DNEVNIK ■— Podale I gruppo " Ij6I19 £»5 lLT Leto XVII. - St. 268 (5042) Začetek^o(lt(i 1 ilvt‘ r odnosih^ m Tajna pogajanja o Berlinu v Moskvi ga podlagi novih sovjetskih predlogov Na Zahodu trdijo, da ne gre za nove predloge, temveč le za ideje, ki jih je kot «možne» obrazložil že Gromiko Kennedyju ^hodne M1 ~7 Poslaniki ZDA, Velike Britanije, ^kem m^e in Prancije so se sestali danes v •v^i, ™ Poslaništvu. Domneva se, da je sestanek v la mi 0 novih sovjetskih predlogih glede Ikeflloirih ’ da se Je 0 teh miko razgovarjal Gro-Ssitn „ raJ 2 vzhodnonem-slanikom Bolzom. kron n emški poslanik Haiiikn^f zahodnim po-5)ih ra P°ročal o včerajš-»om izgovorih s Hrušče- Sjeea prve dni pri" Bonn I tedna odšel v ja. 1 Qa poroča Adenauer- ^ Moskvi i hnr * “ Tiča rt‘ Je noc°i krožila a tai_ ’ fla so se že obnovi-- a ""Rajanji [etske žav c da „!*zvestij* v Bonnu Molu.,:8 -Pogajanja med di-khodnii, °,v)ctske zveze in držav n Lasnik Berlinu. vprašanju, in dodaja: »Mednarodni dogodki ne ostajajo statični, in tisti, ki ne drži koraka z njimi, tvega, da zaostane«. Predstavnik bonnske vlade von Eckard je izjavil, da Hru-ščev ni med včerajšnjim razgovorom s Krollom omenil nobenih novih predlogov o Berlinu. Dodal je, da se je razgovor tikal splošnih odnosov med Vzhodom in Zahodom, in da se zdi, da Sovjetska zveza sedaj »obrazložuje svoja stališča na bolj zmeren način toda bistvo sovjetskega stališča ni spremenjeno«. Von Eckard je tudi izjavil, da Kroll in Hruščev nista govorila o vabilu Hruščevu, naj obišče Zahodno Nemčijo. Pripomnil je, da je še vedno veljavno vabilo iz leta 1955, ki ga je kancler sporočil Bul-ganinu, ko je obiskal Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da ne bi bil mogoč sestanek med obema državnikoma, dokler ne pride do omilitve napetosti v nemško-sovjetskih odnosih in dokler ne bo rešen spor okoli Berlina. Predsednik socialdemokratske stranke Herbert pa ie v zvezi z novimi sovjetskimi predlogi izjavil, da tako, kakor so bili obrazloženi, stremijo po pravni okrepitvi sedanje nemške razdelitve. Z uvedbo posebnega statuta za zahodni Berlin bi se zahodne države odrekle svoji pravici do vsega mesta in bi priznale priključitev Berlina vzhodnonemški republiki. Glede možnosti, da bi Hru- ,cina n 50 -Se. zai5e'a medna-Su, ®alania o nemškem liiiiiniNiiiiimiiiiittminmiiiiiiii in m m nmmmi Izjave alžirskega ministra za informacije bralno in politično je nemogoče 5M pogajanja v sedanjem trenutku Pa {**>** maroškega kralja - Predsedstvo republike zanikuje trditve, . ^di de Caulle odstopiti ■ Poziv italijanskih pravnikov de Caullu Ttga\ipj ~ General de Gaulle se je danes vrnil s S AlP°tovania v Pariz. Davi je govoril v Marseillu INhstri Provence, kjer so večje skupine delavcev in le Proti njemu ter zahtevale izboljšanje rnir v Alžiriji. V Marseillu so proti de Gaullu hrali zi ■ - anišče. r*°hstr' ■ Aiziriji. v Marseillu so proti de uaunu 1 Prič*lrali z!ast'i pristaniški delavci, ko si je ogle- ,\SV?iem. govoru v Marij pT Aax En Provence JVi. ponovil glede. ’ fa.. pripravljen sporazum: 1. ! IHimL ^iti neodvisni.* 2. I,' ‘rCi v i . J. i^ajj n bodo svobodno od-\ W]-SVoji usodi, in vem, %jo Alžirci sklenili, da ».Host „ ie’ da se ta neod-2? *w!;vari ob sodelovanje '.Clie, «ker tako na-?el0va«Iav razumv. Za to Pa je potrebna (.a Postavka: pred-5 So v styo Evropejcem, j>v0 Alžiriji, in zatem ,>iji .in zagotovitev « k^enih življenjskih 5ivWiba J tiče Petroleja 'ich . Dinari in komu- ,V Afriki. v Se tamkajšnjega i se je de Gaul- CS«/,!91 . na Prefekturi \ ^»ja t-i * Se ie 1 po raze«- k j- raznesla govorica, !il sus,aDil au,lle izjavil, da ’ tak°.i ko bo re-„Vprašanje. Baje je rt rešenr,Pa’ -da bo to vpra" bo v šestih mesecih, 0.skem,?ad?va Predložena '5i-ak. o. ijudstvu v glagoli- h' " S ljudstvu C1! PosUUZne-'e Pa je Posla060 Marchetti izja s te anec Marchetti iz-te • v zvezi: »Zani- *U i*3a7e' ki jih de V sSo‘! d5r?ke'. Ta je redite]? , s iiasom pri- ne v ne bi m0‘ hotel) več biti 'Hi?5' sv^i ^°da nikoli ni umika z ure-*“> t„i. rskega vprašanja, or ni povezal vprašanja "s ■“ d Zvezj ° volitvami«. ijl]5- govoricami, da Volu °menil referen-'1; 5ril; Ve- je Marchetti ?ev50 b0 lj??.eral .ie izja- ?kliuček alžirske iiMh ikdst’, m pozval fran- to z rele- L ie vse*- °ril J ’ a\i .ie de Gaul-od„ni, volitvah, je po- v* ' 'Predsednik Iv “Ort- 0 lziavil- ,, n_ ‘SSiV*?Si g'^sedai ,C?° v*I*?av.il: ..Te vo- 1 ->»cn a-m »iti iziavi!1.0s*anee Mostache :,fil h1'aslert--Predsednik ie bn ' 'Moja ka- ii D- ki, rt Ve.^ zeio dolga, iW*,#n«tvo ie m°ie glav‘ !N alžirskPl,pnspeva.ti .k *■ b kestp-* vprašanja. >>.2a \ .M; arten in to je naKlo rešitev te za-" Catsein iSjNu sa .ie. tamkajšnje-i d? heffo a t'dnemu se-!?vai vani..rru’ ki Je ome- \ °AS ter za’ k ti , j e 0 p nastop vlade, jfeS«*ovorl1 tliV bodo s tem • Res je, '1,'ga 'in t,aporabljajo vsa 5 j hli.u,luai zločin. Toda repričan sem, bi (tp I?®aja v. "•**'-»ll acm, :>N a?ij fav nasprotno. iS’a Treh« : a dejanja ob- ? obsoditi 'a ; >6,. aMedovati njih ePeral je i: ra bo na kon- tv^s^kje, ??erai je lzre-vt|« adal a b< ‘ ‘ hj zdrav razum 't i lazum. ■ Ga„i1?oc°i zanikal, S,(*eha °dstP P izjavil, da vV alžj°pni. takoj ko ’ N -,e bil !, vprašanje. sestan, navz°č na pri-lt“tc6v . tamkajšnjih - V in je izjavil naslednje: »General de Gaulle je izjavil, da se mu zdi nujno potrebno, da ostane na vodstvu Francije, dokler ne bo alžirsko vprašanje rešeno. Toda ni rekel, da bo odšel, ko bo to rešeno De Gaulle je sicer pojasnil, kar se tiče referenduma, da bo nedvomno moral razpisati referendum v zvezi z alžirskim vprašanjem. Glede volitev je de Gaulle izjavil, da ne more določiti nobenega datuma, toda jih ne predvideva pred rešitvijo alžirskega vprašanja«. Predsedstvo republike je zvečer objavilo izjavo, v kateri zanikuje, da namerava general de Gaulle odstopiti. Skupina italijanskih docentov in pravnikov je poslala nocoj generalu de Gaullu brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj odredi, da bo takoj prenehalo nedopustno kršenje osnovnih človeških pravic ter nečloveško ravnanje z Alžin-ci, ki so v zaporih in v koncentracijskih taboriščih v Alžiriji in Franciji. . Komisija osmih poslancev francoske skupščine, ki je izvedla preiskavo o pogojih, v katerih živijo ujetniki v Franciji, je predlagala zboljšanje pogojev v Alžiriji, bodisi za Alžirce, kakor za Francoze, Poročilo pravi, da je treba naglo rešiti vprašanje natrpano-sti kaznilnic, nekatera taborišča pa je treba ukiniti ali jih (Nadaljevanje na 2. strani) um ............................ V gosteh pri vodstvu PSI Delegacija SZDLJ v Rimu in Florenci Enaki pogledi na številna mednarodna vprašanja RIM, 10. Delegacija SZ DLJ pod vodstvom Vladimira Bakariča, ki je gost Socialistične stranke Italije ie danes odpotovala iz Rima v Florenco. Med dvodnevnim bivanjem v Rimu je vodila delegacija obširne razgovore z italijanskimi socialističnimi prvaki. Vladimir Bakarič in ostali člani delegacije so včeraj obiskali uredništvo socialističnega dnevnika »Avanti!« in italijanski parlament, kjer so prisostvovali govoru zunanjega ministra Segnija. V razgovorih o mednarod. nem položaju je bila med obema delegacijama ugotovljena enakost pogledov o vrsti vprašanj. Posebno je bila poudarjena potreba nujnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom in potreba prenehanja vseh jedrskih poskusov kot pogoj za po. miritev in popuščanje med obema blokoma. V izmenjavi pogledov o izvenblokovski politiki sta obe delegaciji poudarili pomen te politike za ohranitev miru in za uveljavljanje politike aktivne koekistence. «»---------------- PO ATENTATU V PARMI Splošna stavka in manifestacija Zahteva se razpust MSI PARMA, 10. — Danes popoldne se je v Parmi vršila splošna stavka v znak protesta proti fašističnemu atentatu na partizanski spomenik v mestu. Na občini so se zbrali občinski in pokrajinski svetovalci in tajništva političnih strank (razen MSJ) in obsodili atentat, nato pa so odšli v sprevodu do partizanskega spomenika na Trgu Marconi, kjer so ogromni množici spregovorili župan Ferrari, predsednik pokrajine Dalla Tana in neki visokošolec v imenu odporniškega gibanja. Na ma-nifestaciji so bile tudi občinske zastave Reggio Emilie, Modene, Ferrare, Marzabotta, Uologue, Parme in Mantove, ki so bile odlikovane z zlato kolajno. Federacija prostovoljcev svobode (FIVtL) je izdala proglas, v katerem obsoja »kriminalne namene organizacij skrajne desnice«, predsednik FiVL. inž. Mattei pa je poslal Fanfaniju in Scelbi brzojavko, v kateri izraža ogorčenje nad atentatom. Poslanci Santi, Borghese, Zurlini in Curti so postavili vprašanje Fanfaniju in Scelbi, kaj nameravata storiti spričo ponavljajočih se napadov neofašistov na simbole odporniškega gibanja in če ne smatrata, da poostritev te dejavnosti izrazito fašističnega značaja ne narekuje takojšnjega razpusta MSI. ' * i Novi ekvadorski predsednik Carlos Julio Arosemena Monroy ščev prišel prihodnji mesec v Bonn, je von Eckard izjavil, da o tem ni bilo govora med včerajšnjim razgovorom Hru-ščeva s Krollom. Omenil je, da so Hruščeva povabili že leta 1955, ko je Adenauer uradno obiskal Moskvo. Pripomnil je, da je praktičen pomen in učinek tega vabila sedaj odprta zadeva. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da niso dobili nobenega načrta o Berlinu od sovjetske vlade. Omenil je tudi, da je angleški poslanik nedavno imel u-radne stike s sovjetskimi predstavniki, ni pa imel formalnih stikov s člani sovjetske vlade. Britanski zunanji minister lord Home je nocoj izjavil, da upa, da je Hruščev pripravljen sporočiti »konstruktivne predloge« v zvezi z Berlinom. »Zvedei sem danes iz časop sov. Toda nisem dobil potrditve, da nam bo Hruščev poslal konstruktivne predloge glede položaja o Berlinu, je izjavil lord Home. Če bo Hruščev poslal pravo oljčno vejico, bo lahko ugotovil, da sem jaz povsem sposoben oprijeti se te vejice skupno z njim in gruliti kakor golobica.« Lord Home je dodal, da upa, da se je Hruščev prepričal, da mora do pogajanj o zahodnem Berlinu z zahodnimi vladami priti še pred sovjetsko pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Dodal je. da je mogoča mirna rešitev tako glede Laosa kakor Berlina, če bo prišlo do »medsebojnih koncesij« med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je treba novice o spremembi sovjetskega stališča glede Berlina sprejeti »s skrajno previdnostjo«. Pripomnil je, da tako imenovani novi predlog je samo izvleček poročila, ki so ga zahodni poslaniki v Moskvi podali o tem, kar sta jim Gromiko in Hruščev neuradno izjavila na sprejemu ob obletnici oktobrske revolucije. Dodal je, da zatrjevani predlogi ne vsebu-jejo_ »dejansko nič novega spričo dejstva, da smo že vedeli, da je Hruščev priprav: ljen potrpeti«. V angleški pristojnih krogih tudi pravijo, da »ti pred. logi ne vsebujejo na prvi po. gled nič prav novega«. Pri tem ugotavljajo, da se zdi, da novi predlogi v bistvu povze. majo ideje, ki jih vsebuje spomenica o Berlinu in Nemčiji, ki jo je junija izročil Hruščev Kennedyju na Dunaju. V istih krogih pravijo, da ni torej mogoče govoriti o kaki spremembi sovjetskega stališča, ker da je načelo o začetku pogajanj glede jamstva zahodnih pravic v Berlinu že sprejeto. Ameriški funkcionarji pa pravijo, da so štiri točke, ki jih zahodni tisk omenja kot nove predloge, zelo podobne temu, kar je sovjetski zunanji minister Gromiko omenil med svojimi razgovori z Dea. nom Ruskom in s Kennedy-jem. Toda če Sovjetska zveza sedaj postavlja to kot predloge, bi to pomenilo važen korak naprej k pogajanjem, ker jih je Gromiko do sedaj omenil samo kot možnost. Štiri točke, ki jih omenja zahodni tisk, so naslednje: 1. Zajamčenje svobode prebivalcem v zahodnoberlinskem svobodnem mestu in jamstvo dostopa v to mesto s sporazumom med štirimi velesilami. 2. Vladi Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije bi sklenili sporazum, na podlagi katerega bi se Vzhodna Nemčija obvezala, da bo spoštovala novi statut zahodnegaBerlina in da bo sprejela vsa jamstva, o katerih bi se sporazumele štiri velesile. 3. Spoštovanje suverenosti Vzhodne Nemčije bi se moralo konkretizirati v sporazumu med zahodnimi di« žavami ob udeležbi bonnske vlade. 4. Ko bi se ta procedura končala, bi morali skleniti nemško mirovno pogodbo. Ameriška vojska v Zahodni Nemčiji je začela danes nove demonstrativne manevre. Odred ameriških vojakov je prišel danes iz Zahodne Nemčije v zahodni Berlin po cesti Hannover-Berlin. Manevri so v tem, da bodo pošiljali odrede svoje vojske iz Zahodne Nemčije v Berlin in iz Zahodnega Berlina v Nemčijo, da »se ohrani svoboden dostop v zahodni Berlin«. Na bloku med vzhodnim in zahodnim Berlinom v Ul. Frie-arichstrasse pa so agenti a-meriške vojaške policije danes znova prevzeli nadzorstvo nad sovjetskimi državljani, ki prihajajo v zahodni Berlin in se vračajo v vzhodni Berlin na vozilih, ki nimajo sovjetskih uradnih tablic. Pred časom so to nadzorstvo prepustili zahodnoberlinski policiji. Molotov odpotoval v Moskvo DUNAJ, 10. — Molotov je ‘odpotoval nocoj z vlakom z, Dunaja v Moskvo. Na postajo je prišel v avtomobilu skupno s svojo ženo deset minut pred odhodom vlaka. Ko je prišel v vagon, je takoj zakril okno z zaveso. Nihče ni imel možnosti govoriti z njim, ko je v spremstvu agentov sovjetske varnostne službe hitel v vagon. Vsi člani sovjetske delegacije pri mednarodni atomski agenciji so bili navzoči na postaji, da pozdravijo odhod Molotova. Ni pa bil navzoč sovjetski poslanik Avilov. Predsednik Monroy je prisegel QUITO, 10. — Novi ekvadorski predsednik Carlos Julio Arosemena Monroy je včeraj prisegel. Navzoči so bili predstavniki političnih skupin, študentov in delavcev, ki so ga podprli v njegovi borbi proti desničarskemu udaru vojske in prejšnjega predsednika. Ko je predsednik Monroy šel v predsedniško palačo, ga je na tisoče ljudi pozdravljalo ter ga obsipavalo s cvetjem. Novi predsednik je izjavil, da bo njegova vlada imela diplomatske odnose z vsemi državami ne glede na njihov socialni sistem ali zemljepisno lego. Izjavil je, da bo vzdn ževal diplomatske odnose s Kubo in da bo skušal urediti vse spore. «»------- Volgograd namesto Stalingrad MOSKVA, 10. — Moskovska «Pravda» javlja, da je bil Stalingrad preimenovan v Volgograd. TRST, sobota 11. novembra 1961 FLRJ je priznala vlado Sirije 0 birokratski napaki» Bonna Zadovoljstvo zaradi imenovanja U Tanta ■ Za izvajanje resolucij OZN ■ Za najboljše odnose s Sovjetsko zvezo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — «Datum obiska Gromika v Jugoslaviji še ni določen. Nam ni nič znanega o neredih v Albaniji. Jugoslovanska vlada je včeraj priznala vlado Sirije. Jugoslavija podpira upravičene zahteve po neodvisnosti vseh neosvobojenih narodov in v zvezi s tem tudi zahtevo Kenjate.da se 1. februarja 1962 ta neodvisnost uresniči. Množične aretacije v južnoafri- ški republiki so najnesram-nejše kršitve osnovnih ljudskih pravic, članice Združenih narodov morajo zato sprejeti ustrezne konkretne ukrepe. Skrajni čas je, da se izvršijo resolucije Združenih narodov o Kongu, posebno pa tiste, ki se nanašajo na onemogočenje vsa« ke tuje intervencije. Obisk Milentija Popoviča v ZDA je bil koristen.* To so bili kratki odgovori načelnika državnega tajništva za zunanje zadeve Draga Kunca na današnji tiskovni konferenci na ustrezna vprašanja domačih in tujih novinarjev. Drago Kunc je izrazil zadovoljstvo, da je bil za začasnega generalnega tajnika ZN izvoljen zastopnik izvenblo-kovske države, in je dodal, da ni važno, koliko pomočnikov bo imel U Tant, temveč je važen sistem dela, ki naj zagotovi najboljše delovanje tajništva. Pripomnil je, da je Jugoslavija že pred smrtjo niiiiniliiiilil ..................................................... Poročilo Togliattija o zaključkih 22. kongresa KP SZ «Vprašan je Stalina je težaven problem ki presega obsodbo nečloveških dejanj Voditelj KPI je ponovil, da je bila SZ «prisiljena» obnoviti jedrske eksplozije - FLRJ: «dežela, v kateri obstaja politični in socialni sistem, ki se je osvobodil kapitalizma» (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Danes se je sestal centralni odbor KPI, kateremu je Togliatti poročal o poteku in zaključkih 22. kongresa KPSZ. Kljub dramatični borbi, ki jo je Hruščev s svojimi pristaši vodil po Stalinovi smrti proti skoro vsem takratnim vidnejšim osebnostim KPSZ (in ki se še vedno ni zaključila), je Togliatti v svojem poročilu dejal, da je 22. kongres napravil nanj vtis »enotne stranke, zbrane okrog svojega centralnega komiteja, tesno povezane z množicami delovnega ljudstva, stroge in celo neusmiljene v oceni in obsodbi napak in zablod preteklosti, v svesti si veličine svojih nalog, toda prežete, od —---------------- vrha do baze, Z onim nav- d predvsem, kako je bilo mo- dušenjem, vztrajno voljo do g?.