ventilatorja ali kompresorja lahko zelo drago, pri tem pa je potrebno upoštevati stroške izpada cele zgradbe. Zelo dragi so tudi filtri, ki pa se menjavajo na manj mestih in manjkrat kot pri razpršenih sistemih. Ne glede na riziko katastrofalne okvare ima centralizirani sistem v življenjski dobi manjše stroške.
Subjektivni faktoiji
Bolj kot študije stroškov na žalost ti faktorji močno odločajo. Upravljalec/lastnik ima raje hladilni sistem z vodo. ker je kvalitetnejše od DX sistemov. Je \ r-nejši in manj hrupen. Raje ina razpršene sisteme, ker je tako laže obračunavati energijo, in ker V primeru okvare ne vplivajo na druga nadstropja.
so lahko 5 dolarjev na m2. Problem preplitvega dvojnega stropa se lahko reši z napajanjem zraka z več točk.
Strojnica je majhna in potrebna le za hladilni stolp ter njegovo črpalko in dovod svežega zraka; če je potrebno pa tudi za kotle. Prostori za naprave po etažah so majhni in se po navadi jemljejo kot površine za najemanje. Napredni najemniki se pogajajo za nižje najemnine, da kompenzirajo stroške teh površin.
Razpršeni sistem z optimizacijo razpoložljive energije na vodni strani ne daje takih možnosti za odvod dima kot centralizirani sistem in je tudi manj efikasen, kar pomeni povečevanje stroškov 5 dolarjev na m2 zaradi dodanih odvodnih kanalov in dovoda svežega zraka. Dodatni stroški so še z dodatno potrebnim prostorom.
Veliko arhitektov ne želi rešetkastih tehničnih etaž v svojih zgradbah, zato je minimalni vpliv razpršenih sistemov na arhitekturo zgradbe eden njihovih najmočnejših tržnih točk. Edino prostori, ki mejijo na prostor z napravami za celo nadstropje, morajo biti dodatno zvočno izolirani, vrata teh prostorov se ne smejo neposredno odpirati proti sosednjim prostorom. Ti stroški izolacije so proti stroškom centralne strojnice zanemarljivi.
Električne napeljave se v smeri nadstropij zmanjšujejo, veliki pa so stroški vodovoda.
Imate idejo? Napišite članek in ga pošljite v Glasnik!
sveži zrak) odvodne ventilatorje v kanal odpadnega zraka, dovodni ventilator pa dimenzionirajo za premagovanje uporov odvodnega zraka. Pri delnih obremenitvah ima centraliziran ventilator vedno boljši izkoristek. Boljše je delati z enim ven-tilatoijem s 75% kapaciteto kot z dvema, kjer dela eden s 100%, drugi pa s 50% kapaciteto ventilatorjev). Optimizacija energije na zračni strani ima poleg večje efikasnosti zaradi možnosti uporabe 100% svežega zraka tudi večjo sposobnost zmanjševanja koncentracije v prostorih (sindrom onesnaženja zgradb). Izkoristki filtrov so višji.
Kanalski razvodi nikoli niso izdelani v razpršenih sistemih zaradi prostorskih omejitev. Dodatni loki in kolena dodajo 70 pa tudi 250 Pa. Vračanje toplote
kompresorji paketnih enot po navadi razbremenjujejo le eno ali največ dve stopnji, kar pogojuje izredno slabe izkoristke pri dlenih obremenitvah.
Energetski stroški med delno nezasedenostjo zgradbe
Centralizirani sistemi so se dolgo smatrali v takih pogojih za zelo slabe, dokler niso ustrezni standardi zahtevali zapiranje
Primeijava
S simulacijskimi programi je bila z napovedovanjem stanj okolice in z upoštevanjem vračanja energije izvedena primerjava stroškov za dve izvedeni zgradbi. Centralizirani sistem se je pokazal kot boljši predvsem zaradi možnosti optimizacije in vračanja razpoložljive energije neposredno z zrakom in možnosti uporabe 100% količine svežega zraka, (tabela):
poletna temperatura zimska temperatura skupna površina nadstropij površina nadstropja gradnja etažna višina dvojni strop
zgradba 1
26/17°C 3°C
51000 m2
42 (33 pisarne)
1300 m2
jeklo
4m
2.8m
zgradba 2
29/18
1
41800
21 (4 trgovine)
1850
jeklo
4
2.7
D. GOLI
STOGOVCI
Goveji pitanci imajo ugodno klimo
Da mariborska Montaža misli resno poseči v kmetijstvo - predvsem živinorejo - se je pokazalo na konkretnem primeru ureditve mikroklime v govejem hlevu za intenzivno pitanje na farmi v Stogovcih pri Gornji Radgoni.
Po besedah naših sogovornikov Borisa Firma in Aca Vukoviča prihajajo v času intenzivne prireje mesa v ospredje mikro-klimatski pogoji. Takšna reja je izredno občutljiva predvsem zaradi velike koncentracije živali. Po uspešno zaključeni in tudi praktično preizkušeni razvojni nalogi sistema prezračevanja za talno rejo perutnine, ki smo ga že predstavili, so se v Montaži odločili za aplikacijo tega projekta za goveje farme; možnosti njegove uporabe pa so tudi v prašičereji.
