OKTOBER J N 18. poblnk. J P Angeli varuhi ® T Terezija * s FrančiSek Asia. | £ Placid J P Brunon + kljub pritisku, ki se iz-- Jai nanj doma, vsaj toliko ,^'Sa> dokler ne bo prejel urad-povabila, ne samo od g^čije, marveč tudi od An- •'e in Francije, j^načilno je, da so zagnali jkrik, naj se predsednik v lcne nepovabljen vmešavati ij,6VroPske zadeve, z malimi g^ami ravno tisti, ki clru-(Jj,v? kriče, naj se Amerika t^1 Popolnoma proč od Ev-in naj tudi ne prodaja ^ zia državam, ki so v vojni. n čigava se, da s tem ti se-°rJi jasno kažejo svojo na-S(.^enost do Hitlerja; za po-dovabje k miru, ki bi bil v j0 cl Hitlerju, Roosevelta sili-Uv naspr°tujejo pa nasprotno °AU orožJa' ki bi ^ii ugoden ;^nglijo in Francijo. krogih se izraža mnenje, , da res želi miru, in sicer ker ve, da je Nemčija v, Predvsem, pravijo, ni Shi v kongresnih t>P°8no Hitler f»to tlfah bi najbrž nikdar verjel, da .nglija in Francija res i^ v vojno proti njemu, V0. 1 2ato ra,d videl, da bi se Čejaa nehala, predno se je za- v večjem obsegu. Drugič u. Se tudi meni, da je pričelo mig- - - - - • KARDINALOVA OPOROKA Kardinal Mundelein zapustil le malo osebno premoženje. Chicago, 111. — Iz cerkvenih krogov se je ugotovilo, da po kardinalu Mundeleinu, ki je umrl zadnji teden, ne more nihče pričakovati kake znatne dediščine, češ, da je zapustil le malo osebnega premoženja, kžtfti svojo skrb je posvetil ne sebi, marveč raznim cerkvenim ustanovam. Trdi se, ko se bo odprla njegova oporoka, ki je točasno še zapečatena, se bo videlo, da je ta "kratka, preprosta in krasna kot izraz neomajne vere, da dobrote sveta niso nič v prhneri z zakladi vere." Kolikor se ve, je zapustil kardinal svoj 6 premoženje chica-škemu škofu, da se uporabi v potrebe nadškofije. -o- ANGLIJA ŽELI OROŽJE IN PILOTE OD KANADE Washington, D. C. — Kakor govore poročila iz Kanade, Anglija ne pričakuje, da bi ji ta dominijon poslal kake velike vojaške čete na pomoč; pričakuje pa, da bo Kanada prispevala svoj del k vojeva-nju s tem, da pošlje v Anglijo čim največ aeroplanskih pilotov in pa čim največje množine orožja in municije. -o- ŠE EN PODMORNIK BLIZU AMERIKE Washington, D. C. — Iz Bele hiše se jo zadnji ponedeljek javilo, da so mornariške patrulje dan prej zapazile neki tujezemski podmornik v južnih ameriških vodah, namreč okrog 20 friilj zapadno od Key West, Florida. Neki podmornik so opazili blizu Floride že prej, namreč v soboto, in domneva se, da je utegnil biti v obeh slučajih isti. -o- PAPIR JE DRAGOCENOST V NEMČIJI Berlin, Nemčija. —* Med druge "dragocenosti" na katere morajo Nemci skrajno paziti in varčevati z njimi, spada tudi navadni papir. Ko gredo gospodinje nakupovat v prodajalne, morajo prinesti s eboj posodo, v kateri odnesejo 'blago domov. Trgovcu namreč ni dovoljeno, da bi blago zavil v papir, kajti papirja tako primanjkuje, da se mora njega uporaba d,o skrajnosti omejiti. Kdor pa želi kupiti kako obleko ali čevlje, mora prej pismeno prositi za dovoljenje oblasti. Nato se pride kak preglednik prepričati, ali stranka res potrebuje, za kar je prosila, in potem se šele izda dovoljenje za nakup, ali pa tudi ne. ITALIJA SE BOJI SLOVANOV S skrbjo glede na širjenje ru- sega vpliva. Rim, Italija. — V fašističnem časopisju se je pričela izražati skrb nad tem, kako si Rusija širi svoj vpliv v severni Evropi, in, kako se mora Nemčija pred njo umikati. Nanaša se to na poročila, da je Hitler odredil, da se iz baltskih držav izseli naj stotisoče Nemcev domov. Eden listov pravi: "Po sedmih stoletjih borbe proti slovanskemu vplivu se nemške manjšine, ki so bile predstraža v severovzhodni EV'ropi, umikajo Mn prepuščajo svoja taešta Rusom." To, pravi list, vzbuja skrb, kajti pomeni, da se za-pad umika vzhodu. — Brez dvoma je Italija v skrbeh, da ne bo Rusija pričela izvajati enakega vpliva tudi na Balkanu, ki ga ona smatra za svoj delokrog. -o- NAD ,$1 ZA GALON GASOLIN A Rim, Italija. — Gasolin je v Italiji prava izrednost in vožnja z avtomobilom Jv resnici luksus. Tega kuriva v Italiji tako primanjkuje, da se mora plačati za en galon nad, $1. Skoraj ves gasolin mora Italija uvažati. SPRAVA ODVISI OD CIO, PRAVI FEDERACIJA Cincinnati, O. — Delavska federacija je s tukajšnje svoje konvencije zadnji torek odgovorila na Rooseveltov apel k spravi s CIO, da je od CIO odvisno, ali bo do sprave prišlo ali ne. ITALIJA UMIKA SVOJE PRSTE Rim, Italija. — V fašističnem časopisju se je v ponedeljek kar nenadoma napravil konec kampanji za podpiranje Hitlerjevega mirovnega, načrta. Listi so pričeli agitirati za mir v soboto, dan po Hitlerjevem govoru. Da so zdaj tako na kratko odrezali to delo, se vidi vzrok v tem, da bržkone mislijo, da so dovolj storili za svojega partnerja, Hitlerja, s katerim so se od-nošaji zadnje čase itak ohladili, in bodo zdaj mirno čakali, kaj se bo zgodilo. PODALJŠANJE KURILNE DOBE , Chicago, 111. — Mestni zdravstveni odbor je zadnji ponedeljek odobril predlog, po katerem se ima kurilna doba v stanovanjskih hišah podaljšati za dva tedna na leto. Po zakonu morajo biti točasno stanovanjske hiše zakurjene od 1. oktobra do 1. junija. Po novi odredbi se bo moralo pričeti s kurjavo že 15. sept. KRIŽEM SVETA — Alnsterdam,Nizozemska. — Nizozemski reševalni čolni so v ponedeljek poročali, da je neki finski tovorni parnik zadel na morsko mino in se potopil. Vendar pa je bila cela njegova