čez da Je sovjetska družba, j,, ________- i kljub napakam m zločinom dela’ ki sta neobhodno po- v razdobju, k0 je bii na vod. trebni, da bi te naloge mo- stvu Stalin, mogla izvršiti ve- gli uresničiti. Ne verjamem — je dodal — da obstaja danes v svetu še kakšna politična organizacija, ki bi se mogla tudi od daleč primerjati s podobo te stranke.* V nadaljevanju je Togliatti dejal, da je kongres prispeval k ublažitvi mednarodnih odnosov s tem, da je potrdil politiko socialističnih držav, ki da je politika miroljubne koeksistence in nevme-šavanja v notranje zadeve drugih dežel, in s tem, da je umaknil ultimat glede sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo ter izrazil pripravljenost na pogajanja, ki naj upoštevajo interese vseh strank. Kar zadeva sovjetske jedn ske eksplozije, je Togliatti ponovil, da je bila Sovjetska zveza »prisiljena« obnoviti take eksplozije spričo vojaških priprav ZDA in «obstoja militaristične sile v Zahodni Nemčiji«. Glede tako imenovane de-stalinizacije in napada na albanske komuniste je Togliatti dejal med drugim: »Po tem ostrem napadu na dogmatične in konservativne pozicije moremo bolje razumeti določene stvari, ki na 20. kongresu niso bile povsem jasne. Danes razumemo, da je bilo treba preobrat leta 1956 iztrgati s trdo in zagrizeno borbo proti onim, ki so se oklepali pozicij preteklosti«. S tem v zvezi pa je Togliatti dejal, da je treba temeljiteje proučiti kršitve socialistične zakonitosti v preteklosti,« da bi mogli razume- likanski napredek in premagati nacistične napadalce«. Kar zadeva odstranitev Stalinovega trupla iz mavzoleja, je voditelj KPI dejal, da je bilo to nujno že po 20. kongresu, da pa tega niso storili takrat samo zato, ker bi tega javno mnenje še ne razumelo; osebno pa da je v zadregi spričo sklepa, da se spremeni tudi ime Stalingrada: to pa ne morda iz obzira do Stalina, ampak zaradi tega, ker so s tem imenom »milijoni in milijoni ljudi označevali, označujejo in bodo še nadalje označevali slovito bitko, ki je spremenila potek druge svetovne vojne. Sovjetski tovariši morajo upoštevati dejanske razmere in občutljivost ljudske duše v kapitalističnih državah in ne zahtevati stvari, ki niso nujno potrebne. Vprašanja Stalina je resno, globoko vprašanje, ki presega obsodbo posameznih nečloveških dejanj in zajema bistvena vprašanja delavskega in komunističnega gibanja, obravnavanja katerih se ni moč izogniti. Zato smatramo za pogrešeno in nevzgojno to, kar delajo albanski komunisti, ob (Nadaljevanje na 2. strani) Sukamo o Zahodni Novi Gvineji (Irianu) DJAKARTA, 10. — Predsednik Indonezije Sukarno je danes govoril pred veliko množico ljudi v Semarangu na centralnem področju Jave. Med drugim je dejal: «Ce ZN ne bodo podprle stališča Indonezije glede Nove Gvineje (zahodnega Iriana), bomo to o-zemlje osvobodili s silo«. V tem primeru bo Sukarno dal ukaz za zasedbo tega ozemlja, in »nihče nas ne bo mogel ustaviti«. Na njegov poziv, je množica prisegla, da bo osvobodila zahodno Novo Gvinejo. uiiiiiiHiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Država, ki bo napravila prvi korak, bo uživala spoštovanje vsega sveta Nehrujev poziv vsem državam sveta na enoletno vsestransko sodelovanje po zgledu geofizikalnega leta NEW YORK, 10. — Predsednik indijske vlade Nehru je govoril danes pred skupščino OZN. Poudaril je, da so sedaj vse države sveta pred izbiro: sodelovati ali poginiti. Pozval je velesile, naj prenehajo jedrske poizkuse in naj iščejo rešitev vseh spornih vprašanj z iskreno željo, da pride do sprave. «Država, ki bo napravila prvi korak v tej smeri, je pripomnil Nehru, ne bo veljala za šibko državo. Nasprotno, uživala bo spoštovanje in občudovanje vsega sneta«. Nehru je predlagal, naj Organizacija združenih narodov proglasi eno leto sodelovanja vseh držav na gospodarskem in političnem področju ter na drugih področjih po zgledu mednarodnega geofizikalnega leta. Predlagal je, naj pose- ben odbor skupščine prouči njegov predlog. Zatem je govornik izjavil, da je obnovitev jedrskih poizkusov bila veliko zlo, in tisti, ki so delali poizkuse, so napravili mnogo slabega svetu in samim sebi. Dalje je izjavil, da mu je zelo pri srcu vprašanje kolonializma, toda bistveno vprašanje naše dobe je vprašanje vojne ali miru in razorožitve. nZivljenje, je nadaljeval Nehru, ne bo moglo normalno nadaljevati svojega teka, do kler se ne bo svet osvobodil strahu pred jedrskim uničenjem.« Govornik je izrekel prepričanje, da je prihodnost OZN v veliki meri odvisna od u~ speha delovanja OZN v Kongu, in je dodal, da je potreb no izgnati tuje plačance iz Med demonstracijami spolovinarjev na področju Bologne so bile te dni številne demonstracije v okviru utedna za agrarno reformo«. Slika kaže skupino mladih traktoristov na ^ čelu protestne povorke Katange in iz Konga, da se vzpostavi enotnost dežele. V zvezi z Angolo je Nehru obsodil dejstvo, da je še vedno na nogah portugalski kolonialni imperij, medtem ko so večji imperiji izginili. Glede Alžirije je govornik izrazil upanje v bližnji konec vojne in je pripomnil, da so znaki u tem smislu. Glede položaja v Jugovzhod, ni Aziji je izjavil, da je treba krivdo za večino neredov na tem področju pripisati dejstvu, da mednarodna nadzorstvena komisija, ki je bila ustanovljena po ženevski konferenci leta 1954, ni mogla učinkovito delovati. Po govoru Hruščeva je skupščina odložila nadaljevanje dela na ponedeljek zvečer. za sestavo vlade ANKARA, 10. — Po sestanku v predsedniški palači, katerega so se udeležili voditelji političnih strank, je gene. ral Gursel dal nalogo bivšemu predsedniku republike I-nonuju, naj sestavi novo turško vlado. Ismet Inbnu je sporočil, da sprejema mandat za sestavo vlade narodne enotnosti. Zvedelo se je, da je stranka pravice že sporočila, da ne bo sodelovala v vladi, ki bi ji predsedoval Inbnu. Parlamentarna skupina turške stranke pa se bo sestala v ponedeljek. Toda voditelj te stranke je že večkrat izjavil, da ne bo podpiral vlade, ki bi ji predsedoval Inonu. V Carigradu so za nedoločen čas ukinili dnevnik «Son Havadis«, ki velja za glasilo stranke pravice (ki je naslednica Menderesove stranke). Niso znani vzroki ukinitve. MOSKVA, 10, — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je prišel danes v Taškent, kjer se bo udeležil konference o kmetijstvu v republikah Sred. nje Azije. RIM, 10. — Državni podtaj. nik- za zunanje zadeve Russo je danes sprejel v avdijenco madžarskega ministra Gyula-sina, in jugoslovanskega veleposlanika Javorškega, Hammarskjoelda predlagala rešitev, ki je bila sedaj sprejeta. Resolucijo desetih afriških držav proti jedrskim poskusom je Kunc ocenil kot pozitivno in pripomnil, da je zahteva afriških narodov, da se v Afriki prepove postavitev vseh jedrskih oporišč, popolnoma upravičena. Glede vprašanja Zahodnega Iriana je Jugoslavija popolnoma na strani Indonezije. V zvezi z reševanjem alžirskega vprašanja, je Kunc ugotovil dva pozitivna elementa: izražena volja po pogajanjih in govor o priznanju, da FLN zastopa razpoloženje večine alžirskega ljudstva. »Pričakujemo, je dejal Kunc, da bo predsednik de Gaulle tokrat izkoristil priložnost, ki jo nudijo konstruktivni predlogi začasne alžirske vlade«. Na vprašanje, kako ocenjuje stališče, ki so ga nekatere države zavzele do resolucije o moratoriju jedrskih poskusov, je Kunc odgovoril, da je zelo poučno, da so proti resoluciji glasovale vse velike sile in države, kot so Portugalska, Južnoafriška republika in druge. To glasvoanje kaže, da se protagonisti blokov rav-naju izključno po svojih ozkih blokovskih interesih in ne upoštevajo razpoloženja v svetu, ki je proti poskusom. Toda ogromna večina, s katero je bila resolucija sprejeta, potrjuje pravilnost politike nevezanih držav, ki so bile nosilke te akcije. V zvezi z izjavo zahodno-nemškega ministra Straussa o primeru Vračariča in s poskusom Straussa, da z istim merilom označi številne zločine okupatorske hitlerjanske vojske in zakonito borbo okupiranega ljudstva proti tem zločincem, potrjuje trditev, je izjavil Kunc, da ne gre za »birokratično napako«. Zato je dolžnost vseh zainteresiranih vlad, da vztrajajo, da zahodnonemška vlada da popolna jamstva in poskrbi za vse potrebne ukrepe, da se podobni primer ne ponovi. V zvezi z nedavnim govorom Envera Hodže v Tirani, v katerem je ponovno napadel Jugoslavijo, je Kunc dejal, da se albanskim voditeljem mora priznati, da dosledno nastppa-jo kot poklicni provokalorji. Tudi napad podpredsednika društva kitajsko - sovjetskega prijateljstva v Pekingu ob 44. obletnici sovjetske oktobrske revolucije je samo ponavljanje zlonamernih obrekovanj, ki imajo značaj sistematičnih provokacij. Vsebina teh napadov jasno kaže, da ne gre za nikakršno ((ideološko borbo«. Poleg tega kažejo izkušnje, da kitajski voditelji ravnajo navadno tako, kadar jim je to potrebno zaradi drugih političnih ciljev. Na vprašanje, kakšen vpliv bo imel zadnji kongres Komunistične partije Sovjetske zveze na sovjetsko-jugoslovan-ske odnose, je Kunc izjavil: «Ne morem prerokovati, lahko samo rečem, da je naša želja, da bi ti odnosi bili čim boliši.# B. B. Nova akcija kapitana Galvaa TANGER, 10. — Skupina šestih Portugalcev, ki so se vkrcali na portugalsko letalo družbe TAP, ki vozi na progi med Casablanco in Lizbono, je prisilila pilota, da je okre-nil proti Tangerju. V letalu je bilo 18 potnikov. Nad Tan-gerjem je skupina, v kateri je bila tudi ena ženska, začela spuščati letake, v katerih se pozivajo Portugalci, naj bojkotirajo bližnje volitve. Letaki so nosili podpis »Proti-totalitarna fronta svobodnih Portugalcev v tujini« in podpis kapitana Galvaa. Letaki so pozivali Portugalce, naj raztržejo glasovnice. »Se eno leto Salazarja na oblasti, je rečeno v letakih, pa bo nastala zmeda, revščina, neodvisnost bo zgubljena, gospodarstvo portugalskega ozemlja in prekomorskih ozemelj uničeno, sramota v kolonijah, žrtvovanje naše mladine in vojna brez konca«. Letalo je nato pristalo na letališču v Tangerju. Pozneje se je vrnilo v Lizbono brez skupine šestih Portugalcev. Sef maroške policije, ki je bil o dogodku obveščen, je takoj prišel na letališče in vstopil v letalo v spremstvu stvojih sodelavcev, da prepriča skupino šestih Portugalcev, naj izstopijo. Ti niso hoteli izstopiti in so zahtevali pravico zatočišča v Maroku. Po prvem zaslišanju so jih odpeljali na policijsko poveljstvo. Ostali potniki so po zaslišanju odpotovali v Lizbono z istim letalom. Šest Portugalcev, ki so jih bili odpeljali na policijo v Tangerju, je bilo nocoj pozno zvečer še na sedežu policije. Z njimi je bil kapitan Galvao. Voditelj portugalske opozicije v izgnanstvu general Del. gado, ki je že en mesec v Casablanci, je izjavil, da odločno obsoja dejanje šestih Portugalcev, katerih metode lahko škodijo opozicijskemu gibanju. Pripomnil je, da revolucija mora biti diskretna in je ne smejo spremljati teatralne geste. Dodal je, da j* takoj sporočil maroški policiji, da nima z zadevo nič •-praviti. VEDNO VEČJA DRZNOST FAŠISTOV, KI SE JIM ife Ogorčenje zaradi napada na partizanski spomenik Ljudje so včeraj k razbitemu spomeniku prinašali cvetje Splošna stavka in zahteva, da se razpusti MSI •Spomenik partizanu« po atentatu predvčerajšnjim zvečer sredi Parme PARMA, 10. — Fašistični napad, ki so ga sinoči napravili na partizanski spomenik na Trgu Marconi v Parmi, je vzbudil splošno ogorčenje vsega ljudstva v Parmi. Se sinoči, do pozno v noč, so prihajali k poškodovanemu spomeniku mnogi ljudje, da bi si ogledali škodo, ki jo je povzročil peklenski stroj, davi pa so prihajale k spomeniku gruče ljudi ali posamezniki in nosili cvetje, ki so ga postavljali ob liku padlega partizana. V tem ko se preiskava na- daljuješ se pričakuje tudi prihod strokovnjakov iz laboratorija za polnjenje izstrelkov iz Nočeta, ki naj proučijo posledice atentata in po-možnosti tudi, s kakšnim sredstvom je bil atentat napravljen. V mestu je nalepljen lepak zveznega sveta odporniškega gibanja, v katerem se obsoja napad, izvršen proti »spomeniku partizanu, postavljenemu v Parmi, ki je bila odlikovana z zlato medaljo za njen delež v odporniškem gibanju, da bi se proslavili slavni junaki in borci za o-svoboditev naše dežele izpod nemškega jarma in fašizma*. Prh;las se nadaljuje: »Prebivalstvo Parme, ki se je junaško borilo v avgustu 1922. leta, ne more dopustiti več podobne žalitve in podobnega nasilja. Medtem ko protestira proti prostaški in brutalni gesti, zahteva prebivalstvo Parme od oblasti, da čim-prej poskrbe, da se vzpostavi pravica, hkrati pa terja razpustitev MSI in to brez vsakega odlašanja*. Delavska zbornica v Parmi .................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiimimmiiiiiiiiMimiiiii Huda cestna nesreča med Brescio in Bergamom Nadalje vanja De GauIIe (Nadaljevanje s 1. strani) izboljšati. Dalje pravi komisija, da je treba tiste, ki jih aretirajo, ker so osumljeni, postaviti pred sodnika v roku petnajst dni. Alžirski predstavnik v ZDA Sanderli je poslal tajniku OZN U Tantu pismo, s katerim protestira zaradi pogojev, v katerih morajo živeti alžirski politični jetniki v francoskih zaporih. Sanderli zahteva posredovanje U Tanta, da se preprečijo tragične posledice, ki bi lahko nastale z nadaljevanjem gladovne stavke, ki so jo politični jetniki začeli 2. novembra. Minister za informacije v alžirski vladi Jazid pa je s tem v zvezi izjavil: «Moralno in politično je nemogoče zamisliti si začetek resnih pogajanj v trenutku, ko vsak hip lahko pride sporočilo o smrti kakega našega tovariša ali pogumnega borca, ki se borijo za uspeh alžirske revolucije, iz vseh zaporov in vseh kolonialističnih koncentracij-s ih taborišč v Franciji.* Jazid je dodal, da je alžirska vlada zelo zaskrbljena zaradi stanja petnajst tisoč Al-žiroev v Franciji, ki so začeli gladovno stavko. Pripomnil je, da je ta stavka, oipravičena reakcija na brutalnosti in poniževanja, katerim so podvrženi. 23-letno alžirsko borko Dža-milo Bupašo, ki je obtožena sodelovanja pri nekem atentatu v Alžiru, so odpeljali v bolnišnico, ker je po devetih dneh gladovne stavke hudo zbolela. Včeraj popoldne je golistič-ni poslanec Pasquini povabil dve sto poslancev iz raznih skupin, izvzemši komuniste, na sestanek, na katerem naj bi ustanovili novo parlamentarno skupino, katere namen naj bi bil «pomagati Francozom v Alžiriji, da dobijo u-stavna jamstva, ki naj jim omogočijo skupno življenje v miru*. Sestanka so se udeležili poslanci golistične stranke, neodvisnih, MRP, SFIQ in demokratične zveze. Sklenili so, da se bodo ponovno sestali. Maroški kralj Hasan je dal nalogo ministru za afriške zadeve, naj se osebno prepriča o pogojih Ben Bele in ostalih štirih ministrov, ki so pred dnevi začeli gladovno stavko. Maroški minister je obiskal Ben Belo, ki je začel gladovno stavko pred devetimi dnevi. Ob povratku v Rabat je minister poročal kralju, ni pa hotel javno nič izjaviti. «»------- ni centralnega odbora prijavili k diskusiji in se strinjali s poročilom; Paolo Robotti, član kontrolne komisije, pa je dodal, da so tudi njega preganjali več let v SZ pred drugo svetovno vojno. V poslanski zbornici so danes začeli z razpravo o zakonskem osnutku, ki ureja delovno pogodbo za določen čas. Gre namreč za to, da se tQČno določi, v kakšnih primerih morejo podjetja sklepati take pogodbe z delavci, ker se dogaja, da podjetja sklepajo take pogodbe tudi v primerih, ko bi morala sklepati delovno pogodbo za nedoločen čas; to pa samo zato, da bi se ognila določenim obveznostim, ki izhajajo iz delovne pogodbe za nedoločen čas. Osnutek podpirajo tudi komunistični poslanci, zahtevajo pa le nekatere izpolnitve. Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek. V senatu so nadaljevali in zaključili razpravo v zvezi z zakonskim osnutkom, ki predvideva ustanovitev univerze v Kalabriji. Med razpravo je socialistični senator Banfi zahteval, naj senat obsodi fašistični atentat na partizanski spomenik v Parmi, kar je v imenu senata storil njegov podpredsednik Zelioli Lanzini. O osnutku bodo glasovali prihodnji torek. 