V govedoreji se zaradi nihanj relativne vlage v zraku in velike koncentracije živali pogosto pojavljajo bolezni, kar povečuje mortaliteto živali, poleg tega pa pretirano uporabo antibiotikov. Kot je znano, je ravno uporaba antibiotikov izredno vprašljiva in temu ustrezni so tudi predpisi, ki so še posebej strogi v EGS. Večina te živine je namenjena ravno izvozu. Po uporabi antibiotika je namreč prepovedan zakol živine najmanj pol leta. Res-
nici na ljubo se vsaj pri nas dose-daj ni vključevalo klima stroke k projektiranju tovrstnih objektov, čeprav so tehnološke zahteve izredno visoke in ne zaostajajo za zahtevami v industriji. Pri tovrstnih objektih je predvsem pomembno uravnavanje relativne vlage, prilagajanje tempe-

Notranjost hleva
rature in hitrosti gibanja zraka v prostoru. V sistemu klimatizacije za goveje farme je uveljavljena prisilna cirkulacija zraka, vendar se hitrosti gibanja zraka smejo gibati več kot 0,3 - 0,5 metra na sekundo. Klimatizacijo govejega hleva so Mariborčani uredili z vgradnjo strešnih venti-latoijev, za dovajanje svežega zraka pa okenske lopute, ki so procesno vodene kot tu celoten sistem.
Ko smo se mudili v Stogovcih, so nam delavci, ki so bili v začetku nekoliko presenečeni nad delovanjem sistema, ki je povsem zaprt, prej so namreč probleme reševali s prepihi, povedali , da dosedaj niso imeli nobenega smrtnega primera kot tudi ne okužbe živali z boleznimi.
V Stogovcih sicer sproti beležijo učinke novega sistema, ki bi se razen pri bolezni moral odraziti tudi na manjši porabi hrane. Mariborčani so glede na izkušnje prepričani, da bo prirastek večji in da bodo stroški prireje bistveno manjši. Ne glede na trenutne rezultate pravijo, da bo sistem prišel do polne veljave šele jeseni in pozimi.
NOVE TEHNOLOGIJE
Včeraj, danes, jutri..,
Fusioterm
Kot vse kaže pri inštalacijskih razvodih kot seveda na vseh ostalih področjih prihaja do sprememb. Klasične materiale, kot npr. pocinkane in »črne« cevi, vse bolj izpodriva plastika kot nov kakovosten in kot vse kaže tudi obstojnejši in zanesljivejši material. V zahodnem svetu se je plastika že dodobra utrdila in pridobiva na veljavi. Poleg že omenjenih lastnosti ima plastika še prednost v enostavni montaži in izredno kratkem času za montažo. Nekateri strokovnjaki celo pravijo, da klasična montaža ali monterstvo z uveljavljanjem teh materialov izgublja na pomenu.
zaradi vsega tega pravijo, da je možnost novih materialov praktično neomejene in jih je moč uporabljati pri klasičnih inštalacijah v industriji, saj so odporni na kisline in na kompromiran zrak. Uporabljamo jih lahko tudi v kmetijstvu.
Na našem trgu se je kot proizvajalec tovrstnih cevi pojavila Totra. Poleg omenjenih cevi so na našem tržišču tudi cevi zahod-nonemškega proizvajalca Aquat-herm, ki ga na našem tržišču zastopa Montaža iz Maribora
Garantirana kakovost
Cevi in ostali elementi (kolena ipd.) so izdelani iz kakovostne umetne mase vestoplen. Ena od prednosti cevi fusioterma so skorajda neomejene možnosti njihove uporabe pri vseh vrstah inštalacij. Pri razvodih za hladno
Enostavna montaža
Ena od najpomembnejših prednosti fusioterma je izredno kratek čas in enostavna montaža.
Cevi se spajajo s čelnim spajanjem pregretih elementov s pomočjo obojke. S posebno enostavno napravo varijo cevi pri 250-tih stopinjah. Kot so nam povedali strokovnjaki, takšno spajanje zagotavlja trajno tes-nost cevovoda. Čas montaže je krajši za več kot dve tretjini v primerjavi s klasično montažo.
Rezanje cevi
vodo proizvajalec jamči, da vzdržijo pritisk 20 barov, za toplo vodo pri 60 stopinjah Celzija pa 10 barov. Ko smo že omenili njihovo vsestransko uporabnost, povejmo še, da so cevi za toplo-odne inštalacije ojačane s po-. ebnim aluminijastim plaščem, t. . štabi - cevi. Razen tega imajo usioterm cevi še vrsto prednosti nred klasičnimi kovinskimi cevmi. Ena od poglavitnih je >rav gotovo odpornost na korozijo in proti nabiranju usedlin v notranjosti cevi. Poleg tega niso po zagotovilih predstavnikov Montaže občutljive pri gradnji v različne gradbene ma-
Vaijenje
Izgled inštalacije
teriale. Kot so nam povedali, nemški proizvajalec jamči za kakovost svojih cevi za naše razmere presenetljivo dolgo garancijsko dobo, ta znaša kar 10 let.
Poleg tega so dodaten pokazatelj kakovosti pridobljeni atesti različnih neodvisnih intštitutov, med drugim Higienskega inštituta in Instituta za umetna vlakna. Poleg tega so izdelki stalno podvrženi -notranji kontroli, saj v lastnih laboratorijih izvajajo stalne tisoč urne teste cevi pri temperaturi 95 stopinj. Ravno Preizkušanje v laboratorijih
Zapišemo lahko le še, kar piše na koncu promocijskega kataloga za fusioterm - »Zelena luč na vseh področjih! Fusioterm je vaš partner za inštalacijsko tehniko prihodnosti.« K temu dodajmo, da so cevi za današnji čas aktualne zelene barve.