posadka rešena od drugih finskih ladij. — St. Gallen, Švica. — Švicarski generalni štab je izdal poročilo, da sta bila dva vojaka ubitp, ko je eksplodirala mina pod nekim mostom blizu nemške meje in razdejala most. — Kopenhagen, Danska. — V svrho varčevanja z elektriko in premogom, se je odredilo, da se bo šolski pouk pričenjal od 1. nove'mbra naprej šele ob 9. uri zjutraj, namesto ob 8. Danska mora veČino svojega premoga uvažati. RADIO VOJNA NA ZAPADNI FRONTI Pariz, Francija. — Nemška aSrmada se je pričela posluževati na zapadni fronti sistema eteričnih napadov, namreč z bombardiranjem potom radio. Zadnji ponedeljek so se oglasili na 35 milj dolgi fronti, od Moselle do Saarbrueckena, številni radio aparati, potom katerih so Nemci citirali francoskim vojakom razne izčrpke iz zadnjega Hitlerjevega govora. Ti govori so bili tako glasni, da so se slišali daleč za francosko fronto. Kakor hitro pa se je ta propagandni del nehal, so se oglasili nemški topovi. KRIZA GROZI S_FINSK0 Finska se upira zahtevam sovjetske Rusije in oborožila mejo. — Tudi Rusija pri-pravila vojaštvo in ladje. Moskva, Rusija. — Sovjetska Rusija je očividno pripravljena, da si pridobi nazaj ves vpliv v severni Evropi, ki ga je imela tmkaj bivša carska Rusija, in bo to očividno skušatla doseči tudi. s silo, ako bo potrebno. Kakor je bilo že poročano, so se tri male baltske države, namreč Estonska, Latvija in Litvenija popolnoma uklonile Rusiji, in sicer v takem obsegu, da! so celo dovolile, da bodo na njih ozemlju ustanovljene garnizije za sovjetsko vojaštvo. Podobni korak je podvzela Rusija tudi proti četrti državi, Finski. Tu pa je naletela na} odpor. Na sovjetsko povabilo je sicer odšel v torek posebni odposlanik Finske v Moskvo, toda ne z naročilom, da sme .sprejeti ruske zahteve, marveč samo v svrho pogajanj. Istočasno pa je Finska z naglico utrjevala svoje meje proti Rusiji, pripravljena na obrambo, ako bo ta s silo pritisnila. In zdi se, da Rusija računa, da bo morala pritisniti s silo. Tudi ona je namreč nagroma-dila na( stotisoče vojakov v baltskem ozemlju in poleg tega ima pripravljenih v pristanišču Kronstadtu, blizu Leningrada, celo število 'bojnih ladij. -o- OKRAJ JE OPREMLJEN S TELEFONOM! Sneedville, Tenn. — To mesto in z njim celi Hancock okraj si je privoščilo nezaslišano razkošje. Telefon je dobilo! Celih deset let je bilo brez njega, ker menda hi zmoglo tako velikih stroškov, loda zdaj se je mestni lekarnar ojunačil in si ga dal instalirati. — Nič se še ne ve, ali se bodo priredile kake javne manifestacije v proslavitev tega dogodka. Omenjeni okraj, v katere'm tO mesto leži, ima 9,500 prebivalcev. iz Jugoslavije Premeteni cigani so opeharili lahkovernega dolenjskega kmeta za cele štiri tisočake. — Stroga sodba pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Celju. — Smrtna kosa. — Še drugo iz domovine. erJa resno skrbeti, ko vidi, kako je pričel njegov zaveznik Stalin razpredati svoje mreže po vzhodni Evropi, do-čim ima on sam vezane roke na zapadu. NEMCI V RAZDEJANI VARŠAVI ________ Slika kaže nemške čete, ko so zmagovalno vkorakale v poljsko prestolico Varšavo. Tekom tednov, v katerih se je branilo, je bilo mesto po veliki večini razdejano od artilerije in zračnih bomb. Lahkovernost« še vedno dovolj Novo mesto, 15. sept.—Pred dnevi je prišla neka ciganska družba iz Hrvatske in se ustavila v neki vasi, kjer so govorili, da imajo mnogo denarja, katerega v sedanjih razmerah ne morejo pretihotapiti čez mejo. Pri uglednem posestniku Jožetu se je zglasil cigan in mu razkril skrivnost o denarju, katerega bi cigani radi spravili čez mejo na Madžarsko, pa jim je v kratkem času nemogoče to napraviti. Ker pa potrebujejo denar za potovanje nenadoma, so pripravljeni odstopiti 80 tisočakov v tuji valuti za samo 4000 dinarjev. Njemu kot uglednemu posestniku bo to tujo valuto lahko vnovčiti, dočim njijn kot ciganom je to težje napraviti. Posestnik Jože je postajal od tega dne bolj zamišljen,' da so se žena in družina bali, da je morebiti bolan. Nazadnje je le Jože povedal na skrivaj ženi o teh stvareh in žena je 'bila dobre kupčije na moč vesela. Sklenila sta, ker nista imela dovolj denarja do'ma, da poj-de mož po posojilo k svojemu prijatelju. Drugo jutro je imel posestnik denar na rokah in nestrpno pričakoval, da se prikaže cigan, pa je prisopihala mlada ciganka in povedala, da čaka moža z vrečo denarja na obronku gozda. Kmdt se je podvizal na mesto, iz previdnosti seveda, brez denarja. Ko mu je pa cigan tam razkazal neke papirje, katere je izvlekel iz vreče, kateri so izgleda li kot ameriški dolarji, italijanske lire in nemške marke ter je še z vrečo pocingljal; da je "zlato' zazvonilo, se je Jože, omaimljen od tolikega zaklada, začel opravičevati, ker ni takoj prinesel denarja. Prinesel pa da ga bo na določeno mesto zvečer, ko se bo izvrši* jlal zamenjava. In res je kmet prišel na določeni kraj s štirimi tisočaki, za katere mu je cigan izročil svoj zaklad v vreči. Veselo razpoložen jo je mož mahnil domov skozi gozd. Ni pa napravil po gozdu četrtine svoje poti, ko sta mu zaskočila pot dva cigana in mu vzela vrečo, v kateri pa gotovo niso bile kakšne vrednosti. Ker se je kmet upiral, sta ga cigana za nameček še malo prerahlja-la in nazadnje trdo privezala k neki bukvi, kjer je siromak moral prebiti vso noč do drugega dne