1 »i nit! i up. j ■ -CT a: P. —«»— Šest oseb je izgubilo življenje pri avtomobilskem je proglasila za danes popoldne splošno stavko, ki bo trajala od 15.30 do 24. ure. Tako je rečeno na lepaku, ki so ga davi razširili po mestu in v katerem je rečeno, da Delavska zbornica proglaša splošno stavko v protest proti atentatu, ki so ga fašistični banditi izvršili proti spomeniku padlemu partizanu, in zato, da bi se »vrnila čast junaškim borcem, ki so se žrtvovali za osvoboditev Italije izpod nemškega jarma in fašizma*. Hkrati pa zvezni svet odporniškega gibanja poziva prebivalstvo Parme na protestno zborovanje za 16, uro na Trgu Marconi. Temu zborovanju se Delavska zbornica priključuje qlnhLn ^ blikcčibtvo N/N/V' I Protiatomska zaklonišča Po trčenju je «1100» zletel s ceste in se prevrgel, «Simca» pa je padla pod kolesa neke avtocisterne BRESCIA, 10. — Na avtomobilski cesti Bergamo-Brescia, in sicer med Grumellom in Seriate, je prišlo do hude cestne nesreče. Dva avtomobila, neka »Sim-ca» z evidenčno tablico iz Padove ter «1100» iz Brescie, sta se zadela, kot kaže, pri poskusu prehitevanja. «1100» je zletel s ceste in se je prevrgel, drugi avto pa je zaneslo pod kolesa neke avtocisterne z evidenčno tablico iz Padove. Avtocisterna, ki je prihajala iz nasprotne smeri, se je zaradi silnega sunka tudi prevrgla. Nesreča je zahtevala šest smrtnih žrtev. Tri trupla so morali gasilci spraviti iz zvitega železja »Simce* s pomočjo varilnega aparata, eno truplo so našli v «1100», in še eno pod pločevino avtocisterne. Umrla pa je tudi oseba, ki so jo ranjeno najprej, prepeljali v bolnišnico v Cal-oinate. .... Pred sodiščem ker so protestirali proti povišanju voznin -o>- Snega je že precej Italiji ia (Nadaljevanje s 1. strani) delni podpori tudi kitajskih tovarišev... Stalinovih zaslug nihče ne zanika, kakor bi bilo absurdno zanikati veličino tega, kar so delavski razred in narodi SZ uspeli ustvariti, ko je Stalin vodil stranko in državo. Toda njegova osebna dejavnost ni bila morda od nekega določenega trenutka ovira in negativni element celotnega položaja?... Najslabše za vse naše gibanje bi bilo, če bi poveličevanje zoperstavljali obsodbi, ne da bi se brigali za drugo. Tudi nasprotje, ki obstaja glede tega s kitajskimi tovariši, je treba bolje opredeliti s proučevanjem, študijem in diskusijo.* Ob zaključku je Togliatti dejal, da je mednarodno komunistično gibanje «tako moč. no in zrelo, da se more razvijati iz mnogih središč in premagovati tudi morebitna nesoglasja*; obsodil je zadrža. nje albanskih komunistov in izjavil, da je KPI za «razvoj pogostejših stikov s KPF in da je treba vzdrževati in razvijati prijateljske odnose Zvezo komunistov Jugoslavije, glede katere vztrajamo pri svojih kritikah, vendar pa jo smatramo za organizacijo v deželi, v kateri obstaja politični in socialni sistem, ki se je osvobodil kapitalizma*. Po poročilu so se razni Čla- RIM, 10. — Zaradi nemirov, do katerih je prišlo pred dnevi, posebno v ponedeljek na Via Casilina, ko so koristniki prog družbe STEFER protestirali proti povišanju voznin, je p-išlo danes pred kazensko sodišče v Rimu 35 mladeničev in 1 dekle. Vsi oboro-ženci so v zaporu in bodo morali odgovarjati za celo vrsto obtožb, kot. n. pr. zaradi odpora javnih silam, zaradi ščuvanja k neredom, zaradi oviranja prometa, prekinitve javne službe, hujših po-šikodb itd. Razprava se je zaradi velikega števila obtožencev in prič začela v veliki dvorani 2. sekcije kazenskega sodišča. Kakih sto karabinerjev in policijskih agentov je že v zgodnjih urah vzpostavilo .posebno varnostno službo, toda šele ob 11.15 so obtožence pripeljali v dvorano, ker je ta bila prej zasedena. Javni tožilec dr. De Franco je pred začetkom obravnave sklical v svojo pisarno odvetnike, ki bodo obtožence branili, in predsednika sodišča Albana, da so se tu dogovorili o poteku razprave. Odvetnikom je dr. De Franco sporočil, da imajo na razpolago sedem dni, da si ogledajo in proučijo obtožnico, Zato se bo razprava nadalje, vala šele 17. t. m. z zasliševanjem obtožencev. Ko je predsednik sodišča razpravni dvorani sporočil, da je proces odložen za teden dni, je edina ženska med obtoženci začela silno jokati. Pa tudi sorodniki zaprtih so protestirali, ko so izvedeli za odložitev procesa Zvedelo se je, da bodo tu di 25 oseb, ki so jih priprli včeraj, v kratkem sodili po hitrem postopku. LUINO, 10. — Snežne nevihte divjajo po gorovju nad 1100 metrov višine. Po obalnih naseljih in področjih La-go Maggiore pa se je raztegnila zelo gosta megla, ki močno ovira promet. Tudi vodovje jezera je razburkano. «Atlas» z opico se je razletel CAPE CANAVERAL, 10. — Poskus z raketo »Atlas*, v ka teri je bila majhna opica, se je ponesrečil. Ko se je raketa dvignila približno 300 m, se je pokazalo, da ne leti, kot je bilo določeno in tehniki so povzročili, da je eksplodirala. Pri tem je bila ob življenje tudi opica, težka komaj tri četrt kg, ki so jo za šalo imenovali Goljat. Razbitine rakete so padlg .v morje. promet zelo otežkočen, posebno ker je tudi vidnost zelo slaba. V poznih popoldanskih urah se je megla nekoliko dvignila. V Sestrieru je začelo že včeraj snežiti in davi je v Colle bilo že pet centimetrov snega, dočim je v nižjih plasteh deževalo. VERBANIA, 10. — Včeraj zvečer in vso noč je prvič snežilo na govorju ob Lago Maggiore in to na višini okoli 1000 metrov. V dolinah Cu-sia in Ossola pa je sneg zapadel tudi do 800 metrov. V višinah nad 1200 metrov so davi imeli že 20 do 30 cm snega. Močno je snežilo tudi na Simplonu in Sv. Gothar-du. Zaradi močnega deževja v zadnjih 24 urah se je raven jezera dvignila za 20 cm. BOČEN, 10. — Po vseh gorovjih Južne Tirolske in po Dolomitih močno sneži. Povsod je zapadlo več kot 20 cm snega, ponekod pa celo 40. Zaradi tega je na primer prehod čez prelaz, ki povezuje Meran z Dolino Veno-sta in Dolino Isarco ter Bren-nerjem. otežkočen. Prelazi Stelvio, Gardena, Sella, Pordoi in Falzarego pa so zaprti. Vsi ostali prelazi so sedaj še prehodni toda z verigami. RIM, 10. — Dež in veter v Pia Porta Fabbrica 49. Tudi drugod je veter povzročil veliko škode. Strumni kadet bi skoraj oslepil ministra mornarice ZDA Austinu, je poveljnik čete kadetov mornariške akademije vprav nekaj zapovedal, ko se ■je tajnik John Connally nahajal tik ob nekem vojaku. Ta se je strumno, kot vsi o-stali, obrnil; tako pač, kot je poveljnik ukazoval. Toda bajonet na puški »strumnega* kadeta se je zapičil v obrvi mornariškega ministra. Takoj so Connallyja odpeljali v bolnišnico in ga obvezali, vendar je mogel takoj zapustiti bolnišnico, ker zadeva ni nevarna. AUSTIN (ZDA), 10. — Ameriški tajnik za mornarico J. Connally bi bil kmalu izgubil oko. Ko je pregledoval častno četo na vseučilišču v linilllimimmillllinillllliiiillliiniiininiinuiiniiiliu mimnimu .................................................... ALBANY (ZDA), 10. — Parlament newyorške države, ki se je sestal na posebno sejo, je odobril zakon, ki določa 100 milijonov dolarjev za gradnjo protiatomskih zaklonišč za šole in javne ustanove. Zakon predvideva, da se po izčrpanju teh sredstev najdejo nova. Dunaj je postal mesto kongresov DUNAJ, 10. — V prvih devetih mesecih letošnjega leta — od januarja do konca septembra — so imeli na Dunaju 137 mednarodnih kongresov in konferenc, katerih se je udeležilo okoli 50.000 tujih delegatov. Kakor je dunajski župan Jonas povedal v nekem svojem govoru po radiu, je v istem razdobju obiskalo Dunaj 2 milijona tujih turistov. Nadaljuje se preiskava Je Titobello kriv smrti žene« matere In tašče? Včeraj so na mestu nesreče skušali ponoviti vse manevre, ki jih je napravil Titobello - Odvetnik protestira proti utrujajočim zasliševanjem in zahteva, naj njegovega varovanca takoj izpustijo MILAN, 10. — Preiskava v zvezi z nesrečo odvetnika U-balda Titobella, ki je v soboto ponoči zavozil s svojim avtomobilom v vode Idro-scala, pri čemer so umrle njegova mati, žena in tašča sta povzročila v Rimu davi TURIN, 10. — Minulo noč . med 4. in 5. uro precej ško- _ je legla nad mesto zelo go-1 de. Prevrnila sta neki kiosk,1 se je davi nadaljevala na posta megla, ki je povzročila dve terasi je zalila voda, ve-1 veljstvu sodne policije, kjer na cestah in ulicah spolzko ter je zrul neko visoko dre-1 s0 zaslišali odvetnikovega bra- vlago, tako da je motorni I vo in odkril streho poslopja ta so zasliševali v zvezi z dediščino*. Osumljenčev oče, ki je bil prav tako zaslišan, kot tudi njegov brat nista po zaslišanju dala nobene izjave. V poznih dopoldanskih urah je karabinjerski poročnik Oresta odšel na poveljstvo sodne policije, kjer je poročal poveljniku polkovniku Mantarru Nato je poročnik Oresta novinarjem izjavil, da je v današnjih dopoldanskih urah izvršil nekaj poizvedovanj -zvezi z incidentom. Državni prstvdnik dr, Spa- bello s svojim avtomobilom zavozil v vodovje. Spremljala sta ga njegov namestnik dr. Gresti ter poveljnik sodne policije polkovnik Mantarro. Popoldne so pri Idroscalu skušali ponoviti nesrečni dogodek. Navzoči so bili dr. Gresti, karabinjerski častniki, odv. Titobello in njegov branilec, neki notar ter številni časnikarji in fotografi. V avtomobilu, ki je bil takšen kot odvetnikov, je najprej sedel Titobellov odvetnik Dall'Ora je vložil ponovno zahtevo, da njegovega klienta spustijo. Namestnik državnega tožilca je izjavil, da poteče rok, do katerega sme biti Titobello priprt, jutri zvečer. Odvetnik bi moral biti torej jutri na svobodi, če se ne bi dokazalo, da ! je namerno povzročil smrt treh žensk. Zvečer je sprejel časnikarje karabinjerski polkovnik Mantarro, ki je dal privesti pred pri volanu sam odvetnik ter ! nie ociv- Titobella. Rekel mu z njim ing. Donizetti, tehnik ! Je- «»J popolnoma svobodno 7 J T ■ , . , „ pred časnikarji pove, ali je tovarne Lancia, in zadaj dva £,s moral prestajati nehumano karabinjerja.. Drugič pa sta za-1 raVnanje po karabinjerjih. Ti- daj sedela Titobello in dr. Gre- tobello je izjavil, da so z njim sti, pri volanu je bil tehnik 1 raVnali. kot ne bo bi mogli Lancie in poleg njega karabi- 1 bolj prijazno. na sliki mati umorjenega, kj Jo vidimo j trpela še za nadaljnjih 4.001^ gnuolo je^ Dirigent Samo Hubad v SZ in na Japonskem Iz Ljubljane je odpotoval na daljše in pomembno gostovanje v tujino dirigent Samo Hubad. Najprej bo dirigiral na nekaterih koncertih v Sovjetski zvezi, nato Pa bo nadaljeval pot še na Japonsko. Hubad bo na Japonskem na povabilo tamkajšnje koncertne agencije dirigiral o raznih mestih na šestnajstih večjih simfoničnih koncertih. Labroca, Zajotti, Meccoli še naprej na svojih mestih BENETKE, 10. — V sredo se je sestal upravni svet avtonomne ustanove «La Bien-nale di Venezia«. Poleg predsednika so bili navzoči župan ing. Favaretto Fisca, podpredsednik, Nico la De Pirro, generalni ravnatelj v ministrstvu za turizem in prireditve, pokrajinski predsednik Bagagiolo in drugi. Kratko poročilo je imel predsedni)c prof. Siciliano. Povedal je, da so že precej napredovala dela pri pripravljanju umetniške razstave 1962. Med zgodovinskimi in retrospektivnimi razstavami bo med drugim razstava del Maria Sironija. Pripravljajo pa se tudi razstave Odilona Redona, simbolistov okrog Mallarmeja in Arshila Gorkyja. Veliko osebno razstavo bo imel Alberto Giacometti. Upravni svet je soglasno potrdil na njihovih mestih Maria La-broco kot ravnatelja glasbenega festivala, dr. Adolfa Zajottija kot ravnatelja gledališkega festivala in dr. Do-menica Meccolija kot ravnatelja filmskega festivala. Francoski igralec Jean-Marie Amato je nenadoma umrl PARIZ, 10. — Izmed najbolj cenjenih igralcev francoskega gledališča Jean-Marie Amato je nenadoma umrl v nekoliko zagonetnih okoliščinah. Vest je povzročila veliko obžalovanje v pariških gledaliških krogih. lqialca so našli mrtvega v njegovem stanovanju včeraj zvečer. Zdi se, da je st rt nastopila zaradi zastrupljena s plinom, ni pa znano, ali gre za nesrečo a-li samomor. Jean-Marie je imel 35 let. Do nekaj tednov tega je delal s Pierrom Fresnayem v gledališču «Sarah Bern-hardt» pri delu eLatvrence of Arabia«. Lani je imel velik uspeh v uGaite-Mont-parnasse* v delu vDvanajst porotnikovi>, in sicer v vlogi 8. porotnika (ki ga je v filmu kreiral Henrg Fonda). Bil je tudi eden izmed prvih igralcev Boulevarda, ki je delal za televizijo. Gledalci ga bodo videli 25. decembra v vlogi don Ba-silia v «Figarovi svatbi», za katero je pred dnevi končal posnetke. Aktivno je delal tudi za film. in v kratkem bi moral nastopiti poleg Francis Blanche v filmski predelavi eTartarina iz Tarascona*. Zapustil je 8-letno hčerko. Ze nekaj časa je živel ločen od žene. Nagrada »Nino Savarese« bo podeljena 19. novembra EN N .A, 10. — Književna nagrada «Nino Savarese«, ki jo je mesto Enna ustanovi- lo v spomin umrlega P" Ta dan bodo tudi ° spominsko ploščo no *. ^ hiši pisatelja, v obč'ntS^„orj-ni dvore ni pa bronas ^ ni kip. Za nagrado v sku milijona ln se fdoin» je 18 del znanih soa avtorjev, kot Gua‘ta' inlj. mino, Bartolini,_ Sa^0, telit, Angelini, ^ia2fN, jo V razsoatsc« ... Giovanni Vallaurj iz Turina ima mnogo sreče: dobi na totocalciu, izžreban Je na avtomobilskem salonu (na dan otvoritve je dobil «500»), sedaj pa mu Je še enalotto prinesel * milijonov. Pravi sicer, da mora ta dobitek deliti s tremi drugimi osebami... Leonetti, v urnje* poleg predstavnikov ■ nih oblasti znani 8 ...j. ki, kot Baldini (P*. yj. nik), Ungaretti, Cecc l> golo, Falqui, Bocelh. Nekoč velik tenortf živi sedaj v FERRARA, 10. " f,r Gherlmz mi, tenorist el) rare, ki je bil zeW ^ v začetku tega stolet^ jJ tn še sedaj menijo, ^((r. nihče nt prekosil kot piirj. preta v Bellinijev)«. tannh» (to °Perow,^iajei» tud: pred carjem "i ^ II) — živi sedaj » ' jint v precejšnji revšiin, ^ pa nad 80 let. ^ ! -ulci* v'h nekdanjih oboz pa je dalo spet posnet* »c ko njegovo ploščo - 4 - £2 — _ M e ta plošča Pr0^a.Vn z® uC ŽU JllliObU r . .1,» i" soč lir brez dobtč* F trgovca v neki tukaj j, govini. Vprašanje je je to najboljši ,n 'xf stt zanesljivi način P° remu umetniku. Rosan na CartiIljiidi v operi Gilberta » PARIZ, 10. — po jenosti bo Rosanna “ n0p pela glavno vlogo £,r-operi Gilberta Becou teri je z velikim u"?er ji nastopila v Parizu, 'T-f pela v operah Tosca i:ata. Becaud j° z % ^ drla pogodb0 Her y Metropolitan, "'j(j ’■ fJ' pertoarja tzk'J\j c»' pero, v katet la peti. Stravinski J' SYDNEY, 1 etre'’J" 1*1, ' tro\0tl .a skladatelj 10°T $ slabo počuti vsebina filma, pač pa ajvnost onih, ki še vedno acunajo na svobodo kulture izraza v toliko opevanem ^svobodnem svetu«. Film je av°^em ^tajnem bistvu ob-0 °a ubijanja — vojne in “■lazarja dogodek iz zadnje ?0J»e v Franciji. Zakaj je film rojen "Prečno zvezdo? j.Cl.aude Autant-Lara je film «olgo let nosil v sebi in pod dol So čakal na priložnost, da LareSniči- Toda hodil je od trkal Cen*a Pr0^ucen,;a *n »a vrata, ki se mu niso j°fe'a odpreti. Ljudje, ki se iai'2 niem filmov ukvar-,o ■ Z ^onosno industrijo, bolj «življenjski», kot mo- • »•'»vijcajSAI«, AVL v "iti življenjski režiserji, iti gleda^° kolj na umetnost fil Vafbin° filma. In mnogi tu-t . Pr°ducenti so Autan-v a« ugotavljali, da jim ja a113 nieg°ve zamisli ugašen' 3 S° ce*° nad ni° navdu_ ■> vendar da film «ne bo ^PrafSe* ■ denaria,) *n da ie im a,sanie’ oe ga bodo smeli wo» Vrteti. Fra* ie Autant-Lara v ,tanciji ujučil svoje romanje za- 'dei " ln de prišel nato z d. v Italijo. Računal je, bi,n 0 v deželi, ki je neizpod-• 0 katoliška in kjer sc ' emanacija krščanstva »a večje razumevanje do J Franciji, kjer je trenut ■d „ Veljavi zakon «Ubijaj!» — iV„ “Peta božja zapoved« , »bijaj - ■ Toda mož se je tUj; HiaiJ Italiji uštel. Ko so na rediti-rStVU Za turizem in pri- ,..Ve Prebrali njegov sce-v kat S°- ga odslovili... Torej ja , °'iški državi «peta bož-ve]jaaP°yed» «Ne ubijaj!« ne teta' Autant-Lara se je s 4ej„i sPr’iaznil in si poiskal wel°’ ki ČL bi ne bila vojaško »ketp3 Ie Italija v atlant-rtifis...Paktu in je s svojo pa-‘«tievtlcn.° zamislijo odšel 'leno zamislijo tp ,raJ»o» Švico. Toda tudi »tol, tudi "ali dtja v tej Švici, ki že etel ne pozna vojne, ni SV" na razumevanje, pa’ živj v bi ga bil moral, saj Pet# 0 v dobi, ko vse' tre-dostm.pred atomskimi nevarni '' dejstvo je, da so mu s 1ph,V ®vici rekli »ne«. Toda uzpjj se Autant-Lara ni sprita Iskal je novo pot in C*našei- vtji, n, 10 je v — Jugosla-°vir ; 50 Ulm izdelali brez TohI* *aP!etljajev. S tzarv, J- opravi 8 tem, da je bil film 'ežav» so Se začele nove ''dltju francoski minister za Zlitin °_.blalraux ‘ni hotel o tke« niti slišati. O kakem di ? aianju sr,m na Francoskem zato niti govora. 'No Sr.af° le Antantu-Lari u- > izbifilm "UKai r° filmov Pokazati komisiji disltV*” nlmov za beneški Na, festival. Komisija se »jem »ai zelo pohvalno iz- fC' »OVi ^°da takoj zatem so i zapletljaji. Vsak *V0vidsk°ra 'meti svojo «do-■ e 0 Pravico«, ki je film predvajali, pa čeprav še ni-1 ne postavlja le ali več s te- sta šla skozi cenzuro. V zvezi s tem filmom se je zato polemika še bolj razvnela in zaključek smo imeli predvčerajšnjim, ko je a-gencija ANSA izdala uradno poročilo, da je predvajanje filma «Tu ne tueras point« (Ne ubijaj!) prepovedano, kajti «kljub temu, da je komisija ugotovila, da gre za delo visoke umetniške vrednosti, je glede njegovega predvajanja občinstvu v sedanjih razmerah izrazila nasprotno mnenje. Komisija je ugotovila, da film v bistvu poveličuje lik državljana, ki, poklican pod orožje, odpove pokorščino zakonom v imenu nekakšnega kategoričnega imperativa svoje vesti. V tem se namreč pokaže posredna oblika ščuvanja, ki obstaja v poveličevanju dogodkov, ki predstavljajo kaznivo dejanje s tem, da morejo vplivati na druge osebe, da bi ista kazniva dejanja vršili...