J. V.
Bil včeraj tvoj obraz je kot nadih v zrcalu mojega srca dotik rok tvojih blag sprelet miline pomladno, zaneseno dušo razigra kot vetrc, ki nakodra ribnikom gladine
A danes nežna slika sanjanih želja razbita v drobce svežega gorja bit moja sama bolečina po drobu seka, stiska grlo boli, kot da podest duha bo strlo
In jutri morda zarastline polboleče od danes srcu dane in poznane nasmeh grenak spominom sladkim od včeraj
piš hladen - odrešitev - nem dotik Morane
ki po gomilah boža večno speče
Jaz...
Jaz pot prehojen brez haska ostaja mi le nič od nič a duši čas - hudič, birič obupe z upi meša - laska vsakič pa obet otet v prsih globljo rano reže vse težje bol se mi poleže samoto tolčem kot preklet brez sreče sem, jaz suh cvet!
A. WILLEM ROGY
Popravek
V Popravku na 7. strani avgustovske številke Glasnika me je urednik krivično obsodil za napako, ki mi jo pripisujete, da se mi je zapisala: »V junijski številki se je naši sodelavki zapisalo, da bodo v Panoniji izdelali 3000 vinskih polnilnih linij. Ker ta podatek ni točenje vzbudil dokajšnje razburjenja med zaposlenimi.« Iz rokopisa, ki je bil oddan za junijsko številko Glasnika v tiskarno in ga je imel urednik Janez Votek pri sebi v uredništvu, ko je pisal popravek za avgustovsko številko Glasnika, je dovolj razvidno, da se mi je zapisal pravilen podatek 300 in ne 3000. Urednik, ki je pisal popravek za avgustovsko številko Glasnika, se je bil dolžan prepričati, kje je nastala napaka.
MARIJA PRIMC
Klima Celje
Filter v Lesonitu
Celjska Klima je že precej časa prisotna v lesni industriji. Znano je, da so razvili poleg ventilatoijev še filtre za odpraševanje, ki je eden večjih problemov v lesno predelovalni industriji.
V avgustu smo obiskali celjske tonterje v Lesonitu v Ilirski Hitrici. Tu so v času kolektivnega ;tnega dopusta te tovarne mon-irali velik filter za odpraševanje iad silosi za lesne odpadke, ki h uporabljajo v Lesonitu za urjenje v kotlovnici. Kot sta tam povedala vodilni monter lok Frangeš in monter Jože )ragenik, je bila montaža filtra ia silos precej zahtevna zaradi išine. Res je, da so elemente
iltra in vpntilfltnrifl 7mnntira1i
Filter od daleč
na tleh in jih nato s pomočjo avtodvigal dvignili na sam silos, toda vse ostalo so morali postoriti kar na silosu. Kljub težavnemu delu so montažo opravili v izredno kratkem roku, ki je bil pogojen s kolektivnim dopustom. Prav tako so montirali v tem času tudi vse pripadajoče povezave. Celotna montaža je trajala le dobrih 14 dni. j y
IMP GO GLOBAL
Pozitivni odnos
Tudi v najtežjih časih obstajajo za dinamično podjetje možnosti, da pride do dela in novih trgov. Pogoj za to je, da management vzpostavi pogoje, ki ustvaijajo pozitivno mnenje v podjetju. To praviloma sproži splošno motivacijo in navdušenje pri večini zaposlenih. Priložnosti za bodočnost in ne problemi morajo biti v ospredju. Nove možnosti, ki ležijo izven vsakdanjih aktivnosti oziroma navad, ne bi smele biti že vnaprej sprejete s skepso oziroma biti izločene.
Seveda je pri tem najpomembneje, da se nam obzorje na široko odpre. Kdor tako razmišlja, se mora odpovedati kratkoročnim operativnim problemom ter se posvetiti strategiji, skratka gledati mora pet do deset let naprej.
F. VESELKO
Obvestila PD IMP
Iz Idrije v Cerkno
V soboto, 13.10. 90, se bomo zbrali na avtobusni postaji, da bi krenili po poti Slovenske planinske poti od Idrije do Cerknega. Zbor bo ob 6h pod uro, avtobus pa odpelja ob 615. Hoja ne bo naporna, saj pot vodi po idrijskem in cerkljanskem hribovju. Za pot bomo potrebovali približno 7-8)\
Vodnik na izletu je Primož FAJDIGA.
PRIMOŽ FAJDIGA
Kalce!
Vabimo vse planince, ki želijo spoznati manj znani del Kamniških planin, da se nam pridružijo na izletu na Kalce. Dobimo se v Kamniški Bistrici 6.10. 90 ob prihodu avtobusa, ki iz Ljubljane odpelje ob 640. Pot nas bo vodila do balvana Žagana peč, kjer se začne lovska pot na Kalce. Iz Kalc se bomo povzpeli na Kalško goro, Kalški greben in nadaljevali bomo še proti Krvavcu. Izlet je visokogorski in celodnevni, deloma po brezpotju, zato je potrebna oprema (čevlji, obleka in hrana iz nahrbtnika).