popoldne. Lahkovernega moža je rešil iz mučnega položaja star prosjak, ki ga je pot po naključju dovedla mimo. Mož se je ves potrt vrnil po ovinkih domov, kjer so ga nestrpno pričakovali. Seveda je bilo doma razočaranje veliko. Članskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, se je danes zagovarjal 30 letni posestnik Anton Kotnik iz Kozjaka pri Mislinju, ker je 7. julija 1937 nagovoril svojega hlapca Alojza Šibanca iz Nove cerkve,da je usmrtil njegovo ženo Marijo. Šibanc je bil zaradi svojega dejanja obsojen v Celju pred nekaj tedni na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. O tem smo poročali takoj po razpravi. Kotnik je bil doslej v celjski bolnišnici, zato je biia razprava proti njemu šele danes. Kotnik je pri razpravi priznal svoj zločin. Pripovedoval je, kako je leta 1932. po očetovi smrti prevzel zadolženo očetovo posestvo. Njegova žena je mrzila Kotnikovo mater, zaradi česar je njegova mati, ki je sinu in snahi gospodinjila-, zapustila hišo in se preselila v svojo kočo. Ker Kotnikova žena ni znala kuhati, je prišlo med njo in njenim možem cesto do prepirov, ki so se stalno stopnjevali. Končno je Kotnik sklenil spraviti svojo ženo s sveta. Nagovoril je svojega hlapca Sibanca, da uslnrti njegovo ženo, in mu obljubil za to 200 din nagrade. Ko so Kotnik, njegova žena in Šibanc 7. julija 1937 spravljali krmo z voza na gospodarsko poslopje, je stal Kotnik spodaj na vozu in metal seno na pod, kjer sta bila njegova žena in Šibanc. Na dogovorjeni znak je Šibanc sunil Kotnikovo ženo s poda. Kotnikova je padla 13 metrov globoko na kamenje, ki ga je bil Kotnik prej navozil pred gospodarsko poslopje. Pri padcu si je zdrobila lobanjo ter zlomila obe nogi in roki. Nesrečnica je na: mestu izdihnila. Anton Kotnik je bil zaradi svojega zločina obsojen na dosmrtno robi j o. Do smrti se bo pokoril Celje, 15. sept. —- Pred pet- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Ivan Jakopič, uslužbenec Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani star 74 let. — V Mengšu je umrl Alojzij Blejc, bivši pi» smonoša, star 37 let. -o- Pod kolesom Brezobziren • kolesar je v Ljubljani podrl na tla s kolesom 55 letno Amalijo štran-car, ženo višjega državnega uradnika v Ljubljani. Pri padcu se je gospa hudo poškodovala in so jo morali oddati y bolnico. -o- Nesreča na splavu Nesreča se je pripetila 32 letnemu splavarju Jožetu Er-mencu iz Ljubnega v Savinjski dolini. Bruna so se namreč podrla in Jožetu zdrobila levo nogo. Morali so ga odpeljati v celjsko bolnico. Četrtek, 12. oktobra 193§ ■pi—mmmmmmmmmmmmmm— AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec PREDRZEN ROPAR V SLOVENSKI POSOJILNICI Cleveland, O. Pretekli teden v petek 6. oktobra je stopil v prostore Slovenske posojilnice na St. Clair Ave. in East 63rd street neznanec. V prostorih je bil tedaj bančni uradnik Mr. Kramar, h kateremu se je približal neznanec, potegnil skriti samokres' in zahteval od uradnika, da mu izroči denar. Prva vest se je glasila, da je neznani in predrzni ropar zbežal proti 62. cesti, kjer je vstopil v avto in se odpeljal. — Pozneje se je stvar pojasnila tako, da je predrzni ropar skočil v avtomobil ki ga je šo-firal 26 letni steklarski delavec John Kraus, ki je na St. Clair in 61. cesti čakal na zeleno luč. V avtomobilu je bila tudi njegova mati, ko je nenadno planil k avtu neznani človek, nameril na Krausa svoj samokres in, ga prisilil, da naj naglo odpelje. Kraus se je pod pritiskom grožnje udal in zapeljal avto naprej, ko je nekaj časa vozil, je na 53 cesti zapeljal avtomobil hi kraju, pograbil predrznega neznanca za roko, mu izpulil samokres in ga povrh še z njim udaril po glavi. Možak se je prestrašil in je skočil iz avto, I Kraus pa za njim in ga v naslednjem bloku dohitel in mu zadal še par udarcev po glavi. V tem je slučajno prišel mimo neki policist na motornem kolesu, ki je lopova aretiral. Pri preiskavi so našli v njegovem žepu zavoj bankovcev za nad $1.700, katere je bil odinesel iz Slovenske pošojilni-ce. Mr. Kromar, ki je bil ta čas že stvar naznanil policiji, je v lopovu takoj spoznal da je to tisti, ki ga je v posojilnici prisilil, da mu je moral iz. ročiti denar. Ropar, katerega so odvedli v ječo, je izjavil, da se piše Edward Broz, ki je star 27 let. R. Dogodki i Md Storeod p __ The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 189U Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. jprvt in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,- Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Z ob'ska v domovini Cleveland, O. — Pred krat" kim se je vrnila iz JugoslavUe Miss Vera Muren, ki je izrazila svoje veselje, da je zopet v mirni Ameriki. — Istotako sta se vrnila z obiska v stari domovini Mr. in Mrs. Joe Ostro* ška s svojo družino, ki sta Prl" šla iz Baccia v Italiji. Tudi oni 1 so zadovoljni, da so zopet na i varnem v • Ameriki. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Nasrlov uredništva in uprav« 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 EDINOST PUBLISHING GO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina* Subscription: Za celo leto ...........................„..$5.00 For one year____________________________________$5.00 Za pol le^a ____....