« Motivacija cenzurne komisije ministrstva za turizem in prireditve se opira na člen nekega fašističnega zakona od 24. septembra 1923. Jasno je, da je prepoved predvajanja tega filma nerazumljivo protislovje. Ljudje, ki se bijejo na svoje katoliške prsi, prepovedujejo film, ki v svojem končnem bistvu poudarja peto božjo zapoved «Ne ubijaj«. V novinarskih in političnih krogih v Rimu se govori, da je na funkcionarje ministrstva za turizem in prireditve, predvsem na cenzurno komisijo »pritisnil« «obrambni» minister «verni katoličan« Andreottti. Tako govore v Rimu, tako pišejo časopisi. Z druge strani pa se omenjajo tudi domneve, da je imel prste vmes tudi minister za zunanje zadeve Segni. Slednji naj bi to storil zato, da bi se ne zameril de Gaullu in francoski vladi, kajti če je francoska oblast film prepovedala, ga ne smejo dovoliti Italijanske oblasti. Samo ob sebi se razume, da se je na račun tega sklepa cenzurne komisije dvignil val protestov in to tako s* strani politikov, kot s strant kulturnih” delavcev. V parlamentu je bilo postavljenih že več vprašanj. Postavili so jih socialisti Pieraccinj, Pertini in Landi, postavil ga je socialdemokratski senator La-mi-Starnuti, postavila sta ga komunistična poslanca Lajolo in Alicante. Med kulturnimi delavci So se javili k besedi Nobelov nagrajenec pesnik Quasimodo, Giansiro Ferrata, Cesare Musatti, Elio Vittorini, Roberto Fertonani in mnogi, mnogi drugi. Leader socialistične stranke Nenni je glede tega med drugim rekel, da je film brez dvoma umetniško ena najbolj značilnih del naše dobe, česar nihče ni zanikal, niti najbolj nazadnjaški konservativci pri «Corrisre della Sera«, celo niti sami člani cenzurne komisije. Toda problem se ga vidika, pač pa je problem v tem, da se prepove »umetniško delo, ki poveličuje voljo po miru«, kar morejo socialisti ostro obsoditi. Pierac-cini pa je glede tega rekel: »Film Ne ubijaj!’ je bil prepovedan. Italijani ga ne bodo videli. Tako je vsaj sklenila cenzura in še prej kot cenzura obrambno ministrstvo.« «Meje domovine so torej rešene! Naša moč — v tem stoletju superbomb — se s tem poveča, kajti našim mladeničem ne bo na platnih prikazana zgodba nekoga, ki je odklonil ukaz po ubijanju, pač pa sprejel zapor, morda celo smrt, ker je ostal zvest stari krščanski zapovedi.« »Dejstvo, da je usoda mini- stru, ki pravi, da je kristjan, dodelila v nalogo prepoved resnega umetniškega dela, katerega naslov je eno od kr-ščanskih načel, bi moralo dati misliti, razmišljati, kolikšno pot smo že opravili na nazadnjaški poti nazaj.« «Toda prepoved filma ,Ne ubijaj!’ odpira nov težak problem: gre za jasen primer ideološke in politične cenzure, ki se v demokratični deželi ne more sprejeti...« «... Današnja prepoved je velik napad na svoboščine, dokaz kratkovidne neumnosti. neprimerne šibkosti.« Izjava Giovannija Pieracci-nija v bistvu nakaže vzroke tega sklepa cenzure, hkrati pa tudi vso njegovo goro-stastnost. iss sveta m$m m Angležinja Rosemarie Frankiand, letošnja najlepša deklica sveta ARHEOLOŠKA ODKRITJA NA KRKU IN V OKOLICI PREOSTANKI POMORSKE BITKE MED CEZARJEM IN POMPEJEM Ribiči pogosto potegnejo iz morja amforo namesto rib - Staro pogansko grobi- šče - Ruševine mesta 10 metrov pod gladino - Stare terme ob sedanji baziliki V bližini otoka Krka ribiči, ki s svojimi mrežami sežejo bolj globoko, do tal, pogosto potegnejo iz morja an-fore, ki so včasih tudi do dva metra visoke. Drugod, ob kaki drugi obali, bi take najdbe vzbudile pozornost arheologov in zgodovinarjev, da bi proučevali dobo in izvor teh starih predmetov, v okolici Krka pa je to kaj običajen dogodek. Gre, kot je razumljivo, za anfore rimskega izvora, Brž ko jih ribiči ali kdo drug potegnejo na površje, jih takoj katalogizirajo, nato pa odpošljejo ali v reški muzej ali v Novi. Toda od kod toliko teh starinskih amfor? Star zgodovinski dogodek, ki se je bil tu pripetil, nam na gornje vprašanje daje odgovor. Dogodek se je pripetil v prvem stoletju pred našim štetjem, ko sta se tu srečali dve mornarici in sicer Cezarjeva in Pompejeva mornarica, ki sta se tu spoprijeli v zelo krvavi pomorski bitki. Tako v Cezarjevi kot v Pompejevi mornarici je bilo veliko ladij, ki so bile naložene tudi s prehrambenim blagom za vzdrževanje in prehrano vojske. Večino tega blaga je predstavljalo olje, vino ter pitna voda, kar je vse služilo za vojsko. In vse to je bilo v velikih anforah zloženo v trupih ladij. Bitka je bila zares divja in mnogo ladij je bilo potopljenih. Z njimi je šlo pod vodo tudi vse bogastvo, ki so ga vsebovale anfore. Ce bi začeli kopati tam, koder naletijo na anfore, bi gotovo prišli na dan tudi o-stanki ladij, toda do sedaj se tega dela ni lotil še nihče. Vsaj načrtno ne. nrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmii/iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuil SKUPNOST LJUDI, KI SO HOTE OSTALI V 17. STOLETJU Zanimiva verska ki ji ni mar za Zemljo obdelujejo na skrajno primitiven način - Ženijo se samo med seboj - Ne poznajo brivcev in nobenih strojev - Bojkotirajo šole in starostno zavarovanje .. . Tako so se pripeljali »amiši« letos julija v Washi ngton pred senat, kjer so predložili svoje zahteve V Združenih državah Ame- stoletja, v času odcepitve Lu- rike živi čudna skupnost ljudi, ki se imenujejo «amiši» in katerih je okrog 50.000. Živijo v glavnem v državi Pensilvaniji in njihovo najbolj znano mesto je New Wilming-ton, čeprav prebivajo tudi drugod. Njihova glavna značilnost je, da se ne mešajo z drugimi Amerikanci, da se med seboj ženijo in možijo, da se tako ohranja njihov rod čist in nemešan. Cas mineva, napredek na svetu je vedno hitrejši, v življenju ljudi nastajajo vedno večje spremembe, toda vse to se «amišev» enostavno ne tiče. Se danes živijo kot v 17. stoletju. Preselili so se iz Evrope. Njihova emigracija je imela verske motive. V začetku 16. trovih pristašev od rimske cerkve in z začetkom protestantizma, je prišlo v tem novem gibanju do sporov in cepitev. Tako je Nemec Meno Simons v Črnem lesu ustanovil svoje versko gibanje in nastala je sekta «menonitov», ki obstaja še danes in katere pristaši so tudi v Ameriki. Od te sekte se je odcepil Švicar Jacob Amann in ustanovil svojo sekto, sekto «ami-šev«. Skrajna strogost Njihova sekta je zelo stroga. Moški morajo nositi brado in dolge lase, ne smejo se mešati z ljudmi drugih ver, morajo živeti preprosto, ne smejo nositi orožja itd. Ker je bilo za njih življenje v ?r5rici!i^ai!“ ni imel niti v ie druga rešitev. * '»U j ara je skušal dati t tu^iVlCarsko znamko. To-, je , (lnevtralna» Švica se ^ z»Itla. In spet je mo- ,na pomoč — Jugo- - »jegg K1 ga je vzela za (a»ju ’rtb,a »ePrav je pri sne- ■tva da'a le tehnična sred- f *>il igralcev, dočim ,. Um več kot za tri j. ‘ vec Kot za tri ^ Prigi »c°ski. V Benetkah . pI®tljaj sic®r še do drugih »n, uiugiu at b V’ Sai vemo> da se (r^ajo raz Staršev« povsod Kljub temu je film “Živel umetniško po-Vrata °, ki mu morala bi- VI*la^°6rafskih obisko-Mi!1? v tem atom- vJJii, J 3U' v tej vojni hi-'»t. t»u Pari! Pr, 'C* kra iz ni odprl v;>Otkim ie Autant-La-'N,.. mU italll ,_________ „ tju . . italijanskemu no- 0 ^avil, (ja Upa> (ja itni; ■ ’ aa upa, da »t °dušn8nslce obIasti bolj C rJ. /J V K j v a S° bil’ VSai manj toge a.e . francoske. Zato tel' MožCenzuro “Prebolel«. je ponovno u- Ni« Preden je bil film !'■» „kr°ti S so se dvignili gla-filnriu in ko »tešečem v Rimu je rana ta Predstava povabljence iz- no- tfu JC, l r i»k?stvB»:.uIturne delavce in tik preti. ‘o začel fil S°»e dvorana že ;r‘»a- V Milanu se Št Larodn »o zgodilo ob ;>ii. *>i a»em - V'* ' »lOruT* tednU fi'ma>>' V Usi. ra*i film »Ne ubi- i >ai)rika-»r,A- ****** uui- H*»ti d»iein kot zadnjega. *■ f‘ltn _ renutku so ob- '\S\»i* .Prepovedale," češ S«.ta ie,61 skozi cenzuro, VU dvek°kIast' niso pre‘ ’naeb drugih filmov, 'edtlua.!em “Mednarod-filma na« prav tako Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; ,13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45: Kvintet Niko Štritof; - 15.00: Mali koncert; 15.30: »Razporoka«, igra v dveh dejanjih; 16.35: Jesensko listje: izbor pesmi in motivov; 17.25: Sem in tja po lahki glasbi; 18 00: Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa: u-vodijd sestavek; 18.15: Umet- nost, književnost in prireditve; 18.30; Skladbe jugoslovanskih sodobnih avtorjev; 19.00: Sestanek s poslušalkani; 19.20: Izbor domačih in tujih popevk; 20.00: Šport; 20.40: Zbor »Emil Adamič«; 21.00: Vesela oddaja; nato V ritmu in melodiji. Trst Soboln. II. novembru DHil Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Otvoritev radijskega šolskega leta 1961-62; 11.45: Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Ves svet poje po Italijansko; 15.15: Ital tijski nasveti; 12.25: Piha-l-nl orkester Ljudske milice; 12.40: Iz operetnega sveta; 13.30: S popevkami in zabavnimi melodijami po svetu; 14.00: Iz bolj redko izvajanih Chopinovih del; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20: folklorna gla ba; 15.30: Tečaj Planinski oktet iz Maribora; nemščine; 15.55: Vreme na ital morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Jutrišnje športne prireditve; 17.20: Jazz v svetu; 17.50: Simfonična glasba: 18.55: Izžrebanje loterije; 19 30: Enotni razred; 19.45: Knjige tedna; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Magična flavta; 21.20: A. R. Lesage: «La Tontine«; 22.05: Nemška lahka glasba; 22.45: Obračun «ltaliia '61» II. program 12.25: Tretja stran 14.20: Simfonični koncert p. v. Reneja Leibovvitza; 15.00: Zgo- dovina tržaških utic in trgov; 15.10: Orkester p. v. Guida Cergolija; petje. 15.35. Zborovsko schere« 9.00: Jutranje vesti; Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši •pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Alburn pesmi; 16.00: Program ob šti- rih; 17.30: Portret Vittoria De Sice; 18.50: Plešite z nami; 20.30: Iz tržaškega gledališča Mascagnijeva opera «Le Ma- 15.40: Petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester; 16.00: Gremo v kino...; 16.45: Južnoameriški ritmi; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Med arijami in dueti; 18.45: Okno v svet; 19.05: Domači ansambli jo »urežejo« na svoj način; 20.00: Vedri zvoki v izvedbi velikih zabavnih orkestrov; 20.20; Radijska komedija; 21.00: Za prijeten konec tedna; 22.15-10.00: 24.00: Plesna glasba. Koper III. program 17.00: Dve Beethovnovi skladbi; 18.00: Utopija; 18.30: Bachovi sinovi kot skladatelji; 19.15: Problem vzgoje mladi- ne; 19.30: Brittonove skladbe; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Simfonični koncert; Rossi in Hindemith; 22.55: Pre- gled glasbe 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RIL; 7.15: Glasba za dobr0 jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: Majhen koncert zabavne glasbe; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Godba LM in JLA; 16.00: Srečanje me,j notami; 16.30: Dogodki ln njih odmevi; 16.45; Štiri skladbe Vilka Ukmarja; 17.00: Izbrali ste; 17.40: Jazzovski koktail; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Oli- viera Markovič; 19.30: Prenos «P]eško»; 11.30: RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00; operni koncert Prenos RL. Slovenija 8.30: Mozart v izvedbi pianista Joerga Denvusa; 10.15: Zabavi.a glasba na tekočem traku; 11.00: Trio Bardorfer s pevskim sekstetom bratov Dopoldanski Ital. televizija 8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Po sledovih Vittoria Bottege; 19.20; Človek in knjiga; 19.50: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20 30; TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.15: »Studio 1»; 22 20: Poroka v Perziji; 22.45: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Koncert Elisabethe Schivarzkopf (Mozart); 21.50: TV dnevnik; 22.10: Detektiva: «Cena izsiljevanja«. Jug. televizija 18.00: Claude Aveline: Ba- ba d jen in košček sladkorja — mladinska TV igra; 18.45: Serijski film; 20.00: TV dnevnik; 20.15; Propagandna oddaja; 20.30: Ekran na ekranu — filmski mozaik; 21.15: Studio 1 — glasbeni spektakel; 22.30: 12.05: Trio Bratje Morelli — TV film Iz Dorka Skoberneta; 12.15: Kme- serije Detektiv John Drake. Evropi zaradi posledic verske nestrpnosti nemogoče, se je vsa skupnost okrog 19.000 ljudi preselila v 17. stoletju v Ameriko. V Pensilvaniji živijo kot kmetovalci, vendar pa jih po ničemer ni mogoče primerjati s tipičnimi ameriškimi farmarji. Imajo mnogo rodovitne zemlje in njihova posest se je v teku stoletij znatno povečala s tem, da so zemljo odkupovali od drugih Ameri-kancev. Pristaši avtarkije Družine so vedno skupaj, zemlja se ne deli in ne ostaja izključno najstarejšemu sinu. Otrok se rodi mnogo, tako da niso redki zakoni z 10 do 15 otroki. Vsi delajo marljivo od zore do mraka, ker jim vera ukazuje obdelovanje'zemlje v skupnosti in da jo »pretvarjajo v med in mleko«. Živijo avtarkično; to pomeni, da se morajo zadovoljiti s tem, kar sami pridelajo na svoji zemlji. Čevlje ?i delajo iz kože svojih živali. Na oblekah ne nosijo tovarniških gumbov, ker jih delajo sami iz lesa in kosti. Seveda imajo tudi svoje obrtnike, ker niso ravno vsi kmetovalci. Toda brivske obrti ne poznajo. Moški nosijo dolge brade in dolge lase, le da si jih vsak sam vsako to'iko malo pristriže. Tudi ženske ne poznajo frizerskih salonov. Lase imajo zvite pod velikimi kapami, kakršne je mogoče videti samo še na starih slikah iz 17. stoletja. Dekleta nosijo krila v živih barvah, toda tudi barve so domače proizvodnje, napravljene iz iz neke rastline, ki jo prav v ta namen gojijo. Stare ženske in moški so oblečeni v črnino in nosijo široke in ploščate klobuke. Seveda nočejo niti slišati za hladilnike, pralne stroje, radijske in televizijske aparate. Sicer pa jih tudi ne bi mogli uporabljati, ker nočejo v svoje hiše napeljati elektrike. Stanovanja še danes osvetljujejo z leščerbami ali svečami. Vode ne črpajo na motorni pogon, ne uporabljajo umetnih gnojil in prav tako tudi ne avtomobilov in traktorjev. Ko bodo v Ameriki izginili vsi konji, jih bo pri «ami-ših« še vedno dovolj. Uporabljajo starinske pluge s konjsko vprego, po cestah pa je često mogoče videti velike črne zaprte kočije, kakršnih ni nikjer več, razen morda v skladiščih hollywoodskih producentov, ki jih rabijo za snemanje zgodovinskih filmov. Seveda ignorirajo »amiši« tudi filme in kinematografe. Ce je kakšen «amiš» bil kdaj v kinu, je to bilo le v kakem drugem mestu in na skrivaj. Film je delo modeT ne tehnike in jim ga vera zaradi tega ne dovoljuje. Čeprav temelji njihovo življenje na stari veri, ki so jo prinesli iz Evrope, vendarle niso posebno pobožni in ne molijo mnogo. Niti cerkev nimajo v našem smislu. V Pensilvaniji imajo le »Dom ami-šev«, v katerem se zbirajo enkrat na teden. Pastorja izbirajo med seboj in ni šolan za tak posel. Samo nekaj či-ta iz biblije, to potem tolmači in seveda vodi tudi zbor, ki prepeva stare pesmi, kar je obenem tudi neke vrste nedeljska zabava. Ne poznajo kriminala Medtem ko se »menoniti« mešajo s pripadniki drugih ver, in je med njimi razvit kot med vsemi Amerikanci kriminal, «amiši» ne vedo kaj je umor in niti ne kaj je tatvina. Vendar pa imajo «amiši» neprijetnosti in težave, ker v Ameriki vendarle ni mogoče živeti izključno po lastnem kopitu. Obiskovanje šol je na primer obvezno za vse Amerikance. Ko je bilo to uvedeno, so se »amiši« u-pirali, toda naposled so morali vendarle sprejeti, pa čeprav samo štiriletno osnovno šolo. Za višje šole se niso nikoli brigali, ker menijo, da so te šole največja nevarnost za njihovo skupnost. V skupnosti imajo nad 30 tisoč otrok. Zanimivo je, da mladoletnih otrok ne smatrajo za pripadnike verske skupine. Trdijo, da se mladoletnik ne zaveda pomena vere. Kar zadeva šole jim zadostuje, da se naučijo čitati, pisati in nekaj malega računati. Ostalo — pravijo — bo prišlo z življenjem, delom in izkušnjami. Toda nove komplikacije s šolo so nastalg le,ja 1.956,. ko je bil sprejet zakon, da je za vsakega državljana ZDA obvezno šolanje-do 16. leta. Mnogi «amiši» se temu zakonu niso hoteli pokoriti in so zaradi tega prišli pred sodišče ter bili celo obsojeni. Seveda so otroci vendarle morali v šolo do 16. leta, fanatiki pa so se nad zakonom »maščevali« tako, da so svoje o-troke nagovarjali naj se ne učijo in naj slabo odgovarjajo, tako da bi do 16. leta o-stali v nizkih razredih, da se v višjih ne bi — pokvarili! Končno so morale tudi oblasti nekoliko popustiti in so odobrile, da vodijo «amiši» sami svoje šole, tako da so vsaj formalno v skladu z zakonom. Te šole se seveda razlikujejo od