Dodatne informacije o telefonu 83-140/50 (SELIŠKAR) Vodnika na izletu sta Janez SELIŠKAR in Rihard HRIBAR.
Lep planinski pozdrav!
JANEZ SELIŠKAR
»Neznano« 90
Tudi letos bomo glavno planinsko sezono zaključili z izletom v »NEZNANO«. Zbrali se bomo 20. 10. 1990 ob T1 pred poslovno stavbo IMP na Titovi 37 v Ljubljani in se odpeljali v »NEZNANO«. Prijave sprejemamo pri poveijenikih do 26. 9.1990, z vplačilom akontacije 200,00 din za odrasle in 100,00 din za otroke do 10 leta starosti (v ceni so upoštevani stroški prevoza in kosila). V Ljubljano se bomo vrnili okrog 18 ure.
Komisija za izlet v »NEZNANO«
Monteiji zadovoljni, da jim gre delo od rok
Filter montiran nad silosom
i
i
i
i
Vsak prvi vikend v avgustu >ma PD IMP Ljubljana v svojem Programu izletov tudi izlet na Triglav. Tako se nas je zbralo v petek 3. avgusta 61 planincev, ki smo imeli za cilj vzpon na našega očaka.
Vreme je bilo že dalj časa stabilno in lepo, toda neznosno vroče, to pa je še posebno prišlo do izraza na višini. Glede na želje in sposobnosti posameznikov smo se razdelili v dve skupini. Nekaj se jih je odpeljalo do Aljaževega doma v Vratih, večina, Predvsem manj pripravljenih in mladih, pa si je za izhodišče izbrala Rudno polje na Pokljuki. Avtobus nas je odložil pri vojašnici na Rudnem polju in tu se začne pešpot v Triglavsko pogorje. Pot v začetku pelje med smrekovimi gozdovi, toda kljub temu je bila vročina vedno večja. Korak za korakom, vsak po svojih sposobnostih smo hiteli proti cilju prvega dne, proti Triglavskemu domu na Kredarici. Na levi nas je že pozdravila planina Konjščica s pašočo se živino, pred nami pa so se kazali obrisi Viševnika in Draških vrhov.
V krnici Jezerce, kjer se je na
Z izletom na Visoki Kanin in na Poldašnjo špico, ki spadata v seznam vrhov znane Poti prijateljstva in vsebuje 10 vrhov v Sloveniji, Italiji in v Avstriji, smo zaključili izlete po tej poti. Pri tem je potrebno omeniti, da 'ma največ zaslug za vzpone na te vrhove pokojni Bernard Klo-bučar-Oča, ki je sam večkrat prehodil to pot. S svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa s pristnim planinskim nastopom je znal navdušiti tudi ostale planince našega društva, da so se začeli podajati na to pot. Začeli so se društveni izleti na vrhove Poti prijateljstva, ki so bili v zadetku zelo dobro obiskani; bilo je za cel avtobus udeležencev, j Precejšen obisk gre pripisati tudi 1 dejstvu, da družbene razmere takrat še niso bile tako demokratične kot danes, ko je prehod meje za posameznika pravzaprav le še formalnost. Tako so udeleženci združili prijetno s koristnim, saj je bilo možno na oni strani meje tudi marsikaj kupiti. Cas, ta neusmiljeni gospodar bivanja, pa teče naprej in razmere so se spremenile. Število prijav je bilo manjše, dostopi do vrhov težji, zato smo se preusmerili na prevoz z osebnimi avtomobili, s katerimi se da priti do izhodiščnih točk, ki so bližje posameznim vrhovom. Pridno smo potovali po tujini in »obirali« posadi* mezne vrhove. Dnevnik z žigi, ki so dokazilo o prehojeni poti, je bil vse bolj poln. Bližali smo se s zaključku poti, ko je nenadoma preminul naš Oča, ki je bil idejni vodja teh izletov. Korak nam je zastal, vprašali smo se, kako sedaj, toda mladi rod planincev je tu in se je odločil, da nadaljuje Pot do njenega zaključka.
Tako smo bili letos 11. in 12. avgusta na zadnjem izletu v ok-I viru Poti prijateljstva. V zgod-| njih jutranjih urah smo se štirje ' odpeljali proti Gorenjski in v Ratečah prestopili mejo. Že Pred Trbižem pot zavije levo Proti Rablju in v Jezersko dolino. Izhodišče za pot na Visoki I Kanin je Nevejsko sedlo, ki je Pravo smučarsko središče na severni strani Kaninske skupine. Obetal se je vroč dan, zato smo j° kar mahnili proti vrhu. Pot
j nas je strmo vodila po smučišču, Polnem grušča vse do zgornje J Postaje gondolske žičnice. Tu se ■ odpre velika gorska planota, ki 1° obkroža Kaninska skupina. Te nekaj minut nad zgornjo postajo stoji nova kapelica, ki je Posvečena žrtvam gora in vojne vihre, ki je tu divjala. Lično oblikovana zgradba, ki opominja in spominja, da so gore lepe in občudovanja vredne, lahko pa nas ^ tudi stanejo življenje, in sicer po ^ lastni krivdi ali tuji neumnosti. IH Nekaj korakov od kapelice stoji p| Planinska koča Celso Gilberti, ki j je izhodišče za številne planinske 1 !Ij plezalne ture v okoliških vrho-§P vih in stenah. Visoko nad nami smo občudovali vrh, ki so ga že
Triglav 90
sočni travi sredi gora pasla drobnica, se je še kako prilegel počitek; s prvim okrepčilom seveda. Pred nami je bil vzpon na Stu-dorski preval, ki predstavlja prvi resnejši stik s strmino. Toda na prevalu so bile v trenutku pozabljene vse potne kaplje, ki so kot svetli biseri spolzele preko lica in hrbta.