____________________________2.50 For half a year _____________________________2.50 Za četrt leta _____________+___________________ 1.50 For three months ........................1.50 Za Chicago, Kanado in Evfropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ______________________$6.00 For one year ____________________,$6.00 Za pol leta ______.«_„_________ 3.00 For half a year __________________3.00 Za četrj leta ......._____________________ 1?75 For three months ___________________ 1.75 Posamezna številka ........................ 3c Single copy ....................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko Izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraža. Entered as second class matter Novefhber 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, .under the Act of March 3, 1879. Milwauski bolniki Milwaukee, Wis. — Zari nevarne bolezni, ki si jo je 1 kopal z močnim prehladom je moral podati v Muirdale natorij rojak Frank Lustik. Mrs. Mary Evanich se je morala podati v St. Mar bolnišnico, kjer se je podvri operaciji,katero je si*ečno P stala. — Na svojem domu 1 bolan rojak Anton Koma1' So. 64th street. STRAŠNA NESREČA SLOVENSKE DRUŽINE Conneaut, O. Vso naselbino je v nedeljo 24. septembra pretresla žalostna novica, da sta 42 letna Mrs. James Dežman in njen starejši sin 25 letni James Jr. mrtva. Našli so ju v nedeljo dopoldne kot žrtve plina, uhas-jajočega od goreče peči, s katero so v kleti greli vodo v tanku in pozabili ugasniti, ko so šli k počitku. Družina Dečmanova je živela na 444 Washington Street. Mr. Dežman je bil zaposlen pri društvu E;agles in bi moral biti isti dan ob 10 uri na mestu. Ker ga ni bilo, so telefonirali, a ker se tudi telefonskim klicem ni nihče oglasil, so ga šli iskat na dom. Skozi okno so ugledali Mr. Dežma-na ležati na tleh v kopalnici. Poklicani policaji so morali šiloma vdreti v hišo in tako so našli spodaj v spalnici Mrs. Dežman, ki je ležala / na postelji mrtva, prav tako zgorag v spalnici njenega sina tudi mrtvega. S početka so menili, da so vsi trije mrtvi, tod^ oče je kmalu začel kazati znake življenja ter bil pripeljan v bolnico. Pozneje' je povedal, da sam ne ve, kako je prišel v kopalnico, kjer so ga našli nezavestnega. Ko so pogledali v klet, je plin še vedno gorel s polnim plamenom, voda v tanku je pa vrela. Mrs. Dežman in sin, sta morala biti že več ur mrtva, predno so ju našli. Jaimes Dežman mlajši je bil rojen v Bridgeport, Ohio in je bil zadnje čase v delavnici zaposlen pri Nickel Plate železnici. Zapušča žalujočo soprogo in dva nepreskrbljeno otroka, — Mrs. Dežman je bila doma) iz Gerčevja, na Dolenjskem. Bila je dobra žena in skrbna mati svojim otrokom, prijazna in priljubljena vsepovsod, kar je jasno pričal njen pogreb. Zapušča žalujočega soproga, tri sinove; Rudolfa, Franka in Josepha v Conneaut, 0.;dva brata Johna Gričer v Bridgeport, O. in Frainka v Clevelandu. Dalje zapušča dve sestri Mrs. Frank Gregorčič in Mrs. Rose Hočevar, obe v Clevelandu. Zapušča tudi več drugih sorodnikov in znancev.— Na mrtvaškem odru sta ležala vsa v vencih in cveticah v kapeli pogrebnima Leo Cunningham, kjer ju J. M. Trunk: i Za slovanski dom Te dni je šel Hitler v Varšavo, da se je pokazal kot zmagovalca in triumfatorja nad Poljaki. Nekoč že sem videl Nemce v Avstriji, da so kar divjali in kričali "Varšava je nemška". Tedaj še ni šlo. Ali bo zdaj ? Bojim se, da se vsaj Angleži in Francozi ne bodo preveč razburjali, da je Varšava nemška, ako njim ne bo šlo za lastno kožo. Niti mi ni prav, če bi imeli pri kaki izpremembi besedo le Angleži, ker bi Varšava postala le — poljska, jaz bi pa rad Varšavo videl — slovansko. Dolga leta je bila Varšava — ruska. Ni bilo dobro. Ko je Varšava postala poljska. ne zamerim Poljakom, da so razjarjeni takoj prve dni podrli pravoslavno cerkev, ki je bila menda najkras-nejša stavba te vrste. Lahko bi bili stavbo ohranili in jo izpremenili v kaj drugega, če jih je bodla v oči. Well, po prav kratki dobi je Varšava postala — nemška. Stalin sem ali tja. Sem mnenja in naziranja, da bi bilo bolje, če Varšava ni ostala poljska, ako bi bila vsaj trenutno postala zopet — ruska. Pri tem moram seve pozabiti za zdaj na komunizem, kolikor je zvezan z brezbo-štvom, ko je nemška Varšava zvezana tudi z germanskim pagan stvom. Ko gre za obstoj kakega slovanskega naroda, se moramo postaviti na malo drugačno stališče vsaj začasno. Ako bo Varšava ostala nemška, je za Poljake in za Slovane izgubljena, če bi bila po ostala zdaj — ruska, bi bilo najmanj možno, da bi kdaj postala poljska, in morda celo slovanska. Bistvo borbe se je popolnoma izpremenilo. Gre za biti ali ne biti slovanskih narodov, tokrat Poljakov, prej Cehov .. pozneje Jugoslovanov, Bolgarov ... Ako tudi Hitler izjavlja, da mu ni za germaniziranje, je to le bunk, ki-kenkoken, pesek v oči. Nemec se vsede za mizo, Slovanu za durmi pa vrže kako drobtinico. Saj nimate le trebuhov. Pri vsem smislu za narodno posebnost posameznih slovanskih plemen, ne gre, da bi se mislilo le na samostojne (??) države teh slovanskih plemen, ker te so brez moči, kakor so pokazali zadnji dogodki. Slovani se morajo postaviti — hočeš, nočeš — na bolj obširno, namreč na — slovansko stališče. Varšava poljska, to je ozkosrčno, pogubno pri ti borbi za obstanek. Stališče mora biti: Varšava slovanska! In tako povsod, če hočejo Slovani ostati pri življenju. Ako ostane Varšava nemška, enako nemška Praha, Bratislava