ostalih v Ameriki. Ko jim očitajo, da na ta način škodujejo lastnim o-trokom, ker brez znanja ne morejo napredovati in izboljšati svoje gmotno stanje, od- no o neki blagajni, ki izplačuje starostne pokojnine. Vsi oni, ki delajo in tudi farmarji, morajo plačevati redne prispevke č to blagajno, da bi imeli pravico do starostne pokojnine. Državljani, ki prispevkov ne plačujejo, so prav tako kot za neplačevanje davkov podvrženi izterjatvi. «Amiši» seveda teh prispevkov niso hoteli plačevati. Starostne pokojnine jih ne zanimajo in ko ostarijo, živijo na breme številnih družin. Oblasti pa se s tem mso sprijaznile in so -prešle na izterjanje. Prvi je prišel na vrsto neki Valentin Bayler iz New Wilmingtona, ki je trdil, da ta način zajamčenja dohodkov v starosti ni moralen. Zaplenili so mu tri konje. Prodali so jih za 460 dolarjev. Ostalo je še 37 dolarjev, ki jih je izterjevalec vrnil Baylerju. To je izzvalo upor. Predvsem je skupnost zbrala denar in kupila Baylerju tri nove konje, večje število «a-mišev« pa je pripravilo demonstracijo ter odšlo v veliki delegaciji v Washington. Seveda je bila prava senzacija v Washingtonu, ko se je nekega julijskega dne pojavila na njegovih ulicah kolona nekaj desetin starinskih kočij. Iz njih so pred senatom izstopili bradati ljudje v starinskih črnih oblekah in širokimi nizkimi klobuki ter se napotili v senat. Vera prepoveduje »amišem« striženje las in brade, zato so vsi zaraščeni govarjajo, da n«, nič lepšega in koristnega na svetu kot obdelovati zemljo in se ukvarjati z živinorejo. Afera s pokojnino Letos je prišlo do zanimive afere v zvezi s socialnim zavarovanjem »amišev«. V Ameriki obstaja zakon o socialnem zavarovanju odnos- In «amiši» so zmagali nad civilizacijo, napredkom in starostnim zavarovanjem. Senat je sprejel dodatek k zakonu 0 starostnih pokojninah s katerim oprošča «amiše» plačevanja prispevkov in seveda tudi pravice do pokojnine. In tako nadaljujejo »amiši« svoje nenavadno, muzejsko življenje. OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Imeli boste precejšnje finančne težave. Zaključek nekega spora, ki se je zdel nerešljiv. Odlična fizična kondicija. BIK (od 21.4. do 20.5.) Novi elementi bodo vnesli več živahnosti v vsakdanjost. Spremeniti bo treba mnenje o nedavno spoznani osebi. Zdravje dobro. DOVJCKA (od 21.5. do 22.6.) Nestrpnost, ki vam je lastna, utegne povzročiti škodo. Nekoliko nervoznosti zaradi prepira v družin.. Potrebni ste počitka. RAK (od 23.6. do 22.7.) Cas narekuje uvedbo novih metod v vaše delo. Vaša potreba po ■0® M miru in zadovoljstvu bo realizirana. Zdravje zadovoljivo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Finančni interesi bodo zaznamovali viden napredek. Pesimistični pogled, na bodočnost so ne-utemljem. Zdravje delikatno. DEVICA (o, ko ga je poznalo celo le malo literatov. Pesnik Montale je dejal, da je že takrat poudaril, da je Italo Svevo za Vergo največji italijanski pisatelj ter da so mu to takrat mnogi zamerili in je s to svojo trditvijo dvignil toliko prahu, da se še sedaj ni popolnoma polegel. Montale je podal in kritično analiziral vsebino treh romanov, to je »Una Vita*, • Senilita* in «La coscienza di Zeno* in rekel, da gre pravzaprav za trilogijo, v kateri se lik iste osebnosti prikazuje v raznih stadijih življenja ter da ie v knjigah mnogo avtobiografskega. Pisatelj je bil vseskozi psihološki analitik in moralist ter je intuitivno slutil in nakazal silnice bodočega kulturnega razvoja in teženj: bil je torej nekak predhodnik. Govornik je tudi poudaril, da je bil Svevo scela mož ter da ni bilo v njem razlike med pisateljem in človekom, kar je opazil le pri zelo redkih pisateljih. Predvsem pa je Svevo izrazil posebnost tržaškega življenja in kulture, ki sta v Italiji svojstvena. Montale je tudi povedal, da j? bil Svevov osgbni prijatelj kakor tudi prijatelj njegove družine. V krožku so priredili tudi razstavo Svevovih knjig, prevodov, rokopisov, pisem in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Obvestilo prodajalcem božičnih drevesc Tržaško županstvo sporoča, da bo tudi letos izdajalo dovoljenja za prodajo božičnih drevesc osebam, ki že imajo licence za prodajo cvetlic, sadja in lubenic. Prošnje je treba poslati občini do XI. novembra, ker kasnejših ne bodo upoštevali. slik. Med prevodi nismo opazili slovenskega prevoda knjige «La coscienza di Zeno*, k; se imenuje *Zeno Corsi-ni», pač pa smo opazili slovenski prevod »Senilita* z naslovom »Mlada starost* v zbirki »Zabavna biblioteka*. Ker je bila knjiga pod steklom, nismo mogli ugotoviti letnice njene izdaje. Vsekakor je že naslov prevoda zanimiv. Danes tradicionalno martinovanje na Proseku Tržačanom in okoličanom bodo domači gostilničarji nudili pristno proseško kapljico Danes je na Proseku tradicionalno martinovanje. Vino je dozorelo in trume Tržačanov in okoličanov se bodo hotele prepričati, če je to res. Mi, ki smo že včeraj pokušali proseški in kontovelski pridelek, lahko rečemo, da gostje ne bodo razočarani. Vino je dobro, mnogo boljše kot lansko leto oziroma letošnje — tako po okusu kot po stopinjah alkohola... tiuiiiiliiilliiiltiliimiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiniiniiMiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii V načrtu koristen zakonski odlok Odkupno dobo za stanovanja INA-Casa bodo podaljšali To dobo bodo podaljšali na 30 let, tako da se bo znižala odkupna mesečna vsota Prispevek v sklad INA-Casa plačujejo vsi delavci in u-radniki. Najemnine in odkupne vsote za stanovanja v teh hišah pa so zlasti za nekvalificirane delavce tako visoke, da jih sploh ne zmorejo. Čeprav je bil torej namen zakona o INA-Casa dober in je mnogo pripomogel k ublažitvi stanovanjske krize, pa ni zaradi tega popolnoma socialno pravičen, kajti vsakdo, ki plačuje prispevek za gradnjo stanovanj, bi moral imeti tudi vso možnost, da pride do njih. Na te ugovore so pristojni krogi pripominjali, da so upravičeni, da pa zidanje stanovanj INA-Casa tudi posredno koristi delavcem, saj se s tem blaži stanovanjska kriza in pritiska to na težnjo po višanju najemnin. Vse to je res, a delavcem koristi le do neke mere. Mnogo stanovanj INA-Casa pa dajejo tudi v odkup stanovalcem, toda doba odkupa je prekratka, tako da so vsakomesečne odkupne vsote previsoke. Sicer že traja skoraj po vsej državi za stanovanja, ki jih neposredno zida ustanova INA-Casa, odkupna doda 25 let, a pri nas je ta doba skrčena na 20 let. Zato je združenje stanovanjskih upravičencev že zahtevalo, naj se tudi tu podaljša ta doba na 25 let, to je da se izenači z dobo v drugih pokrajinah. Na ta način se pač v obratnem sorazmerju zniža mesečna odkupna vsota, seveda ne upoštevajoč tudi obresti. Sedaj pa je prišlo tudi v vsedržavnem merilu do pobude, da se tudi omenjena doda 25 let podaljša na 30, tako da se nižjim kategorijam delavcev in uradnikov omogoči odkup stanovanj, kar se sedaj ne dogaja. Ministrski svet bo namreč v kratkem Zupan dr. Franzil Je predsinočnjim sprejel del filmske ekipe, ki snema film po Svevovi knjigi «Senilita». Na gornji s>i ki vidimo v občinski sejni dvorani v prvi vrsti od leve proti desni podžupana prof. Cumbata. župana dr. Franzila (ki kaže z roko neko sliko), režiserja Bologninija, igralko Claudio Cardinale (v kožuhu) in francoskega igralca P. Leroya razpravljal o novem zakonu za gradnjo ljudskih stanovanj jn poslanci so se obrnili na ministra za delo Sulla z zahtevo, naj vlada upošteva tudi potrebo po podaljšanju omenjenega odkupnega roka. Minister je odgovoril, da vlada že proučuje odlok, po katerem bi INA-Casa podaljšal amortizacijsko dobo za svoje hiše na 30 let, to je da bi se podaljšala odkupna doba za stanovanja. INA-Casa pa ne gradi vseh stanovanj neposredno, marveč se stanovanjski interesenti združujejo tudi v gradbene zadruge. Tudi za te bodo podaljšali odkupno dobo, in sicer na 20 let. Vse to bo nedvomno pripomoglo marsikomu, ki mu doslej ni bilo mogoče, da pride do lastnega stanovanja. Seveda ostaja še kljub temu velika potreba po ljudskih stanovanjih, ki se zidajo z državnimi sredstvi, saj so najemnine v zasebnih stanovanjih večini prebivalstva nedostopne. Posebnost martinovanja na Proseku je dopoldanski prašič, ji sejem. Nedvomno bo tudi letos polno Furlanov, ki bodo ponujali svoje prašiče v nakup, čeprav še ni moč reči, kakšne bodo letošnje cene. Vsekakor smo prepričani, da bo kupčija dobra, zlasti še, če bo lepo vreme. Martinovanje na Proseku je odvisno v glavnem od vremena. Ce je lepo vreme — in upamo da bo tudi danes tedaj je skoraj ootovo, da pridejo skoraj vsi na svoj račun: Furlani s prašiči, do- mači gostilničarji, stojničarji in seveda občinstvo. Prepričali smo se, da so se domači gostilničarji založili s sodi pristnega domačega vina, v shrambah imajo metre domačih klobas in v štedilnikih so spekli gore štrukljev. Kdor koli po prišel danes na Prositi, mu bodo postregli z najslajšimi dobrotami, ki jih vas premore. Toda gostilničarji in kramarji se zavedajo, da se martinovanje danes še ne bo končalo. Pričakujejo namreč, da bo v nedeljo še več ljudi, kt se bodo hoteli naužiti pristne domače kapljice. Zato nam ne preostaja drugega, kot da u imenu Protečanov in Kon-tovelcev povabimo vse Tržačane in okoličane na Prosek kjer bodo lahko sami ugotovili, če je vse to, kar smo napisali, resnično. Na svidenje na Proseku! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 10. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 82-letni Enrico Berna rdis, 67-letni Giuseppe Borijstein, 65-letna Antonia Ma-rinello, 82-letni Glorgio Sulenti, 70-letni Giovanni Detgiudice, 50-letna Consiglia Ara vd. Garde-nal, 78-letna Alvira Louvier, 67-letna Maria Fornasarich vd. Mo-naro. Popolnoma pravilno je, da Sindikat slovenske šole postavlja na dnevni red omenjene tri točke, ker je skrajni čas, da se ta vprašanja rešijo. Do leta 1954 so bili slovenski šolniki nastavljeni kot nameščenci ZVU. Preden je ZVU predala oblast italijanskim oblastem, je določila, da se slovenskim šolnikom izplača odpravnina nuna tantumn kot drugim njenim nameščencem. Te odpravnine pa slovenski šolniki do sedaj še niso prejeli. Zakaj? Kdo je kriv? Kje je ta denar? Skrajnj čas je, da se ta krivica popravi in da se slovenskim šolnikom, ki so službovali pod ZVU, izplača odpravnina. Pod ZVU je bilo precej slovenskih šolnikov v posebnem ekonomskem staležu, ki je bil glede plače enakovreden rednemu staležu. Po prihodu ital. uprave so to ugodnost slovenskim šolnikom odvzeli. To pa še ni vse. Se huje je dejstvo, da je ZVU odtegovala ekonomsko izenačenim šolnikom vse socialne dajatve, ki so se stekale v poseben fond (fondo accantonato). Ko je italijanska uprava prevzela oblast na našem področju, je ta fond izginil neznano kam. O njem ni več duha ne sluha. Zaradi tega prizadeti šolniki niso socialno zavarovani za dobo od leta 1945 do 1954, kar bi se jim občutno poznalo pri pokojnini, če ne bo ta zadeva pravično rešena. Zaredi tega sledi tretja točka z zahtevo po ureditvi socialnega zavarovanja slovenskih šolnikov od leta 1945 do 1954. Te gole ugotovitve so dovolj zgovorne in ne potrebujejo nobenega komentarja. Pričakujemo le, da bodo ta vprašanja na pristojnem mestu čimprej in ugodno rešili. Pod geslom nejejtedoma vabi barkovljan-sko prosvetno društvo na I. martinovanje ki bo danes 11. novembra v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 ob osmih zvečer Slovensko gledališča v Trslu priredi jutri, 12. ncweD'!’.r.,* ob 17. uri v dvorani na dionu «Prvi maja W. SHAKESPEARA « HAMLET« Prevedel Oton 2upanči5 Režija Jože Babič Glasba Pavle Merku Scena Vladimir Rijavec I ( f-JUUMKA IMtONVKTA ) iiiiiiiiimiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiimitiiiitiiiiiiiiiaiiiiiiiiifiHiiiiiiuMiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMH Po letošnji uspešni sezoni Turistični napori usmerjeni na sever Pred dnevi, in sicer v sredo 8. t.m„ so se na vabilo tržaške turistične ustanove sestali predstavniki vseh pokrajinskih turističnih ustanov Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Na sestanku so izmenjali vtise o poteku turistične sezone v tekočem letu ter se domenili za skupne akcije, ki naj bi jih naredili v prihodnjem letu, zlasti kar zadeva turistično propagando v tujini. Vsi udeleženci sestanka so ugotovili, da je bila letošnja turistična sezona zadovoljiva. Čeprav so povsod občutili pomanjkanje avstrijskih turistov, ki so zaradi uvedbe vizumov prišli v Italijo v precej manjšem številu kot prejšnja leta, pa so njihovo odsotnost nadomestili drugi tuji turisti, zlasti Nemci, Angleži in Holandci. Predstavniki turističnih u-stanov obeh dežel so v tej zvezi tudi ugotovili, da je večji dotok nemških in holandskih turistov nedvomno pripisati uspešni kolektivni turistični propagandi, ki se je odrazila v skupnih razstavah letošnjega aprila in maja najprej v Haagu in Amsterdamu, potem pa še v Duesseldorfu in Koelnu. Uspeh te enotne akcije je predstavnike turističnih ustanov obeh dežel spodbudil, da bodo tudi v bodoče nadaljevale po tej poti ter prirejale tovrstne enotne akcije zlasti v državah, kjer se že močno občuti turistična propaganda novih konkurenčnih držav, zlasti Španije, Grčije in Jugoslavije. Za prihodnje leto so pred- stavniki pokrajinskih turističnih ustanov obeh dežel — na predlog ravnatelja tržaške turistične ustanove — sklenili, da bodo priredili «Teden beneških dežel« v Hannovru, kjer imata svoj sedež dve veliki nemški turistični organizaciji: «Scharnow» in iHum. mel«. Y tej zvezi je treba tudi omeniti, da so bili navezani stiki z odborom za pripravo hannovrskega karnevala, kjer naj bi bila ena izmed toliko prireditev posvečena Venetu in severovzhodnim italijanskim vinom. V splošni turistični propagandi za obisk mest in kopališč Veneta pa bo še poseben poudarek na manj znanih krajih in še posebej za kraje v goratih predelih, kjer je pozimi mrtva sezona. To velja zlasti za Karnijo in pokrajino Belluna, ki bi ob primerni propagandi lahko tudi pozi-mi dosegli večji turistični pro. met. Druga večja enotna akcija bo izvedena na Švedskem, kjer je tržaška turistična u-stanova že navezala stike z delegacijo »ENIT« in Švedsko, italijanskim združenjem v Stockholmu. Propagandna akcija naj bi skušala valorizirati predvsem kopališča in me-sta med Trstom in Benetka mi. Prva taka razstava — ali kot bi se uradno imenovala «Teden kopališč Veneta« — bi bila ob koncu zime ali v začetku pomladi najprej v Stockholmu, potem pa_ še če bi sredstva dopuščala —-v Goeteborgu, Malmoeju ali Helsinborgu ter po možnosti v finski prestolnici. Prosvetno društvo Barkovlje - V četrtek 16. novembra t-o imela dr. Sonja Mašera v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12 predavanje o otroških boleznih. Ker je predavanje zelo zanimivo in vedno aktualno vabimo k številni udeležbi. Začetek ob 20.30. Odbor * * * Tržaški filatelistični klub •L. Košir« Jutri, dne 12. t.m. bo v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6 (Sv Jakob), redni sestanek od 10. do 12. ure. ( kazna okvkstii.a • OBČNI ZBOR SPDT Redni občni zoor SPDT se bo vršil v petek dne 17. novembra t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. * * # Prosvetno društvo Barkovlje Društveni odbor obvešča starše, ki so vpisali svoje otroke v baletno šolo, da se bodo redne vaje začele v četrtek 16. novembra. C MALI OGLASI URADNICA, izvežbana v pisanju na stroj, se išče. Ponudbe z vsemi podatki na upravo Primorskega dnevnika. Ul. sv. Frančiška 20-1 M. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-!e, Ul. P Revoltella 42; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Prodaja vstopnic: RICMANJE — Hrvatič Pieri" na pekarna. _ ji DOLINA — Danilo Banah trgovina jestvin. . i BOLJUNEC — Drago Žerjtk trgovina jestvin. BORŠT — Auer Marta (Ber ce), gostilna. -.,4. BAZOVICA — trgovina K™ man. ocooocooooooocooO*0 Glasbena Matica v Trstu milili SPOROČA. DA JE KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE zaradi tehničnih ovir odložen ooocc.ocooooo«00®^ ( OtEPALlSŽ^ TEATRO NUOVO Danes ponovitev Ji- uri za abonma H — Pirandello: «Kaj je J®*. («Tako je če se vam zdl»' režija Sandro Bolchi. fTe® daja in prodaja vstopu1*- * gledališki blagajni ter srednji blagajni v r“ Protti. K i Nazionale 15.30 »Kralj TeciifUt0 Suiperiechmrama. Cena 500 lir. M«* Femce 15.30 «Ada Dallas«* . san Haywora, » trocolor. Susan Martin. Otti Excelsior 15.30 »Dvomu, ^ Cooper, Deborah Kerr. vedano mladim. y3«(- Grattacielo 16.00 «Vanina ^ mi». Technicolor. Sandra -, Laurent Terzieif, Paolo ^ pa. ca5t* Arcobaleno 16.00 «Pepe»- „g mancolor. Kirn Novak, Sinatra, Tony Curtis. $ Supercinema 16.00 »Svet št. 2». Prepovedano jgjr Alabarda 15.30 «Mond>ll»- ^ nicokor. Jack Palance, EfcCerg. jicu- Aurora 16.00 »Jezdila 31 paj«. , Rf cristallo 15.30 »Levji daj nato Salvatori, Carla o ^ Garibaldi 16.30 »Prek™5’ Ml- žela« Technicolor. R°B tchum, Julle London. TeC#- Capitol 15.30 «Topll v®telhert. nicolor. Claudette c0 0t>s* lmpero 16 00 «Ljubeze:isk» denosit«. Prepovedano t-|e- ltalia 16.00 »Kneginja_ ves«. Technicolor. Je*® d„eV‘-Marina Vlady. Zadnji sve,»»-Massimo 16.00* »Gospod-1 £t Technicolor. Vincente etgs>-Moderno 16.00 »Plaža P?. „,111o®' Technicolor. George Prepovedano mladini. at Astona 17.30 »V 80 dnen sveta«. Technicolor. ,jublfl^ Astra 16 30 »Antlnea. pi ».opanega mesta«. >st P0" ittorio Venelo 15.15 « Ul' soncem«. Technicolor. p3 Ideale 16 00 »Vsi nori bi«. Technicolor. BrlV Marconi 15.00 «Resnlf„; te Bardot. Prepovedano ^ Abbazia 16 00 ** Snenvocda« ledin ^ rhard Greene. sln»- & Odeon 16.00 »ubijem fi preP°v® Technicolor. mund Purdom. mladini. 