Ves trud je bil poplačan z izrednim razgledom, ki se je odprl pred nami. Zaradi velike vročine in vlage je bilo obzorje sicer prekrito z meglicami, a kljub temu je pogled zaplaval v Bohinjsko dolino, po planinah pod nami in seveda na vršace, ki so bili še visoko in daleč, daleč. Prvi cilj je bil Vodnikov dom na Velem polju, do katerega pelje od Studorskega prevala prava promenadna pot po južnem pobočju Tosca. Noge so nekoliko utrujene, grlo suho, toda želja po gori vseh gora je večja od težavic, ki nas tarejo. Vztrajno nadaljujemo in nenadoma se pred našimi očmi prikaže on, na katerega teme želimo vsi stopiti - Triglav. Zaradi daljave bolj slutimo kot vidimo množico planincev, ki se vije od Malega Tri-
glava preko celega grebena do vrha. Ob Aljaževem stolpu se zgrinjajo množice planincev, tako za krst prvopristopnikov kot za obvezno fotografijo, ki naj bo dokaz, da so postali pravi Slovenci. Teža nahrbtnika je velika, zato svoje misli usmerimo proti Vodnikovemu domu, ki se prikaže izza ovinka. Tudi pri domu je pravo mravljišče. Množica planincev se pogovarja, poležava na vročem avgustovskem soncu, si krepi dušo in telo, nekateri si ogledujejo prve žulje, vsakemu pa pogled občasno uide
proti t ngiavu, ki je še precej nad nami in vabi v svojo bližino z neznano silo.
Odpravimo se naprej. Že so tu prvi klini in jeklenice, znak, da prihajamo v visokogorje, in daje pot zahtevnejša. Zahteva večjo previdnost. Kmalu se pot položi in že smo na Konjskem sedlu, ki je križišče večih poti. Od tu gremo lahko v dolino Krma, proti Planiki, Triglavskemu domu na Kredarici, Staničevemu domu. Nadaljujemo proti Triglavskemu domu, katerega obrisi se že vidijo visoko nad nami. Pred nami je še zadnji del
ITALIJA 90
oblegali številni planinci. Pot nas je vodila proti zahodu na sedlo pod Belo pečjo. Nadaljevali smo na prostrane pode pod Kaninskim ledom. To je pravcati ledenik, ves razbit in zasut z gruščem, toda s številnimi ponori in razpokami, ki so ob zdrsu življenjsko nevarni. Previdno smo prečkali ledenik in se znašli pod steno, kjer se pot razcepi v dva kraka, ki prečkata steno in pripeljeta na vzhodni greben. Potem po grebenu ni več daleč in že smo bili na najvišji točki Kaninske skupine, na Visokem Kaninu. Proti jugovzhodu ležijo ogromni Kaninski podi, to je velika kraška planota z izrednimi sledovi delovanja vode na apnenec. Na italijanski strani je vse to ograjeno s Kaninskim grebenom, proti Bovcu pa se teren počasi spušča vse do reke Soče. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno. Zaradi velike vročine in precejšnje vlažnosti je bilo obzorje zamreženo s številnimi meglicami, ki so zakrivale pogled. Kopičiti so se začeli tudi črni oblaki, zato smo jo kar urno pobrali proti koči Petra Skalarja, ki nas je prijazno sprejela v svoje zavetje. Nekoliko smo se okrepčali, potem pa se odločili, da gremo naprej. Povzpeli smo se do značilne naravne znamenitosti, do Prestreljenikovega okna in pokukali nazaj v Italijo, kjer pa ni bilo nič pretresljivo novega. Odločili smo se še za vzpon na Prestreljenik, in sicer po brezpotju, kjer je bilo potrebno nekaj plezanja. Oblaki so se zopet začeli zgrinjati in kazalo je na padavine, zato smo se hitrih korakov odločili za sestop. Padle so že prve kaplje! Zatekli smo se v utico ob zgornji postaji kaninskih žičnic. Vreme se je zopet prevesilo na bolje in začeli smo se spuščati proti sedlu Prevala. Nenadoma pa se je ulila ploha dežja in sodre, kot da se je utrgal oblak. Še preden smo se utegnili popolnoma zaščititi pred padavinami, smo bili že vsi do kože premočeni. Toda kakor hitro je ploha pri vršala, tako je tudi izginila in kmalu se je prikazalo toplo poznopopoldansko sonce, ki je kmalu posušilo premočene planince v osrčju Kaninske skupine. Do Sella Nevea smo se hoteli zapeljati z žičnico, ker smo bili že precej utrujeni, pa tudi dan se je nagibal k večeru, toda zadnjo vožnjo smo zamudili že za več kot eno uro. Sestopiti je bilo potrebno peš in v dolini nas noge niso nič več ubogale. Za nami je bilo dobrih enajst ur hoje in to se pač vsakomur pozna. Nekoliko smo si odpočili, se založili z novo energijo in se nato peljali nazaj proti Trbižu. Nadaljevali smo proti Ovčji vasi in naprej proti koči Attilio Grego, ki je eno izmed izhodišč za vzpon na Poldašnjo špico. Medtem se je že popolnoma stemnilo in za vsak primer smo si pripravili baterije, saj poti nismo
poznali. Na začetku smo hodili po cesti, ki pa se nadaljuje v dobro uhojeno stezo. Paziti je bilo potrebno le na korenine, ki jih je bilo vse polno. Prej kot v eni uri smo bili pri koči, sicer smo bili pa tudi že precej na koncu z močmi. To je prijetna, stara, lesena planinska koča, ki leži na jasi pod južnim ostenjem Montaža. Je idealno izhodišče za vzpon na Montaž kot tudi na Poldašnjo špico. Kljub temu, da so bili pogradi že precej stari in škripajoči ter z umazanimi odejami, nas to ni preveč motilo, da se ne bi kar najhitreje zazibali v deželo sanj in v pričakovanje naslednjega dne, ko nas čaka še en vzpon.