m postane Beograd nemški in Zofija ... boga? mi, stavim, da bo nemška tudi Moskva. Priznam, da je slovansko stališče še hudo kočljiva roba. Poljak se morda solzi radi nemške Varšave, ampak bi kar zbesnel, ko bi mu jaz rekel, da jaz želim Varšavo — slovansko, začasno tudi rusko. Slovani so Vse preveč še zatelebljeni v plemensko-narodne aspiracije, pa ne vidijo, da so te aspiracije mogoče le pri ideji, da morajo biti prav vsi Slovani skupaj na ta ali drugi način, toraj mogoče le pri ideji pravilnega in zdravega panslavizma, ko stojijo vsi Slovani, ne le posamezna plemena, pred nevarnostjo pogina po strnjenem in nasilnem pangermanizmu. Pansla-vizem je bil nekoč —r bunk, humbug nekih naivnih idealistov in sebičnih prefrigancev, pravilen panslavizem je danes postal življenjska potreba, nujnost, edina rešitev. Mentaliteta naziranja pri narodnih aspiracijah slovanskih plemen se mora temeljito izpremeniti, nič ne pomaga, ako ta plemena nočejo drugo za drugim zapasti narodni smrti. Upostaviti se mora slovanski dom od Vladivostoka do Trsta, ki bi bil dom tudi še drugih in narodno svobodnih plemen, ampak dom slovanskih plemen mora biti v prvi vrsti. Ako je v Rusiji res tako, ali bi vsaj polagoma bilo ta-l*o, kakor govori glede raznih plemen ustava, se notranje zadeve polagoma uredijo, ako še niso urejene, če pa ostane Varšava nemška, Praha nemška ... bo tudi Moskva nemška, in nemški tudi Vladivostok. Slovani odprite oči, in ne prepirajte se o tem, da mora Varšava postati poljska, ker postati mora slovanska, in potem je lahko tudi poljska, Praha češka, Bratislava slovaška, Ljubljanna slovenska, Zagreb hrvaški, Beograd srbski, Zofia bolgarska, Titlisi kavkaški, Vladivostok mednaroden. Poroka Cleveland, O. — Zadnji ponedeljek 9. oktobra sta se cerkvi sv. Vida poročila Carmen Ann Zakrajšek, hc^ ka poznane družine Mr-Mrs. Frank Zakrajšek s * Clair Ave. z Mr. Anthony j Stipich, sinom spoštovane <* matinske družine Mr. Mathe Stipich. — Bilo srečno! Smrt rojaka Sheboygan, Wis. —- V $ nišnici sv. Nikolaja je P1'® nul rojak Frank -Zupani starosti 71 let. V Ameriko . prišel pred 27 leti in sice.r. Pennsylvanijo, od tam pa_, 1927 v Sheboygan. Zapušca domovini ženo, enega sina eno hčer, v Sheboyganu f hčer, v Minneapolisu, ^ sina Franka. Poleg teh pušča tudi več vnukov. pan je bil iz slovenske cd* sv. Cirila in Metoda na Gre dale pokopališče. — R. L je obiskovalo 'mnogo ljudstva, vse dni do četrtka, da so pomolili za njuni duši in jima tako izkazali zadnjo čast. V četrtek 28. septembra se je vršil pogreb iz mrtvaške kapele v cerkev in od tajm na pokopališče sv. Jožefa, kamor ju je spremljalo veliko ljudstva v avtomobilih, katerih je bilo nad trideset. Dva avtomobila sta bila napolnjena s samimi cveticami. Pogrebniki Ja'mesa Dežmana ml. so bili člani društva Eagle, katerega član je bil pokojni, dočim so Mrs. Dežman nosili člani društva Conneaut št. 49, SDZ., katerega članica je bila pokojna. Vsi ju bomo zelo pogrešali,ker sta bila oba jako priljubljena med nami. Spavajta draga pokojna v mirti in lahka naj vam bo hladna zemlja. Žalujoči družini pa iskreno sožalje. Mrs. John Berus •——o- NAROČNICA IZ KANSAS CITYA JE POVEDALA PRAV! Iz neke slov. naselbine Spoštovani g. urednik! Dopis, ki ga je priobčila naročnica iz Kansas Citya, Kansas, je bil prav na mestu. Le škoda, da s^ ni že zdavnej prej oglasila. V moji far i se godi prav isto. Včasih me prav pošteno jezi, ko imamo v lastni f^ri toliko dobrih slovenskih fantov in deklet, pa ti gredo po tuj-pa, ali po tujko. Še večje zlo kot to pa je, da si naši fantje :n dekleta prav tako izbirajo tujce drugoverce. Slovenski katoliški fant, ali pa slovensko katoliško dekle, pa se poročita brez vsakega pomisleka s protestantom, luteranom, ali bog-ve kakšnim drugovercem. Duhovniki imamo vendar toliko žalostnih skušenj z takimi mešanimi zakoni. Dopovedujemo v naših cerkvah, kako so taki zakoni v večini nesrečni, pa mislite, da kaj pomaga. Brez-miselno se vežejo v take zakone naprej. Ne vem, kje je krivda zato. Ampak starši tudi iiiso brez krivde zraven. Zakaj o te'm ne pouČe bolje svojih otrok že v mladosti. Jaz si ne morem predstavljati matere, ki dopusti svoji hčeri, ali pa sinu, da skoči v tako nevarnost. Je že res, so slučaji, kjer neubogljivost hčere ali sina gre preko staršev in njihovih1 naukov, v tem oziru. Ampak vidimo slučaje, ko VAŽNO ZA IZSELJENCE KAKO SE MORA POSTOPATI PRI DARILNIH PO-ŠILKAH IZ AMERIKE Na osnovi novega rešenja Ministarstva financ Kraljevine Jugoslavije, Oddelek carin, fro. 11368 IV od 25 maja 1939, pošiljcem paketov z rabljenimi stvarmi, poslanimi iz Ameyike siromašnim ose-bajm, potrebno je da se ravnajo kot sledi: 1. Poštne pošiljke z rabljenimi stvarmi (oblačila, perilo, obutev), ki prihajajo iz Zjedi-njenih ameriških držav, se prepuščajo carine prosto, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o siromaštvu in dokaz, da so poslane kot darilo, če ugotovijo carinski uslužbenci pri pregledu, da vsebujejo rabljene stvari. Če pa carinarnica zasumi, da je prejemnik dobrega imovinskega stanja, ali če dobi kdo zaporedoma več takih , pošiljk, zahtevajo predložitev potrdila o siromaštvu in pošiljačevo pismo, iz katerega se mora razbrati, da se pošiljajo te stvari kot rilo. 2. Ce prihajajo pošiU^e_ rabljenim stvarmi iz • ških držav, (to so: Zjedi^J ameriške države,) a obseg tudi nove stvari za kater^ potrebna predhodna uV° dovolitev Narodne Ba»^e' ta ne zahteva, če pošiljk*1 ^ vsebuje več kot 5 kilogrfn\ To velja samo, kadar P*"1^ jo pošiljke na siromašne o® Za siromašne osebe se s ^ jo tisti,ki ne plačujejo 400 dinarjev nepQsred\j davka na leto, brez dopoW m samoupravne doklade, ' kor tudi tisti, kaiterih doh° od nesamostojnega : presega zneska 1800 din»« na mesec, če so samci, ah ^ dinarjev na mesec če so njeni. Iz pisarne ^ Generalnega konZ« Kraljevine Ju£°s v New York-u. TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs •«r iStJSK WWreK.'