11 <• 0' predvaja dah®s * j5cOp< ob 19.30 Cinem*. Metro barvni Tarzan # in izgubijetlt S°far‘sM (T"“p"„dulo> t , predvaja danes 1 ,'j uf' z začetkom ob ; Titanus barvni u Z”i!:»”>' E Izigrajo: pepP‘na°de it LIPPO, TITINA p£ LIPPO, VlTT0BBftlZZ> SICA ALDO SICA. ALDO MARCELLO IANNI in drd« igralci Iz sodnih dvoran Premeten goljuf je plačeval s Ponarejenimi poštnimi čeki Potem ko sta se polastila razne zlatnine in drugih pretfm^ov. si je eden od vlomilcev postregel z rusko solato, ki je bila v hladilniku kazenskim sodiščem, obtožbo, da sta vdrla v neko st-nova,nje ter upadla razne mu predseduje dr. Edel p.zag°varjal včeraj 39-let-Biv-'a-Uazzi doma iz ni ie . Sotto (Bergamo), ki v ,v . en raznih prekrškov Iti : ezi z dvema goljufijama, Hu J' zagrešil v našem meso » ,vaerajšnjo razpravo siti,"3 Pripeljali iz tridentin- zSrartfaP0Ii°.V’ kier ie PriPrt škov neklb drugih prekr- j^oljufiji, zaradi katerih se Pred ttJ ,vzasovarjati včeraj obtn- tuka^nji msodiščem, je letos nx®-. za£rešil v iuliiu Prišel Nekega dne je Gazzi on., v lekarno Vielmetti na Pil rnem- ^r£u. kjer je naku-eti o,3,211'*1 zdravil v vredno-” Dla?°(-Ur- K° je bilo tre-#ie» C?U> le Potegnil iz listki i.Pv,tni eek za 30.000 lir, ga n naslovljen na neke-Pa i-°m°]a De Pisisa. Denar Mari al iz Milana neki sice,° č»°*si. Lastnica ni bila ček "m kaj navdušena nad ial a1, !oda Gazzi ji je de-narj» . le trenutno brez de-ito v da ne more na po- Vati m°ra takoj odpoto- 'Preiela -Ži,Č’ ženska ie tako Pavaa cek ter odštela ne-K«anemu klientu 19.900 lir. ko je prvi podvig ta- °l>otavP °i Uspel, se Gazzi ni «°°inn šel je tudi v tr’ v n, za gospodinjske stroje ki jee,Voredu XX. septembra, niscal nekega Eugenia Mi- du ,°a' Do skrbnem pregle- kupji^Položljivega blaga, je nik v. transistorski sprejem- v t’** le stal 25.000 lir. tudi listni. Primeru je potegnil iz lir, ifl Poštni ček za 30.000 di jT: Vielmettijeva, je tu- ce e nis.calco šel na limani- namif.reiel je ček ter «vrnil» sisu -lenemu Romolu De Pi- Cav00 ,lir' 25- iuliia ie Ie- ga Dn ; '-eimetti poslala svoje-bi v °b.Iasčenca na pošto, da U„w,vci!a poštni ček. Poštni li, e,?ci pa so takoj opazi-rrted j 16 .kul eek ponarejen, So hi]-ru?.',n tudi za to, ker Požrli1 zigi, nepravilni. Dan tud; , -se je vse to ponovilo v»ovfit;Cekom. ki Sa le Irotel Post,] Miniscalco. Takoj je testu lasno, da deluje v celQ ?ek? oseba, ali morda dkvar;S Plna oseb, ki se dih ari a PrijaVip°vanr tvrdki sta zato *° trni! .za.devo policiji. Ker Podobni«8« znali za nekaj Pripeti,. Primerov, ki so se ?o k' -v notranjosti države, im k20Javno zahtevali, naj r.s slipes*Ura v Pescari poš-a žp neke osebe, ki je ?e eni- ?rei zagrešila podob-Drli!^ Takoj ko je stihi; y.sla v Trst, so jo poka-cu Qj:elniettijevi in Miniscal-JPojoai sta v osebi na sliki je p Premetenega goljufa, B k?pU blago pri njiju. eekov. ponarejanjem pošt- ki L31? Premetenega goljufa, Ki p3 kupil ' ' >o Dni- k mnogo časa in že koljuj "njske oblasti zasačile Paltj ter ga spravile za žabi,? Zaslišanju je Gazzi pri-t, n!-0!0, krivdo. Zato so j.eb d I')?v-kk sodišču zaradi ' Dftn rakov. In sicer zara-®°ljufi‘ rePan j a javnih listin, Postj Je in zamenjave oseb- °btoaje^erajšnji razpravi je J), i "ec ponovil svoje preiš-ja p0ž°Ypdi. Poudaril pa je, Jai-Mji ,h čekov ni sam po-cal h { V Rimu je baje sre-* Jiiitn neznance, ki so se 4^ ' ‘ »i. predmete. Na včerajšnji razpravi sta se obtoženca zagovarjala, da sta kradla, ker sta bila lačna. Sodniki so jima priznali razne olajševalne okoliščine ter so obsodili Quinta na 1 leto in 4 mesece zapora ter 8000 lir globe, a Michielija na 2 leti zapora in 12.000 lir globe. Bilo je 1. oktobra letos zvečer, ko sta mladeniča kolovratila po razndi mestnih ulicah ter nazadnje zašla v Ul. del Bosco, kjer sta se ustavila pred stanovanjem 25-letne-ga Oscarja Cerquenija v poslopju št. 18. Pozvonila sta in ker se ni nihče oglasil, sta menila, da ni doma nikogar. Quinto je z močnim sunkom odprl vrata in oba prijatelja sta se kmalu znašla v stanovanju, kjer sta začela brskati po omarah in predalih. Polastila sta se razne zlatnine, oblek, perila, električnega brivskega aparata ter dveh potnih listov. Skupna škoda, Ki jo je Cerqueni utrpel, je znašala 150.000 lir. Ko se je lastnik vrnil domov, je takoj opazil, da so iiiiiiiiiiiiiililliliiiiiilliiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiniiiitfiiiiuuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi« Publikacija trgovinskega urada Upadanje avstrijskega tranzita skozi Trst Vedno manj žitaric, premoga in rud za Avstrijo iz prekomorskih držav med njegovo odsotnostjo šarili po stanovanju tatovi. Prijavil je zadevo policiji, ki je kaj kmalu zasledila krivca. Oba sta imela namreč že prej ojsravka s policijskimi oblastmi. Na zaslišanju je Michieli najprej trdil, da ni vstopil v stanovanje, temveč je ostal na straži na cesti. Pozneje pa je priznal, da je tudi on brskal po stanovanju. Med drugim je izjavil, da ju je k tatvini prisilila lakota, ker že tri dni sploh nista jedla. Michieli je v stanovanju odprl tudi hladilnik, kjer je našel krožnik z rusko solato. Ker je bil lačen, si je izdatno postregel. Takoj ko sta odšla iz Cer-quenijevega stanovanja, sta menda srečala nekega jugoslovanskega turista, kateremu _ sta prodala zlato verižico, in i sicer za 2 -09 lir. Vsoto sta porabila za večerjo. Uspeh tekstilnih delavcev Delodajalci so s pogodbo priznali skrajšanje delovnega časa za 2 uri Namesto dosedanjih 48 bo traja1 tedenski delovni čas 46 ur ■ Pogajanja se bodo nadaljevala o vprašanju plačevanja mladih delavcev Čila j te in firite PRIMORSKI DNEVNIK Pogodili glede razpe-So Ponarejenih čekov, j baje poskrbeli o- 2 ek moral deliti b*vep!k’ so ga spoznali za i Va d, *er ^a obsodili za r U Prekrška na 1 leto !‘*o{ j.”}esecev zapora ter 20 jrška ,5 S'obe. Tretjega pre-['"'''ioii!? so Sa oprostili, ker p°- ano dejanje ni kaz- = Edel, tožilec: °bra’ ,ZaPisnikar: Strippo- an>ba: De Marchi. , Pte,} . . * * * sodniki sta se ? ‘udi 2 -letni Salti 9 ‘nto iz Ul. Guerraz-rv,Dranco Michieli iz od , ader>iča sta v pri-I, 2, oktobra letos pod s.... Avstrijski urad za trgovino v Trstu je pripravil obsežnejše statistično poročilo o razvoju .avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst v letu 1960, kot je to že napravil za leti 1959 in 1958’ Poročilo se nanaša na razvoj avstrijskega tranzita v letu 1960 ter primerja ta promet s stanjem doseženim 1958. in 1957. leta. Sestavljanje podatkov je bilo dokaj zapleteno, saj avstrijske statistike ne upošievajo, kam se pošlje neko blago, odnosno katero pristanišče se uporabi za izvoz ali za uvoz. Zato so se morali poslužiti podatkov o pomorskem, železniškem in avtomobilskem prometu skozi Trst, ki jih zbirajo tržaški statistični uradi. Pri tem seveda niso mogli zbrati povsem točnih podatkov, vendar pa končna slika ni bistveno izkrivljena, Iz teh podatkov izhaja, da se delež Trsta v avstrijskem izvozu in uvozu v zadnjem letu nekoliko znižuje, saj je Trst lani prevzel 58 odstotkov celotnega avstrijskega prekomorskega izvoza (2.549.000 ton), medtem ko je prevzel 1959. leta 70 odstotkov in 1958. leta 54 odsiotkov. Upoštevati pa je tudi treba, da se je celotni avstrijski prekomorski uvoz v zadnjem razdobju bistveno znižal, saj so preusmerili dobave premoga, žitaric in rud iz vzhodnih držav in tovrstne surovine ne dobavljajo več v toliki meri iz ZDA ter prekomorskih držav. Zato je tudi razumljivo, da je bil delež avstrijskega prometa v celotnem prometu tržaškega pristanišča v absolutnih številkah lani nižji kot prejšnja leta. Trst pa je bil udgležen pri celotnemu avstrijskemu izvozu 1960. leta s 55 odstotki (913 tisoč 72 ton), medtem ko je znašal ta delež 1959. leta 55 odstotkov in 1958. leta 37 odstotkov. «»------- Drugi obrok del v centru za usposabljanje Te dni so oddali v zakup drugo skupino del pri zidanju strokovnega centra, ki ga gradi IRI v Trstu pri Sv. Soboti. Načrt predvideva 750 milijo, nov lir izdatka za zidarska de. """ii.............. ^a/išče tržaških trgovcev na drobno ^ je res upravičena Zadnja veleblagovnic? grade veliko poslopje za STANDA, ^ kratkem pa pride na vrsto nov UPIM ■ Ij^teste! ®osPodarski list «11 vek? stah8xZavzema doka.i od' Mu '&en, . do gradnje dveh lW- Seda v naactn me-'ti **a o v a Rinascente-Upim šič l°ferj2i raikem pričela s ™ ^nziv« ■ i"1'-"« =1 ln bo zgradila i Veleblagovnico na J th kUnili1 S0 Sa že Pred - Rij! • vie !. med ui. Caccia V ol?« ,na Trgu stare PtQJpiStajaj0 Pa še šte- !izWkVtSte''e za otvoritev tr-V ( 7 Dna 'supcrmarkets» na č„.ro?i>b mesta. Trst 8ov ®al - dve - tri leta raz-Sa aJDi ■ evilnimi velebla-ojb' Dn.'n Podobnimi trgo-tipa. St« bnLllst ugotavlja na družbe Rina-.V,1' da je tržaška po-1,1 rt Prnl, družbe inkasirala hh? bodo fne mil‘Jarde lir fv« 6 torej tri velebla-\ asjrale najmanj VTo v,! miiijarde lir na Pri,a, Pooocni, da bodo V' «rohneti tržaški trgov-A>toj ?. in da bo ogro-k,ernej{ .Vllnih trgovin. %,JS' sistemi prodaja-1 ki skrajšujejo pot med proizvajalcem in potrošnikom, ki izločajo odvišne posrednike, uvajajo standardizirano blago in tako tudi znižujejo stroške za trgovino, so nedvomno koristni za potrošnike, saj prispevajo k zniževanju cen potrošnega blaga. Vendar pa niso brez utemeljitve trditve tržaških trgovcev na drobno, da bo imela ta nenadna masovna gradnja velikih trgovskih podjetij za tržaško gospodarstvo tudi negativne posledice, saj se bo kritično zaostrilo stanje številnih zlastih manjših trgovskih podjetij, ki so bila že sedaj tako v slabem položaju. Trgovci zato upravičeno zahtevajo, da oblasti resno premislijo preden izdajajo obrt-nice za nove velike trgovine. Istočasno pa se morajo trgovci tudi zavedati, da se lahko uspešno bore samo z gospodarskimi orožji in da je nujno, da pride do združevanja la. Prvi obrok del se je tikal gradnje poslopja, ki bo namenjeno za strokovno preuspo-sabljanje starejših delavcev. Drugi obrok del pa se tiče spopolnitve centra, to je gradnje delavnic, laboratorijev, talilnice, učilnic, sejnih dvoran in raznih pritiklin. V centru bo prostora za 500 vajencev, ki se bodo usposabljali v raznih poklicih, ter za 200 delavcev, ki se bodo preusposabljali. «»------------------ Nove tarife taks in kolkov javnega avtomobilskega registra Finančna in zakladna komisija poslanske zbornice je odobrila besedilo zakonskega o-snutka, ki zadeva nove tarife taks in kolkov javnega avtomobilskega registra. Po tem osnutku bo treba plačaU pri prodaji avtomobilov, v zvezi s členoma 1524 in 2762 civilnega zakonika, posebno fiksno takso na vrednost vozil, in sicer po tej razpredelnici: od 50.000 do 250.000 lir — 1.000 lir; od 250.100 do 500.000 lir — 2.000 lir; od 500 tisoč lir do 1.000.000 lir — 3.000 lir; od 1.000.000 do 5 milijonov lir — 5.000 lir; od 5.000.000. do 10.000.000 lir — 10.000 lir; od 10.000.000 do 50 milijonov lir — 20.000 lir; nad 50.000.000 — 25.000 lir. Pri tem gre v glavnem za prodajo novih avtomobilov na obroke, kjer si prodajalec zagotovi določene pravice nad prodanim avtomobilom. To velja tudi v pogledu rabljenih avtomobilov, ki še niso bili dokončno odkupljeni qd prvotnega lastnika. Novi zakon predvideva tudi določeno zvišanje takse za prepis lastništva motornih vozil. Naj omenimo med drugimi naslednje vrste vozil za prevoz potnikov in blaga: do 8 KS 3.500 lir; od 8 do 12 KS 7.000 lir; od 12 do 20 KS 10.000 lir; od 20 do 30 KS 14.000 lir; od 30 do 40 KS 21.000 lir; čez 40 KS 28.000 lir. Pri tem naj omenimo, da spadajo motorna vozila, ki jih je proizvajala ali jih proizvaja tovarna avtomobilov FIAT, v naslednje kategorije: do 8 KS rokah in cije do Na pogajanjih med predstavniki treh sindikalnih organizacij Delavske zbornice, CISL in UIL in predstavniki lastnikov tekstilnih tovarn, ki so bila prejšnje dni v Milanu, so dosegli pomemben uspeh: sporazumeli so se, da bodo za tekstilne delavce in delavke znižali tedenski delovni čas za dve uri, ne da bi se pri tem znižala njihova mezda. Na podlagi tega sporazuma se bo tedenski delovni čas znižal od sedanjih 48 na 46 ur. Sindikalne organizacije so dosegle, da sedanji sporazum ne sme trajati dalje kot dve leti. V nasprotnem primeru se mora delovni čas še bolj skrajšati. Po novem se bodo nadure pričele šteti od novega delovnega tednika dalje. Na izrecno zahtevo sindikalnih organizacij se bo delovni čas skrajšal ob sobotah, da bi imeli delavci, predvsem pa delavke več časa za počitek. Delodajalci so predlagali, naj bi se skrajšanje delovnega časa ne vezalo na sobote. Po njihovem mnenju naj bi se omogočilo «šestevanje» prostih ur, tako da bi po več tednih imele delavke namesto dveh toliko prostih ur, kolikor bi medtem poteklo sobot. S takšnim predlogom so industrijci hoteli spremeniti pravi smisel zahteve sindikalnih organizacij, ki so predlagale takšno rešitev prav zaradi fizičnih in človeških potreb te tako številne kategorije. Drugo važno vprašanje, ki bo prišlo na dnevni red med prihodnjimi sestanki predstavnikov obeh strani, ie zadeva mladoletnikov in vajencev. Sindikalne organizacije gledajo nanj z različnih zornih kotov. FIOT, na primer, zahteva za delavce, ki so presegli 16. leto starosti in so dokončali vajensko dobo, da se jim prizna takšna kvalifikacija kot jo imajo odrasle osebe ir. da prejemajo, seveda, tudi prav takšno mezdo. CISL zahteva enakost plačila za mlade delavce, stare od 18. do 20. leta, za katere naj se odpravi razlika v mezdi, ki jo predvideva delovna pogodba (95 odstotkov). FIOT sodi, da je zahteva CISL po- manjkljiva, ker ne upošteva delavcev v starosti od 16. do 18. leta, ki opravljajo enako delo kot odrasle osebe in ki so še na slabšem, ker imajo še nižjo mezdo (83 odstotkov). Ne glede na izid pogajanj naj na tem mestu poudarimo, da so mezde mladih delavcev in delavk v tekstilni industriji zelo nizke. To je prav gotovo eden izmed najvažnejših razlogov, zakaj skušajo mladi ljudje, zlasti mladi delavci, ki stopajo na pot življenja in si nameravajo ustvariti družino, poiskati takšno zaposlitev, ki jim bo nudila boljše materialno življenje. Vse to je pripravilo tekstilne industrijce da so na nedavnem shodu ugotovili, da jim primanjkuje mlade delovne sile, ki je vrhu vsega tudi strokovno slabo pripravljena. Radi verjamemo, da so težave te vrste, ki so jih navedli industrijci, velike važnosti in da tekstilna industrija ne bo uspevala v takšni meri, kot si želijo sami industrijci kakor tudi sindikalne organizacije in delavci, če težave, ki so jih navedli, ne bodo premagane. Ključ za rešitev teh vprašanj imajo tekstilni industrijci v svojih rokah: zboljšajo naj delovne pogoje v svojih obratih, da bodo delavci in delavke bolje zaslužili Kot sedaj. Priprave za martinovanje SPD Ta teden je imel odbor Slo-ve-«k'ga planinskega društva v Gorici še eno sejo, na kateri so se odborniki pogovorili še o zadnjih podrobnostih v zvezi z organiziranjem tradicionalnega martinovanja, ki bo letos tudi na Lokvah in sicer jutri 12. t. m. popoldne v prostorih hotela Polda-novec. Zanimanje za ta izlet, ki je povezan s kulturno-zabavnim programom je veliko in še pred zaključkom vpisovanja so bili oddani vsi prostori v avtobusu, poleg tega pa bo šlo tudi večje število izletnikov s svojimi vozili na Lokve in so že naročili tradicionalno večerjo z divjačino. Na seji so odborniki še enkrat proučili ves program, ki bo pester in zanimiv. Za sedaj se ne moremo spuščati v podrobnosti, ker je vse zavito v nekako skrivnostno tajno in so na sporedu tudi vesela presenečenja. Upamo, da bo tudi vreme naklonjeno, da bo res uspel tudi ta izlet, s katerim po navadi SPD zaključi svojo izletniško sezono. Ce bo sneg, ki je pred dnevi prvič letos prekril tudi poljane okrog Lokev, še počakal, bodo morda prišli na svoj ra- Prošnje za dodelitev ljudskih stanovanj Za stanovanja v ljudskih hišah je vedno veliko povpraševanje V Gorici in drugih občinah je treba prošnje vložiti do 20. t. m. Čeprav se je v zadnjih letih v Gorici še precej zidalo, pa je vendar