Zjutraj smo nekoliko polena-rili, saj nas ni čakala tako naporna pot kot prejšnji dan. Pot nas je vodila najprej po gozdu do planine, ki je še živa, pasejo pa ovce in koze. Tu smo se začeli vzpenjati po južnem pobočju proti Poldašnji špici. Sonce je že spet začelo kazati svojo moč in kmalu smo se kopali v lastnem znoju. Vreme je bilo soparno, zamegleno, zato ni bilo posebnega razgleda po okolici. Z višino je izginil tudi gozd in spet smo bili na planem. Izginila je tudi sopara, ki nas je zdelovala v gozdu. Ustavili smo se pri ostankih vojaških zgradb, nad katerimi stoji popolnoma nov bivak, ki nudi zatočišče utrujenemu planincu. Zagledali smo tudi že vrh, ki ni bil več daleč. Prihajalo je vedno več ostalih planincev in izletnikov. Videti je bilo, da je Poldašnja špica prava izletniška točka. Slovo bivaku ter pot pod noge in že smo grizli zadnje metre proti vrhu. Kako prijeten je občutek, ko se svet položi, strmine ni več, pogled pa seže v naslednjo dolino. Na vrhu smo in sledi le še lenarjenje in opazovanje okolice ter sopihajočih teles, ki se še trudijo proti vrhu. Posedli smo po tleh in se nastavljali vročemu soncu. Kaj pa je lepšega, kot po prihodu na vrh nekoliko počiti in se predati sanjarjenju. Misli zaplavajo, se ustavijo na poteh in vrhovih, ki nas obdajajo in kjer smo že bili. Čas beži in počasi se odločimo za sestop, čeprav nas že grabi dremež in oči vleče skupaj. Sestopimo res hitro in smo ponovno pri koči, okrog katere je že pravi nedeljski vrvež. Predamo se soncu, namreč časa imamo dovolj, do avtomobilov pa tudi ni več daleč.
Končno se odpravimo domov, polni vtisov in novih doživetij, kajti vsak planinski izlet pokaže človeku nekaj novega in ga obogati z novimi spoznanji in vrednotami, da zna potem še bolj ceniti tako sebe kot domovino, ki je le ena sama. Tokrat smo hodili po »naših« planinah in vrhovih, ki pa na žalost niso nič več naši.
JANEZ SELIŠKAR
poti, vzpon preko Kalvarije, ki nekaterim izpije še zadnje moči. Podali so se pač na tako pot brez prave fizične pripravljenosti. Toda, ko se skoraj zaletimo v Triglavski dom, je že vse pozabljeno in že smo pripravljeni na nove podvige. Marjan, ki je zadolžen za prenočišča nas razdeli po sobah. Vsakemu pripada postelja, da se odpočijejo utrujene kosti pred jutrišnjim vzponom. Sonce je še visoko, zato se nekateri odločimo še za večerni vzpon na vrh. Brez nahrbtnika je pot precej lažja. Že je za nami Mali Triglav, greben, ki je ves naježen z jeklenicami in ga kar preletimo ter skoraj pademo pred Aljažev stolp na vrh Triglava. Razgleda ni posebnega, toda zaradi tega nas preseneti podjetna prodajalka piva, ki nam prav na vrhu Slovenije ponuja zlatorumeno pijačo. Toda glej ga šmenta, denarnica je ostala v nahrbtniku, kdo bi pa računal na kaj takega. Počasi se odpravimo navzdol. Dan se končuje, veter narašča in pričenja svojo simfonijo okrog robov in grebenov, zato postane tudi hladno. V domu pa vse vrvi. Nekateri večerjajo, drugi iščejo prostor za mizo, naslednji se že odpravljajo spat, tudi za točilnim pultom ni dolgčas. Topla enolončnica nam povrne moči, zato se nam še ne da k počitku. Najprej Marjan izroči oskrbniku Janku Rekarju vezen znak našega planinskega društva, ki ga je naredil Ivan Blažič, ki pa že razvezuje svoj nahrbtnik, v ka-term je nepogrešljiva harmonika. Prvi zvoki zaplavajo po koči. To je tisto pravo vzdušje v naših kočah in kri vzplamti v žilah in že se vrtijo prvi pari po jedilnici. Veselo je, da je prijetno opazovati žareče obraze, ki po celodnevni hoji uživajo v zvokih harmonike in slovenske pesmi. Počasi se umirimo in odpravimo spat, naslednji dan je namreč vzpon proti vrhu.