.'« mSt VMTKD FEATURE SYNDICATE- Inc. Ko so oni od znotraj slišali to obljubo, da bodo ob prvem svitu dneva prosti, so bili veseli, zlasti še Stanley Wood. "Zopet pojdemo med civilizirane ljudi, v mir in zlato varnost," je vzkliknil in objel Gpnfalo. "Da," reče Tarzan; "v varnost avtomobilnih1nesreč', umorov in nesrečnih vojska." "Saj ni toliko na miru, in varnosti česar si toliko želim in po čemer hrepenim," reče Gonfala, "ampak prostost. Prostost se mi zdi ena največjih in najblagodejnejših reči na svetu, pa naj bo še. toliko nevarnosti." Tarzan samo prikima, v tem se že vata odpro in Velika posoda hrane je , pred njimi, Samo roko so videli, ki je položila skledo s hrano v ječo in že so se vrata zopet zaprla. Kakor nalašč je bilo to za jetnike, ki so bili že lačni. Posedli so se okolu in začeli jesti. "Kako dobro za nas skrbe," pripomni Wood. Tedaj pa Gonfala naenkrat po: toži, da je silno zaspana in utrujena, Stanley Wood jo nekaj časa gleda, pa tudi njemu sili trudnost v oči in se zlekne po tleh. Phorus je začudeno gledal na oba in začne mežikati. Tarzan je stal in se ves tresel. "Tudi ti?" reče Phorus. Tarzan prikima. "Meno-fra, čarovnica, zastrupljevalka!" rečd kralj in sc zvrne po tlel). Sem odločno za idejo Zedinjenih slovanskih držav, ali tudi le Zedinjenih držav od Trsta do Vladivostoka z neokrnjenimi narodnimi pravicami vsakega velikega in najmanjšega, slovanskega ali mongolskega plemena. Pri takih Zedinjenih državah ali republikah z Moskvo kot glavnim mestom bo Hitleru takoj zmanjkalo sape, in še marsikomu, in prepričan sem, da bo mir stalen na vsem svetu. Ako pride do pravičnih uravnav notranjih zadev in pravic in svobode, verske in kulturne posameznih plemen, nimam nič zopet to, celo smatram za edino rešitev, da se USSR začne zapadno od slovenske Gorice in sega do mrzle Alaske. i pravijo matere in očetje, če; je , za nje prav, bo za nas tudi. Seveda bo prav, ampak kako bo to prav, je vprašanje? Pred kakima dvema letoma sem imel slučaj. Mati in hčer sta jokali v mojem uradu. Hčer z dvema malima otroči-čima je tožila, da jo je mož zapustil. Zato, ker je otroke hotela katoliško vzgojiti. Bil je protestant. Mati je vpila in vikala, zakaj me nisi ubogala ; hčer pa, zakaj me nisi raje ubila, kakor da si me pustila v ta nesrečni zakon. Poglej me zdaj, uničena sem, za vedno. In to ni edini slučaj. Ko bi mogli katoliški duhovniki prikazati v živi sliki vse nesrečne slučaje, ki se dogode v mešanih zakonih, bila bi to , strašna slika. Mladina se pa • lovi naprej in naprej na ne-. srečne limanice mešanih zalto- ■ nov, kakor neumne ptice. Po-[ tem, ko se osmode, pa jokajo. - Zakaj bi ne bili nekoliko pa- - metni preje, s Naročnica iz Kansas Citya - je jako dobro povedala. Takih i dopisov bi moralo biti več. S'o-i venske matere, ve govorite, i vas bodo morda bolj poslušali i ko nas druge. Pametna mate-.Irina beseda vedno nekaj zale-. že. X. ! V SPOMIN BLAGI ŽEJNI i Chucago, 111. | Zadnji teden v sobotni številki Amer. Slovenca je bilo } poročano, da je umrla Mrs. Rose Zalig. V tem poročilu se je urinila neljuba pomota poročevalca, ker je bilo zapisano, da je bila pokojna doma iz vasi Ža!loviče, pa bi se moralo pravilno glasiti, da je bila doma iz vasi Žiški, Prek-murje. Njen pogreb se je vršil zadnji ponedeljek pod vod- • ftvom edinega slovenskega po- ■ grebnika v Chicagi Mr. Louis s Žefran na Resurrection poko-, pališče, kjer ima pokojna po- - kopane tudi svoje otroke. Pokojna je bila zadnjih par > let, skoro bi rekel, pozabljena - v naselbini, čeprav je leta na-r zaj veliko delovala pri prek-•• murskih društvih. Posebno se 3 je udejstvovala pri pevskem s zboru "Jezero," ki je sestoja-J lo iz sartrih prekmurskih rojž«-i kov. V tem zboru je bila po-3 kojna ena izmed glavnih ste-f brov, ki je ta zbor držal v - aktivnosti in je rada prepeva- - la lepe Marijine pesmi, za kar - ji bo gotovo Marija bogato 3 poplačala. Sedaj je že nad eno - leto bolehala, pa njena krep-3 ka moč se je do zadnjega upi-i rala. Zadnji mesec jo je pa 1 kruta bolezen položila na bol- - niško posteljo, s katere jo je - nemila smrt rešila hudega trp-3 ljenja. — Pokojna je spadala - k Družbi sv. Mohorja in pa k . društvu sv. Ivana Krstitela 2 št. 13, DSD. Člani obojih dru- • štev so jo hodili kropit, ko je i ležala na mrtvaškem odru {n , jo tudi spremili na njeni zad- 3 nji poti na pokopališče, kjer - bo njeno truplo čakalo glas ? angelske trobente. — Te i skromne vrstice naj služijo po- • kojni v blag spomin. 5 Poročevalec THE PEOPLES1; GAS LIGHT AND COKE COMPAN Y DVA ANGLEŠKA AEROPLANA KAMPANJA IN NOVI SVET ,.■„ ft M. Blai ■_______.:___________________ Angleški uradni krogi so pred kratkim objavili, da so angleški aeroplani prileteli nad Berlin, ne, da bi bili opaženi, kar pa so Nemci zanikali kot nemogoče. Slika kaže dva acroplana, kakoršnih se Anglija poslužuje za vojno. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? URAD ZA IZGUBLJENE ŽIVALI Po svetu imajo ljudje marsikaj. Imajo tudi urad za izgubljene živali, predvsem pa za izgubljene pse, ker živimo pač v taki dobi, ko je ta četveronožec mnogokrat bolj cenjen kakor pa človek. V gotovem oziru lahko rečemo tej dobi tudiv "pasja doba" in se ne bomo ravno mnogo zmotili. Ta urad je ustanovil človek, ki je imel svojega psa zelo rad. Pes se mu je nekoč izgubil in se je vrnil šele čez tri mesece. Ta dogodek je pas. j emu ljubitelju vzbudil misel, da bi bilo dobro ustanoviti zavod za iskanje izgubljenih psov, ki ne bi bil samo človekoljubna ustanova, ampak bi tudi nesel, ker je mnogo takih, ki za psa radi posežejo, če je treba, tud^ globoko v žep. Kdor torej izgubi psa, gre v ta urad in napiše na list točno vse pasje "osebne" podatke in čaka, da psa najdejo ali pa tudi'ne. Iskanje namreč nima vedno zaželenega uspeha in se včasih konča tudi "katastrofalno." Dobra stran tega urada pa je tudi ta,da živali obvaruje znane "pasje lakote" in slabega ravnanja, ki izgubljenega potepenca kaj rado doleti na takih njegovih podvigih. KAZEN ZA SKRIVANJE ŽIVIL V RUSIJI Moskva, Rusija. — Proti večjemu številu oseb širom evropske Rusije so se zadnji petek vršile sodne obravnave pod obdolžbo, da so tekotn mobilizacije doma skrivale in kupičile • življenske potrebščine, kakor moko, milo, vžigalice, petrolej, sladkor in podobno. Obtoženci, kateri so bili pc večini označeni kot kulaki, so bili obsojeni na eno do osem let ječe. Naznanilo in zahvala Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je dne 7. septembra 1939 nemila smrt odvzela naiega preljubega moža, oz. očeta, Matt Yamnika Rojen je bil 21. sept. 1893, vas Gradišče, fara Zelimlje. Fo-greb se je vršil dne 10. sept. v našo slovensko cerkev sv. Jožefa, pjtem pa na pokopališče Sv. Križa. Cerkvene obrede so izvršili naš č. g. župnik, Rev. George M. Trunk, za kar se jim najiskre-nejše zahvaljujemo, kakor tudi za vse obiske in dušne tolažbe za časa bolezni našega blagopokojnika. Lepa hvala društvu sv. Jožefa št. 56, KSKJ., in društvu Planinski Bratje, ZSZ., za darovane vence in udeležbo pri pogrebu. Nadalje lepa hvala vsem našim pnjatcljem in znancem za naročene sv. maše, za cvctlice in vence. Bog vam stotero poplačaj. Preveč bi uzelo prostora ako bi vsakega tukaj z imenom označili; zato se vam vsem iz srca zahvalimo za vse,, kar ste storili dobrega ob času bolezni in smrti našega preljubljenega moža in ljubega očeta. Lepa hvala tudi vsem, ki so prišli pokojnika kropit in ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Prav lepa hvala vsem, ki sta dali avtomobile za sprevod. Bog naj vam to stotero povrne. Nepozabnega pokojnika priporočemo v molitev, in blag spomni. Pokojnik je bil doma iz vasi Gradišče, fara Zelimlje. V Ameriko je prišel v sept. 1913, v Leadville, Colorado. Delal je več let v rudokopih, potem se je preselil z družino v Denver, Colo.; tam so živr/i eno leto, potem se je zopet vrnil v Leadville, kjer je ostal. Nazadnje je delal več let v rudotopilnici. Bolehal je na srčni napaki, iz katere so izvirale tudi druge bolezni. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 56, KSKJ., in društvu Planinski Bratje, ZSZ. Bil je večletni tajnik pri enem in drugem društvu, bil je tudi trikrat delegat na K.S.K. Jednoti na konvenciji. Spadal je tudi k društvu Eagle. Prav iskreno se zahvalimo vsem tistim, kateri so skušali pomagati v njegovi bolezni, kateri pa ni bilo več pomoči. Žalujoči ostali: JOHANA YAMNIK, soproga; JOSEPH, sin; JENNIE, hči. Leadville, Colo., 25. septembra 1939. POSLUŠAJTE HITLERJA, PRIGOVARJAJO FAŠISTI Rim, Italija. — Fašistično časopisje je zadnjo nedeljo nujno priporočalo Angliji in Franciji, naj ne zavržete Hitlerjevega predloga za mir,češ, da "mir, ki bi se dosegel po krvavi vojni na zapadni fronti, itak ne more biti dosti bolj različen od tistega,ki ga Nemčija predlaga danes." Istočasno izraža časopisje nezadovoljstvo nad hladnim sprejemom Hitlerjevih besed v za-padnih državah. V stalno naraščajočem številu se mali domovi v Chicago kurijo s plinom. Bolj kakor kdaj prej, chicaške družine uvidijo zdaj, da je brezprimerna udobnost in priročnost plinske kurjave v območju ■skromnega družinskega proračuna. Na primer: Tu je hiša JOSEPHA- PETTED, 5358 S. Honore Street, lesena hiša s peterimi sobami s kurilnim sistemom na vročo vodo, gretim s plinom. Plinska kurjava za S kurilnih mesecev v 1938-1939 je ,v tem domu stala povprečno le . .. NENAVADNA OPOROKA Otroci pred kratkim umrlega brazilskega milijonarja, bankirja Novollesa so vložili tožbo, da bi se razveljavila njegova oporoka. Novolles je namreč vse svoje imetje namenil vojni proti muham, razni znanstveni zavodi so prejeli visoke vsote z naročilom, naj jih porabijo samo za uničevanje muh. Otroci in muhe ^NA MESEC SKUPNO ZA SEZONO SAMO $76. Telefonirajte WABash 6000 za potrjeno preceni-tev stroškov za popolnomfi avtomatično iilinsko kurjavo v vaši hiši. MODERN COOKERY : . CONSTANT HOT WATER . . SilENT REFRIGERATION . ■ GAS HEATING ff^t «mi Četrtek, 12. oktobra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 V današnjih dneh igra veliko vl°go tisk. Tisk je namreč tista ®''a> ki