še vedno pomanjkanje stanovanj, zlasti takih, ki bi bila po svoji ceni dosegljiva tudi za delovnega človeka, ki ima povrh še številno družino. Stanovanja v novih hišah, ki jih gradijo zasebniki, so namreč precej draga, ker te hiše niso zgrajene s prispevki socialnega skrbstva ali države in se mora njihova cena amortizirati z najemnino. Zato je še vedno veliko povpraševanje po stanovanjih v hišah ustanove IACP ali INA. To povpraševanje po stanovanjih na najemnino se je v zadnjih mesecih še bolj povečalo, ker sedaj tudi ti dve ustanovi oddajata nova stanovanja v odkup, pri čemer so seveda mesečni obroki znatno višji, kot pa to velja za najemnine ter se vrtijo od 13.000 do 19.000 lir mesečno, poleg določene vsote, ki jo je treba plačati v začetku za stanovanje vnaprej. Da bi na kakšen način od-pomogla vsaj v najnujnejših primerih, je ustanova IACP izdelala načrt za oddajo stanovanj v njenih hišah v letu 1962. Po tem načrtu bodo prosilcem oddajali tista stanovanja v Gorici in po drugih občinah, ki so bila zgrajena v prejšnjih letih in tudi že oddana v najem, pa so se ali se bodo v prihodnjem letu njihovi stanovalci preselili drugam. Kdor računa na tako stanovanje, mora vložiti prošnjo na sedežu Ustanove za ljudske hiše (IACP) (v Gorici, Ul. Pitteri 4), najkasneje čun tudi smučarji. Izpred okrožnega sodišča Do smrti ie povozil pešca in se javil orožnikom v Ogleju Kolesar je nenadoma krenil na levo in obležal pod avtom mrtev Včeraj dopoldne je na za- ; pa ga tudi niso hoteli zasli- tožni klopi goriškega okrožnega sodišča sedel 36-letni Dante Abrami iz Monastera pri Ogleju. Zagovarjati se je mo--ral, ker je do smrti povozil z avtom v Vilessah Adrijana Fortunata; obtožnica pravi nadalje, da se po nesreči ni ustavil in pomagal ponesrečencu, kakor to zahtevajo človečanski čut in cestni predpisi. Dogodek se je odvijal takole: dne 19. januarja letos zvečer se je Abrami peljal s svojim avtom po Ul. Monte-santo v Vilessah. Tam. kjer zavije cesta na levo prot’ Gradiški, pa je iz neznanih vzrokov povozil Fortunata Adrijana, ki je šel peš pred njim po cesti. Zaradi hudih poškodb, ki jih je pri tem dobil, je Adrijan kmalu potem umrl. Abrami se je peljal še kakih 100 m dalje, in kot je pozneje sam izpovedal, je potem avto ustavil ter šel nazaj proti kraju nesreče. Ko pa se mu je zdelo, da so tam že neki ljudje, se je na pol poti obrnil, stopil zopet v avto in se odpeljal v Oglej, kjer se je prijavil tamkajšnjim orožnikom. Ko jim je povedal, za kaj gre, so ga poslali v Vil-lesse, češ da spada ta zadeva v pristojnost tamkajšnjih o-rožnikov. Sel je torej tja, kjer Oživela bodo mladinska nogometna igrišča V nedeljo se bo ekipa iz Doberdoba srečala z močno enajstorico iz Turjaka Vodstvo Interja je poklicalo Perica in Dušmana na poskušajo Igrišče v vasi naj bi se dokončno uredilo blagovnicami. Ze nj/ogo je bilo govora o konzorcijih, ^;i naj skupno urejajo nakup i>v kolenu leve noge ter je zgubil spomin. Z njim se je peljal tudi neki drug njegov prija- odstranijo nepotrebne posrfd- , telj, ki pa je naglo zbežal po nike, vendar pa za sedaj to j nesreči. Karabinjerji so takoj vprašanje ni prešlo začetne j uvedli preiskavo, da bi ugoto- stopnje raznih debat. vili, kdo je vozil motor, Naša nogometna ekipa »Doberdob« bo v nedeljo 12. novembra odigrala prvo tekmo v letošnjem mladinskem prvenstvu. Pomerila se bo z močno enajstorico iz Turjaka, ki je v nedeljo premagala z visokim rezultatom lanskega mladinskega prvaka Hon-ke. Srečanje bo za naše mladince trd oreh, in če bodo odnesli vsaj eno točko, bo to že lep uspeh. Ekipo so ustanovili lansko leto na pobudo Hermana Ger-goleta, ki jo požrtvovalno spremlja na vseh tekmovanjih. Premagati je moral vrsto ovir, da so naši nogometaši lahko nastopili na mladinskem prvenstvu ter za pokal Ponton, kjer so dosegli zadovoljive uspehe in osvojili tudi «pokal discipline«. Lahko bi bili dosegli še boljše uspehe, ker pa so se pojavile že od samega začetka fi-načne težave, je moralo tehnično vodstvo prodati nogometaša Coljo in Gergoleta, ki sta tvorila steber napada. Tudi letos ima ekipa dobre nogometaše, ki so se zgradili v pičlem času enega leta. Zanje se že zanima vodstvo samega Interja, ki je izmed 20 mladincev v Julijski krajini poklicalo na poskušnjo tudi dva Doberdobca, in sicer Perica in Dušmana. Največjo težavo predstavlja še vedno igrišče, zaradi katerega morajo vse tekme odigrati na tujih tleh, kjer nimajo za seboj dovolj domačih navijačev, ki bi jih podžigali ter jim dajali poguma in poleta. Vodstvo ekipe je sicer že lani vzelo v najem občinsko parcelo, katero je to poletje malo izravnalo z buldožerjem, toda potrebno bo vložiti še veliko truda in dela, preden bo igrišče izgotovljeno. Na nekaterih mestih je ostalo še nekaj skale, katero bo treba minirati. Nadalje bo treba nakupiti mrežo, droge in prečke ter še mnogo drugih športnih rekvizitov. Potrebno bi bilo, da bi elani nogometnega društva in sploh vsi ljubitelji športa posvetili malo več pozornosti naši ekipi in pomagali tehničnemu vodstvu v moralnem in finančnem pogledu. Z udarniškimi akcijami bi lahko zgradili športno igrišče in premagali tudi ostale težave. V upanju, da bodo te prepreke v bodoče premagane, želimo nogometašem, da bi dosegli čim boljše uspehe na letošnjem mladinskem prvenstvu. JARCEV V Doberdobu proslava oktobrske revolucije Danes ob 20. uri bo v Prosvetni dvorani v Doberdobu proslava oktobrske revolucije. O njenem zgodovinskem pomenu bo govoril pokrajinski tajnik KPI Marini-Banfi. Po govoru bo domači pevski zbor zapel nekaj pesmi. Proslava se bo zaključila z zakusko na čast temu velikemu dogodku. L. C. Tragična smrt v Soči Prejšnjo soboto je zapadel njeno na streho je vozilo ob- prvi sneg na Tolminskem in celo na Čavnu in v Trnovskem gozdu. Prva bela odeja pa je, žal, zahtevala tudi svoji žrtvi. Ko je V soboto okoli 19. ure vozil svoj avto Fiat 600 iz Trente proti Vršiču, je Janez Dirjec na blagem ovinku, kjer cesta zavije čez Sočo, z vozilom zadel v obcestni kamen, ga izruval in se šati, češ da bi moral priti v spremstvu orožnikov iz Ogle- ničil dva soda, dva zaboja in strop, ki ni bil ometan. Škodo cenijo na 25.000 lir. Oško- ja ter so ga poslali nazaj. Ko > dovanka je zavarovana. Ga- potem prevrnil v Sočo. Prevr-I Vipavski dolini. tičalo v meter globoki Soči in v njem sta izgubila življenje zakonca Janez in Fani Dirjec iz Ljubljane, ki sta hudo poškodovana utonila v vo-di. Ponesrečenca sta zapustila 15-letnega sina. Vest o hudi nesreči, ki je letos zahtevala že devetnajsto smrtno žr-'ce v Ločnik, Ul. Udine 17, tev na področju okraja, je | kjer je v hlevu Marije Fon-pretresla ljudi po Soški in] dameni, ki jim služi za se je ponovno vrnil v Oglej, so ga tu končno zaslišali in potem pospremili na orožniško postajo v Villessah. Pri včerajšnji razpravi in tudi pri prejšnjem zaslišanju se je Abrami izgovarjal, da ni priskočil na pomoč ponesrečencu, ker se mu je zdelo, da so mu prišli na pomoč že drugi ljudje. Zato je smatral za bolj pravilno, če prijavi takoj vso zadevo orožnikom in ker ni vedel za drugo bližnjo orožniško postajo se je odpravil v Oglej. Dodal je tudi, da če bi hotel zbežati, bi to prav lahko storil, ker ni bilo nobenega človeka, ki bi bil prisoten pri nesreči in bi lahko pričal proti njemu. Po zaslišanju nekaterih prič, ki so prišle na kraj nesreče takoj potem, je sodni dvor obsodil Abramija na 6 mesecev in 15 dni zapora, na plačilo odškodnine in stroškov oškodovani stranki ter na plačilo sodnih stroškov in odvzem voznega dovoljenja, za dve leti. Kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Ze takoj pa je sodišče določilo odškodnino civilni stranki v višini 500.000 lir za njene sodne stroške. Državni tožilec dr. Caputo. predsednik sodišča Cenisi, zapisnikar Omeri. Obtoženca je branil odv. Campeis iz Vidma. * # # Pri drugi razpravi je bila zopet predmet obravnave prometna nesreča, ki je zahtevala prav tako smrtno žrtev, in sicer dne 16. septembra 1958 v Ronkah. Na zatožni klopi je tokrat sedel 53-letni Sergio Piccoli iz Trsta, Ul. S. Fran-eesco 16. Obtožen je bil, da je omenjenega dne ob 13.30 v Ronkah do smrti povozil 17-let-nega Renza Pizzamiglia iz Be-gliana, ki se je peljal na kolesu pred njim po ulici v Ronkah. Piccoli, ki se je pripeljal s svojim «Fiat 1100/100» iz Milana, ter se je pri krmilu menjaval s svojo ženo, ki je prav tako bila v avtomobilu, je hotel kolesarja pred seboj prehiteti. Ko je bil že skoro ob njem, pa je ta iz neznanih vzrokov krenil s kole-tom proti levi, to je proti avtomobilu in prišlo je do močnega trčenja, pri katerem je Pizzamiglio zadobil hude poškodbe, ki jim je potem podlegel. Odvetnik Poillucci iz Trsta, ki je obtoženca zagovarjal, je v svoji obrambi poudaril, da je bil kriv nesreče kolesar, čemur so dokaz tudi poškodbe na kolesu, ki jasno kažejo, da ga avtomobil ni zadel od zadaj, ampak od strani. Sodišče je navedbe obrambe upoštevalo in je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Dodamo naj še, da je bil avto zavarovan za 50 milijonov lir. Pri padcu v stanovanju si je zlomila gleženj Ob 15.20 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljal; v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 66-letno Mario Scorianz iz Ločnika, Ul. Brigata Re 26. Dežurni zdravnik ji je ugotovil zlom levega gležnja. Scorianzova mu je povedala, da si je nogo zlomila pri padcu v stanovanju. Pridržali so jo na zdravljenju s progno-zo okrevanja v enem mesecu. Požar v Ločniku Ob 19.10 so poklicali gasil- silci so v eni uri, kolikor časa so se mudili na pogorišču, pogasili ogenj in tako obvarovali pred uničenjem tudi senik, ki je bil tik shrambe, v katerem je bilo precej sena. Družinski prepir, ki se je slabo končal Romilda Starchi, stara 62 let, stanujoča v Ulici Michelstaed-ter št. 9, se z možem sicer dobro razume in je poročena že dolgo let. Toda včeraj sta se sporekla. Beseda je dala besedo, in še preden je potekla minuta, sta si bila v laseh. Na vsem lepem je ženska pričela krvaveti iz rane na levi pod-lahtnici. Kako se je ranila, tega nismo izvedeli, vendar so. dijo, da je rana nastala z nekim rezilom. Z rešilnim avtom so1 jo ' odpeljali v bolnišnico v tii'. VittOiTO Veneta. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! do ponedeljka 20. t. m. do 18. ure. Prošnje je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo prosilci na omenjenem naslovu, stanovanja pa bodo dodeljevali po pravilniku, kot je tiskan na tem obrazcu. Prošnje bodo upoštevali za vse leto 1962 sproti kot bo kakšno stanovanje prosto. Seveda pa pri tem ne pridejo v poštev stanovanja, ki so namenjena ezulom ali bivšim stanovalcem barak, ker takih hiš ne upravlja IACP, Jufri v Šfeverjaiiu sestanek zaradi otroškega vrtca Števerjanski župan je za nedeljo po maši sklical na občini sestanek, katerega se bodo udeležile vse matere, ki so podpisale pismo, naslovljeno na župana, v katerem zahtevajo, naj občina čimprej, po možnosti še v tem letu, otvo-ri poslopje otroškega vrtca, ki so ga dogradili letos spomla-di, da bi se v njem zbirali otroci, ki so dopolnil; predpisano starost. Občinska uprava namerava prizadetim staršem dopovedati, da je vrtec zgradila z namenom, da bo odprt od spomladi do jeseni, nekako od konca marca do konca oktobra, ker je ta čas najbolj prikladen za Brda. V tem času imajo briški kmetovalci polne roke dela; najprej okoli češenj, potem pa okoli trte in zares nimajo časa, ne moški ne ženske, da bi se preveč posvečali negi in vzgoji otrok. Počitnice b; bile pozimi, ko je mraz in je najbolje, če so otroci doma. V šoli namreč tudi niso napeljali centralne kurjave, ki je skoraj neobhodno potrebna. «»-------- Seja odbora kmečke blagajne v Števerjanu Včeraj zvečer ob 20. uri je bila na županstvu v Steverja-pu seja odbora vzajemne bolniške blagajne neposrednih ob. delovalcev, ki so se je udeležili odborniki kakor tudi člani razsodišča. Razpravljali so o proračunu za leto 1962. Goriški nogomet Na igrišču v Sovodnjah jutri tekma s Podgoro Juventina in njeni navijači pa gredo v Furlanijo na tekmo in na «pršut» Po nedeljskem neuspehu v Slovrencu so se sovodenjski nogometaši ta teden bolj temeljito pripravili na jutrišnje srečanje s Podgoro, ki bo ob 14.30 na domačem igrišču v Sovodnjah. Njihov trener je napravil tudi precejšnje spremembe v sestavu moštva, ki naj bi v naslednjih tekmah pokazalo, v kakšni obliki bi bilo najboljše. Seveda vlada za tekmo veliko zanimanje tudi med domačimi navijači, ki bodo prav gotovo prišli v velikem številu na igrišče. Borba bo trda, saj je Podgora znana kot močna ekipa. Sicer je pa tudi tradicija Sovodenj-cev takšna, da se bolje izkažejo proti močnemu nasprotniku, kot pa proti tistim, kjer se zdi, da jim je zmaga že zagotovljena. Upajmo, da bo tudi jutri tako. Za tekmo naj se predstavijo na igrišču naslednji igralci: Maggio; Podgornik, Devetak, Re, Tomšič, Petejan I., Pete-jan II., Cijak, Ferfolja I„ Fer-folja II., Anselmi, Vižintin, Graba, Pelicon in Terpin. # * # Standreška Juventina pa bo odšla jutri v Furlanijo in sicer v S. Daniele, kjer se bo pomerila s tamkajšnjo ekipo in skušala popraviti neuspeh, ali bolje smolo od prejšnje nedelje. Odpeljali se bodo z avtobusom s trga v Standrežu ob 12. uri. Z igralci se lahko odpeljajo tudi navijači, v kolikor je razpoložljivih mest. Vožnja tja in nazaj stane 300 lir. V S. Daniele bodo lahko navijali za svoje moštvo in če bo uspeh dober, jim bo po tekmi še bolj teknil znani tamkajšnji «pršut», ki ga sladokusci tako cenijo in pravijo, da nič ne zaostaja za češkim. Ponoven vpis v volilne sezname Občinske uprave so prejele voliln; seznam. Priložiti morajo tudi rojstni list. Predpis ne velja za tiste občane, ki so normalno dopolnili starost za vpi* v sezname, ampak samo za tiste osebe, ki so bile izbrisane iz seznamov zaradi odlokov nadrejenih oblasti. Rok za predložitev prošnje poteče 15. novembra. Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici imata občni zbor združitve obeh zvez v nedeljo 19. novembra 1961 v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES C KINO J v GORICI CORSO. .17.15: «Vam ugaja Brahms?*, I. Bergman, I. Montand in A. Perkins. A-meriški film, mladini pod 16. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Vohun stoletja«, Th. Holtzmann in K. Ki-shi. Italijansko-francoski cL nemascope. VITTORIA. 17.15: «Macist proti volkodlaku«, G. Scott in Gianna Maria Canale. Cine-mascope v barvah. Italijan-sko-ameriški film. CENTRALE. 17.00: ((Ljubezenska obsedenost«, L. Turner, E. Zimbalist mlajši. Ameriški.barvni film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,8 sto- obvestilo, da morajo na podla- I pinje ob 14.30, najnižjo 10,4 gi člena 3 volilnega zakona stopinje ob 19. uri. Povprečna vložit; pismeno prošnjo tiste j dnevna vlaga je dosegla 90 od-J. J. shrambo, nastal požar ter u-i osebe, ki hočejo doseči vpis v stotkov, dežja je padlo 37,6 mm. Po mednarodnih tekmah nadaljevanje nogometnega prvenstva A lige Roma, Juventus in Inter iščejo točke na tujem Videmčani v Lecco z možnostjo zmage? Po vsestranskih uspehih, ki so jih zabeležili zastopniki italijanskega nogometa tako na tujih tleh, kjer so si z zmago nad Izraelom priborili pravico do nastopa v finalni skupini svetovnega prvenstva v Cileju kot na tujem, kjer so igrali nedločeno v med-zvezni tekmi s Škotsko in celo premagali Angleže, se bo kolo nogometne A lige zopet zavrtelo po starem običaju in bo teklo po predvidenih tirih. 