Komaj ležemo, že se za obzorjem rojeva nov dan. Jutranjo zaspanost hitro prežene misel na vrh, ki je pred nami. Megle se
podijo okrog Triglava. Planincev je veliko, zato se kmalu naredi kolona, ki se vije proti vrhu. Tisti najzgodnejši se že vračajo z vrha. Previdno se srečujemo, ker so nekatera mesta prav ozka in napredujemo proti vrhu, ki je iz trenutka v trenutek bližnji in bližnji. Pred nami je le še Aljažev stolp z množico planincev, ki hočejo biti čim višje, ko se ove-kovečajo na številnih fotografijah. Veliko je tudi krščencev, se pravi tistih, ki so prvič na vrhu Triglava, zato je potrebno opraviti tudi to dolžnost. Seveda pa ne manjka prodajalka piva in posel ji gre kar dobro od rok. Kljub zgodnji uri je že vroče. Kupiti pivo na vrhu Triglava in proslaviti prvi vzpon se pa tudi spodobi. Treba je naprej. Sestopamo proti Tržaški koči na Doliču. Sestop je običajno težji od vzpona. Tudi to uspešno opravimo in že posedamo okrog koče na Doliču. Vročina pritiska z vso močjo in hladimo si izsušena grla, se nastavljamo soncu in se pripravljamo na vzpon na Hriba-rice. Treba je naprej in že grizemo kolena po melišču proti Hribaricam. Ta vzpon sploh ni kaj posebnega, čeprav se ga večina boji. Kmalu smo na vrhu in pred nami se odpre pogled proti Dolini Triglavskih jezer, ki jih obdajata greben Špičja in greben Zelnarice - Tičarice. Globoko pod sabo zagledamo planince, ki poležavajo ob jezeru in kar milo se nam stori, ker je pred nami še strmi spust. Ob jezeru je prav živahno; nekateri malicajo, drugi dremljejo in uživajo gorski zrak, tretji veselo čofotajo po topli vodi, nekateri pogumneži celo plavajo. Nadaljujemo navzdol po dolini, mimo Velikega jezera (Ledvička), proti Koči pri Triglavskem jezeru (Dvojno jezero). Vso pot po Dolini Triglavskih jezer nas spremlja polno gorskega cvetja, ki je v polnem razcvetu. Počutimo se kot v cvetličnem vrtu. Koča pri Triglavskem jezeru, ki je tudi povečana in prenovljena, je polna planincev. Prihajajo z vseh strani v njeno zavetje. Dan se nagiba
k zatonu. Tudi tukaj imajo okusne enolončnice, ki nam gredo v slast, kajti preko dneva zaradi vročine ne čutimo lakote. Na vrsti je najpomembnejši dogodek izleta - krt novih planinskih ovčic, ki so prvič v naši družbi na Triglavu. Farovški župnik z obema ministrantoma opravi še zadnji posvet pred obredom. Kuharica pripravlja nekaj »ta pravega« proti tremi, birič pa dela red na prizorišču, kajti novih krščencev z botri je res veliko in pisar ima kar precej dela. Krst se prične. Župnik je neusmiljen in postavlja resnično zapletena vprašanja, krščencem pa se pozna, da so prvič v pravih hribih - njihovi odgovori so popolnoma nepravilni. Pomagajo pa botri, ki neznanje zamenjajo z litrom belega in župnik je potolažen. V nekaterih primerih, ki so bolj delikatni, pa se župnik diskretno umakne na posvet o razrešitvi nastale situacije. Vsi krščenci so končno varno spravljeni pod streho, se pravi sprejeti med prave planince. Župnik si je medtem kar precej opomogel. Vsak primakne le še nekaj za pod zob in imamo se lepo. Noč je jasna in polna luna se ogleduje v jezeru ter ob zvokih Ivanove harmonike čas kar prehitro beži. Počasi se odpravimo k počitku.
Zjutraj poležimo nekoliko dlje in se le počasi odpravimo naprej, ko pa je pri koči tako lepo. Del planincev se odpravi na planino Vogar in sestopijo v Staro Fužino, ostali pa preko Komne sestopimo do Koče pri Savici. Sredi popoldneva zaključimo naš pohod. Avtobus nas odpelje proti domu. Ponovno se oglasi slovenska pesem in harmonika, tako da vožnja kar prehitro mine.
Tako je bilo torej naše letošnje potepanje po Triglavu in okolici. Naslednje leto se zopet srečamo. Vmes seveda ne smemo pozabiti na ostale izlete, ker so vsi zanimivi in prijetni.
Na svidenje na naslednjem izletu, ne bo ti žal, da si zraven!
JANEZ SELIŠKAR
SESTAVIL
marko
Bokalič
Zamašek.
klinček
NAJVISji
VRH
TURČIJE
AVSTR. SMUČAR (HUSE RT)
starogrs Kmet brez imetja
Vojaški
častnik
smešnim,
IMP
Glasnik
Pohorska
kamnina
športna
vetrovka
ŽIVAL Z DRA&0C. KRZNOM
majhen
Zib
100 ir
kopitar z rogom
NA NOSU
| MAtZAR. Z. IME
IME SR6. ! PESnika
' 'ZMAJA
TURŠKI
ČASTNIŠKI
NASLOV
DRŽAVA
V
AFRIKI
RAZLA-
GALEC
SAN]
LASTNIK
BANKE
tEPARTMA V FRANC-
UTA
NOČNA
Ptica
Muslim.
