Goriike vesfi. —-g— V ruskem ujetništvu je tovari§ Josip Toroš. učitelj-voditelj in rezervni častnik 47. pešpolka v Barkah (Divača). Dne 12. septembra je pisal svoji soprogi pismo, ki ga je prejela dne 16. oktobra in ki pravi v njem: »Preljuba! Upam, da ste Ti in otroci zdravi. Poslal sem Ti en telegram ter dvoje pisem. Ker so bila pisma slovenska^ menim, da jih nisi dobila. Jaz sem lahko ranjen v Rusiji. Gre mi že dobro in hodim na izprehod. Takoj, ko bo mir sklenjen, se zopet vrnem domov. Ne delaj si skrbi. Jako dobro sem preskrbljen. Vsi so z nami jako ljubeznivi, vsako željo nam izpolnijo. — Piši mi takoj, toda nemško... Pismo, ki mi ga pišeš, pošlji v Trst na ameriški konzulat s prošnjo, da se pošlje ameriškemu poslaništvu v Petrograd. To se zgodi, da svoje pismo daš v večio kuverto. Na pismo ni treba znamke. Prosim, piši kmalu. sem vedno jako v skrbeh. Vedno mislim na vas vse... Jako si želini domov. Hvali Boga, da me je ohranil pri življenju.« v—g— Iz Dutovelj poročajo: Našim vojakom na bojišču je tukajšnia šola spletla 52 parov volnenih noigavic in 27 parov zapestnikov. V očigled veliki potrebi je to res malo, a storili so naši otročiči vse, kar so mogli. Če odštejemo' onc učenke, ki sicer prav pridno pleto svojim lastnim očetom ali bratom, zvemo, da je to spletla le desetorica deklic, ki nimajo svojcev na vojni. Res je tupatam pripomogla starejša. nič bolj gibka roka; a priznati moramo vendar, da naše deklice v pridnosti in vztrajnosti tekmujejo med seboj in so vredne javne pohvale. —g— Umrla je v Gorici v visoki dobi 84 let gospa Josipina D e 1 k i n o v a, vdova po pokojnem šolskem vodji v Ro. janu. Blaga pokojnica je bila vzorna slovenska mati, ki }e vzgojila svoje otroke v strogo narodnem duhu. Jasen vzgled za to sta gospica Josipina, vzorna učiteljica na Ciril-Metodovi šoli v Trstu od prvega njenega začetka in pa sin Josip, c. kr. višji poštni oficial. Vzorni slovenski niateri bodi ohranjen časten spomin, po težki izgubi prizadetim pa naše iskrencr sožalje! —g— V otroški vrtec v Kapucinski ulici v Gorici se je vpisalo 32 otrok. Akcupoštevamo to, da sta se mestna laška vrtca na levi in desni otvorila en mesec poprej in da se je več naših otrok bilo žc vpisalo v Iaška vrtca, vidimo, kako opravičena je bila prošnja slovenskih staršev tamošnjega okraja za ustanovitev tega vrtca. Pripomiti moramo, da se večina očetov teh otrok nahaja na bojnem polju. —g— Zahvala. Podpisanec se zahvaIjujem županstvu v Skopem za vsoto 20 kron. ki mi jo je izročilo za šolske knjige tukajšnjim ubožnim učencem. — Šolsko vodstvo Skopo. — Voditelj: Grahli Ivan. —g— V srbskem ujetništvu. Trgovec in naš bivši tovariš v Lokvi n.a Kra> su Slavoljub P r a p r o t n i k se je udeležil vojne proti Srbiji in je bil z drugimr vojaki vred ujet. Sedaj je pisal iz Valjeva z dne 29. oktobra datirano pismo, v ka-terem naznanja, da je zdrav in se mu v* ujetništvu še dosti dobro godi. Iz Valjeva je bil prepeljan v Niš. —g— Iz Ročinja. Četudi je darovaF Ročinj že mnogo za »Rdeči križ« in v druge vojne namene, je vendar prebivalstvo naklonilo podpisanemu šol. vodstvu znaten znesek 52 K 30 v. Nabrale so: Anica Mrak 24 K 30 v. Alojzija Gerbec 18 K in Irma Kenda 10 kron. Denar se porabr za nakup volne, iz katere bodo pletle šol. deklice razne predmete našim vojakorn.. Nabiralkam in darovalcem presrčna hvala! Vodstvo ljudske šole v Ročinju. —g— Kadet Edvard Prinčič, sin tovariša nadučitelja Prinčiča v Pevrai, }ebil ranjen 18. oktobra na severnem bo jišču. Krogla mu je prestrelila levo rokopod laktom. Zdravi se doma.