2e včeraj so se začeli iz raznih strani vračati v Italijo igralci. Juventus je prispel v Turin in malo je manjkalo, da se ni letalu, ki je igralce pripeljalo domov, pripetila nesreča. Vse se je srečno izteklo in sedaj nima njihov trener nobene druge skrbi kot sestaviti dovolj močno in obenem vigrano moštvo, ki bi znalo uspešno kljubovati Milanu. Skrbi niso majhne, predvsem ker bo Milan igral na domačih tleh. Milančani verjetno bodo vzeli bolj resno to tekmo v roke kot so jo Beograjčani v tekmi za pokal evropskih prvakov. Zato je Juventus tudi praznoval zmago, pa čeprav ga ta lahko stane še kar drago. Sicer je tudi res, da Juventus ne misli več na državni naslov in da bo napravil vse, da pride do pokala evropskih prvakov. Milan pa je nasprotnega mnenja in ker ima še možnosti, bo napravil vse, da se v le- Totocalcio Fiorentina-Roma I X LR Vicenza-Venezia 1 Lecco-Udinese 1 X Mantova-Bologna 1 X Milan-Ju ventus 1 X 2 Palermo-Atalanta 1 X Sampdoria-Inter 1 X 2 Spal-Padova 1 Torino-Catania 1 Varese-Biellese 1 Cagliari-Pisa 1 Marsala-Tevere Roma 1 Pescara-Potenza 1 Ivrea-Faofulla I X Leg nano-Ma rzotto 1 stvici čim bolj dvigne. Ta pa ne bo edina tekma, ki bi bila omembe vredna. Najmanj dvoje srečanj bo še pritegnilo zanimanje ljubiteljev nogometa. Ena bo v Florenci, kjer bo gostovala nevarna Roma. Kakšen rezultat lahko pričakujemo iz tega dvoboja «velikanov»? Vsi trije so možni, pa čeprav se prognoza prav zaradi domačega okolja rahlo nagiblja na stran prvih, ki so v zadnjem času pokazali, da so na najboljši poti in da se poslužujejo modernega in učinkovitega sistema nogometne igre. Zal so nekateri igralci preveč nestalni in to lahko precej škoduje moštvu v vijoličastih dresih. Roma, ki bo šla v goste k Petrisu in tovarišem, bo skušala ohraniti vsaj neodločen rezultat, ki bi zadostoval, da bi ostala na sedanjem mestu. V primeru poraza pa bj morala prepustiti stolček Fioren-tini in se preseliti za stopnico ali morda tudi več nižje. Brez dvoma obeta to srečanje zanimivo, ostro in tudi razburljivo borbo od začetnega pa do končnega žvižga sodnikove piščalke. Kaj čaka Inter v Genovi, kjer bo gostoval na igrišču Sampdorie? Nedeljski gostje Veselinovičeve in Boškove e-najstorice so dovolj močni, da si lahko tudi privoščijo zmago na tujih tleh. Toda v nedeljo ne bo šlo samo za točke pač pa tudi za prestiž. Tudi na tem igrišču bi morali prisostvovati lepi in napeti borbi pod pogojem seveda, da napad Sampdorie steče kot bi moral. Brez dvoma se lahko reče, da ni nedelje brez zanimivih srečanj. Tudj za Torino bo prihodnje kolo važno. Obdržati ali ne drugo mesto. To je vprašanje Turinčanov, ki Je to športno? Incidenti, do katerih je prišlo med, in posebno pred koncem, tekme Partizan-Ju-ventus v Beogradu, so vsekakor vredni obžalovanja in obsodbe, toliko bolj, ker je Ho za mednarodno srečanje dveh državnih prvakov. V tem smislu so izzvenele tudi izjave, ki so jih po srečanju dali voditelji in posamezni igralci obeh moštev. Toda italijanski tisk je začel sedaj stvari prikazovati in komentirati po svoje, tendenciozno in neobjektivno, Vso odgovornost za dogodke meče na igralce Partizana in delno na sodnikovo neodločnost, pozablja pa, da so na igrišču bili vendarle tudi igralci Juventusa, za katere je že iz izkušenj italijanskega državnega prvenstva znano, da niso ravno vzgled ponižnosti. Predvsem neobjektivna pa se je pokazala italijanska televizija, na kateri so predsinoii pokazali nekaj odlomkov iz srečanja, predvsem vse tri dosežke, nekaj nekorektnih posegov Partizanovih igralcev in seveda zaključno množično sceno medsebojnega obračunavanja. Toda čudno, njihov filmskih trak ni pokazal niti e-ne same grobosti Juventuso-vih igralcev, niti enega samega najbolj skromnega prekrška italijanskih ešam-pijonov», pa čeprav so vsi oni, ki so na našem Krasu, pa celo v samem mestu, spremljali potek tekme po jugoslovanski televiziji, lahko kljub razmeroma nerazločnemu prenosu razločno videli, kako je bil te v samem začetku tekme grobo poškodovan Partizanov branilec Jusufi, kako je bil pred koncem prvega polčasa pokošen Kovačevič in kako je v zaključni sceni tudi sicer vseskozi prepirljivi Sivori odigral svojo vlogo. Nič o vsem tem, niti najmanjše drobtinice, zraven pa še pristranski komentar tako, da je bila resnica ja do kraja spačena. Ce ni bilo športno to, kar se je dogajalo na igrišču, tudi ni športno to, kar je naredila televizija in kako prikazuje dogodke tisk. Zakaj ščuvati duhove, ko jih je z objektivno oceno mogoče pomiriti in z enakopravno obsodbo enih in drugih tudi preprečiti v bodočnosti? imajo priložnost, da ostanejo tam kjer so. Catania, ki prihaja v goste, jih ne bi smela ovirat; na tej poti. Bolj zanimivo bo pogledati v daljni Palermo, kjer bo igrala tretjeplasirana Atalanta. Tudi tu bo skušala enajstorica iz Bergama priti iz borbe brez skelečih ran, ker lahko samo v tem primeru upa na onra-nitev položaja v razpredelnici. Sicer bo šlo težko in nihče se ne bi čudil porazu kot se ne bi čudil niti zmagi. Vse je namreč mogoče v letošnjem nogometnem prvenstvu. Tudi zmaga Venezie v Vicenzi in Udinese v Leccu. Obema b; prišli prav obe točki in še posebno Videmča-nom, ki se skušajo ojačiti z upanjem, da se bodo izmazali iz nerodnega položaja na dnu razpredelnice, kamor so zašli. Preostane še zadnja tekma tega kola, ki bi se morala, vsaj po sistemih igre obeh tekmecev, končati brez zmagovalca in premaganca. Neodločeno torej med Spalom in gostujočo Padovo? NOGOMET MONTEVIDEO, 10. — Urugvajska nogometna zveza je potrdila, da bo poslala v začetku prihodnjega leta državno reprezentanco na turnejo po Evropi. 18. aprila 1.962. leta bo urugvajska reprezentanca igrala proti Madžarski, 22. istega meseca proti enajstorici CSSR ali Vzhodne Nemčije ali Jugoslavije, 27. proti SZ in 2. maja proti Škotski. * » * GLASGOW, 10. — Povratno srečanje medzveznih reprezen- I Pele vedno dražji Ponudba iz Madrida: milijon dolarjev Blaznost raznih predsednikov nogometnih klubov verjetno še ni dosegla višek. Za razne osebe, ki imajo to lastnost, da znajo bolje kot drugi udariti po usnjeni žogi, so petični in slavohlepni predsedniki že potegnili težke in težke milijone iz klubskih blagajn in včasih iz lastnih žepov. Več ali manj so že najboljši igralci v Italiji in Španiji. Ker hočejo klubi vedno nove elemente, so se oči uprle v Južno Ameriko in še posebno v Brazilijo, kjer živi in igra eden najbolj slavnih nogometašev. To je Pelč, ki ni samo neprekosljiv igralec temveč tudi pisatelj. Pred dnevi je dobil milijone in milijone samo zato, da je dovolil prevod v nemščini in angleščini njegove knjige «Jaz sem Pele*. Sedaj pa ponujajo zanj celo milijon dolarjev, da bi ga privabili v Evropo. Najbolj pa preseneča ta ponudba ker prihaja iz Madrida, kjer bi lahko milijone brez dvoma lepše uporabili. Toda petični voditelj kluba Real Madrid se za revščino okoli sebe ne meni ter čisto «računarsko* trdi, da se bo nakup izplačal, ker bi Peli privabil v nogometne arene še več gledalcev, kot jih prihaja sedaj. iiiiiiiiiiiiuiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiTUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Ce bo vreme naklonjeno prirediteljem Z atletiko in nogometom jutri zaključek 4. športnega tedna V začasni lestvici najboljših društev Škamperle premočno prvi Boks po svetu Prokurator Olivieri ogoljufal ameriškega boksarja Johnsona? Po dveh letih povratni dvoboj Rinaldi-Wemhoner FILADELFIA, 10. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije (verzija NBA) Harold Johnson je obtoži] lastnega prokuratorja Pata Olivierija kršitve pogodbe in je odločno zahteval razveljavitev. Američan Johnson je še posebej obtožil Olivierija, da si je ilegalno prisvojil del nagrade za dvoboj, ki ga je imel pred dvema tednoma v Sattle-ju in sicer 3725 dolarjev, to je preko 2 milijona lir. * » • RIM, 10. — Italijanski prvak srednjetežke kategorije Giulio Rinaldi bo imel 24. t. m. zvečer možnost, da se oddolži za poraz, ki mu ga je 21. novembra 1959. leta zadal v Milanu Nemec Wemhoner. Ni bilo lahko prepričati Wemhonerja, da je pristal na povratni dvoboj. Nemec je zahteval od organizatorja srečanja dva milijona in pol nagra- Neugodno vreme je preteklo soboto preprečil marljivim prirediteljem 4. športnega tedna, da bi srečno in brez zaprek izpeljali do kon ca sestavljeni spored. Vsa tekmovanja so se uspešno končala kot je bilo predvideno, le atletika in nogomet sta morala odpasti, ker je naliv preplavil igrišče in tekališče. Prirediteljem je bilo žal od- povedati tekmovanje v atle- tanc Italije in Škotske bo , tiki, za katerega se je prija-predvidoma 6, maja v Neaplju. I vilo preko 60 tekmovalcev in iiiiiiimMiiimiiitiiiitiiiiiitiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiuiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiijiiia Finalista v nogometu Finalna nogometna tekma v okviru 4. športnega tedna bi morala biti zelo razburljiva. To še posebno, ker se bosta srečali borbeni enajstoricj Proseka (na gornji sliki) in Križa (spodaj) tekmovalk. Zato so sklenili prenesti tekmovanje na jutri v nedeljo. Seveda tudi v tem primeru velja dejstvo, da je vse odvisno od vremena. Zal so morali prireditelji izbrati slabo uro za začetek, toda krivda ni na njihovi strani. Šele od poldne dalje je igrišče prosto ir. prav tedaj se bodo začele pr-'e borbe za točke. Sredi sporeda bodo nastopili moški v teku na 30 metrov. Njim bodo sledita dekleta na 60 m dolgi progi, kjer se bodo tako; zatem spoprijeli mladinci, ki bodo tekmovali v sklopu troboja. Naj omenimo, da se je za tekmovanje prijavilo skoraj 40 mladih ljubiteljev te športne panoge. Po mladincih pa bodo finalne tekme tako za moške kot za dekleta. Še prej bodo borbe v skokih in metih tako za moške kot za ženske, medtem ko bo atletski sportd zaključil tek čez arn in strn. Po zaključku atletskega tekmovanja pa bodo šli na igrišče nogometaši Proseka in Križa, da se pomerijo za častno prvo mesto. Brez dvoma bo ta tekma, kot tudi atletika, privabila na stadionu • Prvi maj» gledalce, ki jih ni med tekmovanjem letošnjega tedna nikoli manjkalo. Ze pred začetkom letošnjega športnega sporeda smo javili, da so na razpolago zmagovalcem in tudi najboljšim ekipam številni pokali in druge nagrade. Po tekmovanjih, ki so jih zaključili preteklo nedeljo (seveda niso štete točke za atletiko in nogomet), si je največ točk priborilo prosvetno društvo od Sv. Ivana Škamperle. Začasna lestvica je naslednja : ŠKAMPERLE 112,25 točke RMV 39,75 točke PROSEK 38,75 točke CANKAR 31 točk NABREŽINA 29,75 točke DIJAŠKI DOM 26 točk ROCOL 21 ’ točk SKEDENJ 19 točk BARKOVLJE 10,75 točke KRI2 SPDT BORŠT GORICA 10 7 6 4 točk točk točk točke Jutrišnje atletsko tekmovanje v okviru 4. športnega tedna bo potekalo po naslednjem razporedu: ob 12; skok v daljino in met krogle 13: skok v višino in met diska 14: tek na 80 m za moške, tek na 60 m za dekleta in mladince ter finale tekmovanja moških in deklet 15: tek čez drn in strn 15: finalna nogometna tekma Prosek-Križ de, katero so mu kot kaže priznali, Wemhoner, ki ima 31 let, je eden izmed najbolj kvotiranih nemških boksarjev. V štirih letih profesionalizma je nastopil 40-krat. Zmagal je 35-krat, dvakrat je moral pristati na neodločen izid, medtem ko je trikrat klonil boljšim nasprotnikom. Na sporedu boksarskega večera, kj bo v Rimu, je tudi dvoboj med Američanom Mačkom in Brazilijancem Mora-som. Zanimivo je, da sta prokuratorja obeh boksarjev stavila na izid dvoboja pol milijona lir. * * * TORONTO, 10. — Včeraj je prispel v Toronto svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson, ki se bo do 4. decembra pripravljal za dvoboj za naslov prvaka s Tomom MacNeeleyem. # # # SAN FRANCISCO, 10. — Trije boksarji se potegujejo za naslov svetovnega prvaka Petelinje kategorije, za katerega se bodo morali boriti s sedanjim prvakom Ederjem Jofre-jem (Brazilija). Ti boksarji so Američan Herman Marquez in Mehikanca Jose Medel in Igna-z’o Pina. Pred odločilnim srečanjem bo moralo priti v začetku prihodnjega lota do izločilnega dvoboja med Mar-quezom in Pino ali Medlom. JOHANNESBURG, 10. — Bivši svetovni prvak vvelter in srednje kategorije Ray Su-gar Robinson bo v kratkem dvakrat nastopi] v Južn; Afriki. V prvem srečanju, ki bo v Basutolandu, se bo spoprijel z južnoafriškim prvakom Gertom Hottyjem, medtem ko imiitimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiimiiiiHiiiiiimiiiMiiiitiiiiitimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiim Resna obtožba lista «Arbeiter Zeitung» Nacisti mrgolijo tudi v telovadnicah... DUNAJ, 10. — Pred dobrim tednom je glasilo avstrijske socialistične partije »Arbeiter Zeitung* javno obtožilo člane avstrijske telovadne zveze neonacističnega delovanja. Ta športna zveza je' bila že v preteklosti pred «anschlussom» leglo nacistov in je med drugim organizirala puč na zvezno vlado, ----------------------- ki je dosegel višek 25. julija 1934. leta z umorom kanclerja Dollfussa. Časopis navaja v svojem članku značilne primere te neonacistične dejavnosti, s katero člani zveze poveličujejo Hitlerjeve vojake in skušajo uničiti smisel avstrijske domovine, da bi tako razširili idejo velikonemške domovine. Revija telovadne zveze je celo nekoč objavila naslednje: «Država in nacionalnost sta realnost različne vrste. Zato pazite, da izraz * Nemec*, ki določa našo superdržavno pripadnost, ne ostane v splošnem jeziku samo smisel pripadnika vzhodnonemške države. En primer: 3 ljudje iz Muenchena, 2 iz Stuttgarta in 2 iz Salzburga je 7 Nemcev in ne 5 Nemcev in 2 Avstrijca, kot je to predpisoval jezik naših nekdanjih okupatorjev. S to opredelitvijo se hoče lažno prikazati, da mi Avstrijci ne pripadamo nemške- mu ljudstvu. Cas je, da zabrišemo duševno škodo okupacije v desetletju po 1945., ko je bila volja tujih zmagovalcev najvišji zakon*. «Arbeiter Zeitung* omenja, da avstrijska telovadna zveza ni samo majhen del nacističnega podzemlja, temveč močna legalna organizacija, ki se poslužuje javnih finančnih sredstev in ki ima možnost, da izvaja propagandno delo po šolah. V številnih krajih ima popolnoma urejene telovadnice in tudi podporo županov ter občinskih svetovalcev. «Njeno stališče do Avstrije in do nacistične preteklosti je sramota za našo državo. Medtem ko po šolah skušajo pri pouku zgodovine usmeriti nove sile proti demokraciji, dela *avstrijska* telovadna zveza prav obratno*, zaključuje socialistično glasilo svojo obtožbo. bodo morali za drugi dvoboj šele določiti nasprotnika. * * * RIM, 10. — Italijanska boksarska zveza javlja, da so po zdravniškem pregledu dovolili Ottaviju Panunziju iz Rima nadaljevanje udejstvovanja na ringu, medtem ko so Amontiju predpisali trj mesece počitka s prepovedjo nastopa. NOGOMET MILAN, 10. — Vse kaže, da je neki angleški nogometni klub ponudil Milanu za Grea-vesa večji znesek, kot sta ga ponudili Manchester in Totten. ha m. Zaradi tega je predsednik Milana sklenil poslati v Anglijo društvenega tajnika, ki naj bi uredil vse potrebno za sklenitev «prodajne» pogodbe. ATLETIKA Zlom noge jugoslovanski maratonca Stojanoviča MAKARSKA, 10. - M? pripravami najboljših ju*° .. vanskih atletov, ki treniraj za evropsko atletsko P , stvo, se je hudo pošk°“°v znani maratonec StojaM ^ Zlomi] je nogo na treh stih. Nesreča se mu ni Pr'", tila na treningu, temveč « odmorom v njegovi sobi. hotel vstati s stola, nlU(je|. spodrsnilo, pri čemer je J1*-j. Po operaciji v splitski bo ^ nici je odpotoval domov Osijek, kjer bo moral da J ^ sa počivati. Zdravniki Pa le mnenja, da bo kmalu 1* začel redno vaditi. _______________NOGOMET _____ BEOGRAD, 10. — Po du bivšega kapetana no?? tašev Crvene zvezde Tasi ^ preteklo nedeljo PreVZ_e„i, častno in odgovorno Šekularac. BOKS ŽENEVA, 10. — Med » narodnim mitingom je *ta’Lj| sk: boksar srednje katefS ^ Gianni Lommi premagal n fluel- po točkah v 10 rundah coskega prvaka Jeana le i. «iiiiiiiiiiiiikiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMif.itii«ii>iiitiiiiiiii>ii**i*i"l|il> V Melbournu finale za Davisov pokol Med Avstralijo in Italijo odločilni challenge - round Srečanje bo 26., 27. in 28. decenibro na travnatih igriščih BOLOGNA, 10. — Danes zjutraj so se začele v palači priprave italijanskih teniških igralcev, ki jih le nična komisija izbrala tako za nastop za Davisov P^, v Melbournu (26., 27. in 28. decembra letos) ter za go kolo turnirja za pokal švedskega kralja. ,.D*.n.auzius2t .»E 7'mpxj vs*aTs®ts ki stanujeta v B.l.gni in si- v prihodnjih dneh ' namreč še ni določen). ^ drugi ostali na skupne ^ ningu v Bologni do * . Po končanih priprava ^ nekaj dni prosti, 29. bodo pod vodstvom _ 0(,bfr managerja« Jaroslava j? url|fr ga odpotovali v Trening bodo seveda n vali v Avstraliji in 51. cjpb travnatih igriščih ‘Ten?’S ud*" Victoria», kjer se boO (,f» ležili od 4. do 9. deg^jj turnirja in kjer bo k°* tekma za »solatno skleu^eš ironično imenujejo pokal' . , j-ripr*" Da bi igralce bolje PaVn8" vili za hitro igro na v0di' tih igriščih so tehnicn ^<■ telji sklenili trenirati . f j( ketih športne palače, -tftV, odboi žoce večii in r U? ORLANDO SIROLA cer Orlando Sirola in Beppe Merlo. Ostale povabljence so pričakovali v večernih urah razen Nicole Pietrangelija, ki je bil še včeraj v Braziliji in se bo vrnil domov prihodnji ponedeljek. Italijanska teniška tehnična komisija je trenutno določila samo Pietrangelija in Sirolo za člana ekipe, ki bo nastopila na «challenge-roundu» v Avstraliji. Tretjega igralca bodo morali po Gardinijevem negativnem odgovoru izbrati izmed članov druge ekipe, ki tekmuje za pokal švedskega kralja. Igralci, ki pridejo v poštev za potovanje v deželo kengurujev so Sergio Jaco-bini, Giuseppe Merlo, Miche- odboj žoge večji in ravnotežja težje. ^ namreč prepričan, da \ ji Tudi ona je bila trudna in, če se je ozrla po P° ,'e ltl* vila v neizmerno daljavo, jo je obšel strah in stopil® J ^ ^ kakor da bi hotela preskočiti z enim samim kor® ji'' dolino, ki se je vlekla od holma do holma. Toda saIL&K°f! Je nagnil, noge pa so stopale trudno m enakomerno Megla se je bila vzdignila, sivi oblaki so viseli 11 Pr£ilo je. (Nadaljevanj«