Sveto
pismo
Pred-
stavnik.
Gora na
NOTRANJ-
SKEM
SObOBNtlcl
Keltov
PoŽarevac
Kralj Bogov pri egipč.
DRAG
Kamen
UMETNI
ROČNI
izdelek
VRH NA
Pohorju
AM. REKA S SLAPOVI
Predgovor,
Strelišče
-.v

ITAL. SKLAbATEL]
(Giuseppe)
PROSTOR ZA PEVCE V CERKVI
KLICA
Japonski
denar
Grelo
za
Roke
MEbNAR.
begunska
organih.
KALCIJ
JEKLENO SIVA REbKA KOVINA
CAČAVC
PAS PRI KIMONU
KEM. PRVINA V APNENCU
KDOR. UGOVARJA NORMAM
IMP
glasnik
fr.PESNIK
bADAIST
(TRISTAN)
Pritok
ZAHObNE
MORANE
NOVI
SAD
fusiotherm
Dovršen sistem cevnih instalacij v gradbeništvu, industriji in kmetijstvu
Fusioterm je moderen in popoln instalacijski sistem.
Glede na namen vam priporočamo: čisto fusiotherm cev iz umetne mase, fusiotherm štabi cev z ojačitvenim Alu - plaščem.
Nova in moderna tehnika povezovanja umetnih mas je s pojmom varjenje pojasnjena le deloma.
Rezultat je namreč zlitje materiala na spoju, kar pomeni popolno zanesljivost.
Varnost fusiotherm sistema omogoča naravnost neverjetno garancijo kakovosti. Fusiotherm vam skrajša čas montaže in s tem poveča produktivnost.
Vse podrobne informacije o tem novem materialu lahko dobite v IMF Montaži Maribor
p.o.
Maribor, Špelina ul. 2, telefon (062) 412-161
PRELEST, d. o. o.
Ljubljana, Titova 37
VAM NUDI:
OZIMNICO
krompir:
DESIRE
IGOR
5,30 DIN ZA KILOGRAM 5,70 DIN ZA KILOGRAM
DOBAVA TAKOJ!
jabolka:
1.	kakovostni razred: gloster, idared, mutsu, jonagold
2.	kakovostni razred: zlati delišes, jonatan
Po ugodnih cenah!
DOBAVA DO 20. SEPTEMBRA 1990.
PRIPRAVLJAMO VAM TUDI DRUGO OZIMNICO:
čebulo, fižol, česen, med, konservirane vrtnine ETA, svinjsko in goveje meso ter mesne izdelke.
Naročila in informacije po telefonu: 321-043 int. 268 314-957 pri Jožici Hren
ARIS d.d.
JIV • PRODOREN


Regulacijski set za individualne hiše
poveča bivalno udobje zniža stroške kurjave
Nudimo najcenejši sistem za regulacijo centralne kurjave.
SET HK - 1 regulira centralno ogrevanje enodružinskih hiš z našimi štiri ali tri potnimi regulacijskimi pipami, ki jim prigradimo še elektromotorni pogon. Regulacijskim pipam: Feroterm, TAM - Stadler, Viessmann in drugim je prigradnja elektromotornega pogona IMF - ARIS možna z dodatnim adapterjem.
Željeno temperaturo prostora nastavimo na nastavljalniku, ki ima vgrajeno prostorsko tipalo temperature. Elektronski regulator preko elektromotornega pogona in regulacijske pipe prilagaja temperaturo radiatorske vode, ki jo meri (kontrolira) naležno tipalo.
Programsko znižanje temperature prostora lahko dosežemo z dodatno vgradnjo ure HP z dnevnim ali tedenskim programom v elektronski regulator.
IMP-jevcem nudimo izjemno ugodne nabavne pogoje.
Plačilo v enem mesečnem obroku (1 x6.729,00 DIN) ... set/din 6.729,00 din.
Plačilo v dveh mesečnih obrokih (2 x 3.430,00 din) ... 6.860 din.
Plačilo v treh mesečnih obrokih (3x2.330,00 din) ... 6.990 din.
Prometni davek plača kupec, v kolikor ne predloži izjave o oprostitvi.
Vso opremo Vam dobavimo po dogovoru z našimi strokovnjaki, ki so Vam pri ureditvi Vašega sistema s strokovnimi nasveti na voljo brezplačno.
Dobavljamo tudi zahtevnejše sisteme regulacije centralnega ogrevanja individualnih hiš z izkoriščanjem različnih virov energije.
HK - 1 set sestavljajo
jmm
I'
a
se



4®

Jffl.
a

T
32S


*$*

© HK - P nastavllalnlk prostorske temperature
Eillh

cul

- *	»oso--
M
15




HK - R elektronski regulator©
© HK - V naležno tipalo (1 t

emperature radiatorske vode
"..'V"'.-,-	_______


Varčujte z energijo - uporabite znanje naših strokovnjakov!

61210 Ljubljana - Šentvid, Jožeta Jame 16, p.p. 20, Jugoslavija Tel.: 061/557 141, Telefax: 061/555787, Telex: 22738 ARIS YU