podaja čitatelju misli, I so kakor semena, vsejana v lca> katera bodo obrodila sado- Dober tisk, dobro branje, bo godilo dobre sadove, slabega 'ska žetev pa je navadno še P'odnejga ker k njej pripomore ®e slabotna narava čitatelja. Ve- 'ko Se sj{ozj tjsl{ a človeka, nad katerim vihrata Ve zastavi: božja in brezbožna. : , *isti, ki žele utajiti Boga, se i ^°oro zavedajo moči tiska; piše e' da se v Rusiji žrtvuje štiri-, eaet procentov državnih dohodov za brezbožni tisk, za boj ^ Bogu. ; , " Primeri s tem, morali bi se 7 mi v polni meri zavedati Milosti dobrega tiska. Prav nič eveč katoliškega časopisja ni aiTl0 v Ameriki, rajši še pre-; /^lo. "Novi Svet" je eden izmed ,'Slh katoliških listov, katerega Spanja za nove naročnike jc pisana za mesec oktober in v Vember. Da je potreba za tak- II mesečnik razpisati kampa-Za naročnike je odpusti j ivo v tem, da še vedno regira med Jfti depresija, sicer bi človek ^.^akoval, da je že itak sleher-1 kat. Slovenec v Ameriki nje-v naročnik. Vsaj to je tako ^eben, 'lep list za tako malo i °> pod katero dvomimo, če ftiogel izhajati, ako si ne pri-J1 kot naročnika slehernega Slovenca. ^ par leti sem šla v družbi j^ 0 znanke, z mojimi otroci do-^ iz nekega parka. Otroci, ki \ kili že lačni, so me začeli na-v Va*"jati, da bi šli par blokov °vinek, kjer bi dobili "hot sandwiches" po pet centov. ž eli so mi dopovedovati, da se Pet centov dobi: sandwich, j^fteh fried potatoes, tomatoes £1)6 vem že kaj še vse. Jaz sem ^ Pa seveda branila, da za ni-^ Sl ne bomo pokvarjali želod-kako staro jedjo. Tu pa po-^ e ^oja znanka v besedo in mi j^Vl> da tistega se ni bati, da res okusne, sveže sand-i ctle- Pa smo res šli; bila sem Jnadena, 1 o sem zvrhan pa-0, ^ati krožnik dobila zares mešanice, vse za nikel. tu°Ja znanka mi je rekla: veš, za koliko prodajo, sj^k koliko prodajo. Ozrla ]j Se» in res videla procesijo ^ 1 stati v vrsti, ki so čakali bjj.^idejo na vrsto, da bodo do- ^,'nickel sandwich". lje ^ite Slovenci širom Atneri- Wti ° •|e jz na^im Novim Sve-Omejeno število naročni-I>oyk° Primoralo Novi Svet ali i^'^ti naročnino ali prenehati - aJati. To ne smemo Slovenci ^ '^titi, ko je vendar list tako gojeni mestu, in potreben, je danes v Ameriki ljudi, lzrazijo: to je v$a naša za-C'*Prebirati na®e časopise in ecnike. Če bomo podpirali 6 katoliško časopisje s tem, vsi naročeni na njega, fcjjn 111 delamo za njega, mu sin t;si m koristimo. Ne smemo % zabavljati ali pa samo V-^ati. Največ tiskovnih umira, če se mu od vseh >1 ie ukazuje, nikjer mu pa Skžb siužiti.V vstrajnostni Vi'1 ^krim stvarem bomo Uspeh istih. Mi katoličani % ^.Potrebujemo samo le glav ls'ijo verno, src, da čutijo tt>mveč potrebujemo tudi 110 8Qsrorečih jezikov, ki z H V dan govore in razprav- ljajo o vsem, kar je katoliku potrebno: o Bogu, domu, družbi, itd. Je dobro časopisje, ki nam budi pogum, katoliški ponos, in zavest končnega zmagoslavja. Nič se ne bojmo očitka, da smo nazadnjaki, če podpiramo kar je katoliškega; pri vseh takih opazkah vseeno celi svet ve, da ga ni boljšega rodoljuba, brezobzirno na narodnost, kot je pravi katoličan, ki živi po naukih svoje vere in si zajema svojo znanost iz poštenega berila. Sveti oče Pij XI. so rekli: posve-tovnovojna doba je najbojj huda, težka, mračna doba izza svetovnega potopa. V tej bridki sedanjosti bodimo le trdno prepričani, da rešitev potapljajočega sveta zavisi le v zaslombnem obronku verskih resnic, o katerih nas vedno katoliško čtivo podučuje, kateri pa nima opravka s stroji, orožjem, plini, temveč ga vodi k obrežju tok pravičnosti in ljubezni. Naj bi bil ] naš smoter: podpirati vse, kar i je katoliškega, kjer je katoliško časopisje veliko zapopadeno. — Časopisje roma od kraja do kraja, katerega lepe besede, lep članek se počasi opri jemlje človeškega srca, in nazadnje v njem ostane. Dajmo Slovenci v Ameriki na praviti iz našega katoliškega časopisja brez izjeme, silno moč, velesilo iz granita, ki nam bo branik v našem boju za vero in obstoj narodne svetinje, materinega jezika. Mnogokrat se nam očita, da korajžne odločnosti za naša načela ni dovolj med nami Slovenci. Toda človeku je ravno tega tako treba. Potom našega, po nas podpirajočega močnega časopisja pa lahko prenesemo ta bleda stebelca naših verskih načel iz naše notranjosti ven na zrak, na solnce, kjer se bodo okrepila in zrasla v močan, zmagoslaven, verski in narodni značaj. Leta teko,--in šele te nas poduče ,da smo na dolgi, dolgi poti življenja, od zibelke do groba. Ko šem se lansko leto odpravljala iz domovine nazaj v Ameriko, skušali so mi mamca dejati vsakršnih stvari v moj kovčeg, četudi sem jim branila, da ne bom rabila vsega tistega. Rekli so: "Micka, tako daleč sc na pot podajaš, i, daj no no vzeti sabo malo več kot pa kar neobhodno potrebuješ, ko ne veš kaj se ti zna pripetiti na poti.-- Te besede so mi prišle danes na misel, ko pišem o potrebi katoliškega tiska, odnosno "Novem Svetu". Tudi na potu našega zemskega življenja bi lahko bil ravno katoliški tisk tisti "malo več" za seboj uzeti. Vsaj če zgrešimo pravo pot, v tej zablodi nas morda druga beseda ne bi mogla doseči kot beseda dobrega tiska, katera nas zna pripeljati zopet na pravo bot. ■-o—— Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar cspehl DENARNE POŠIUATVE Denar v Jugoslavijo je mogoče poslati. Le radi vladne odredbe proti uvažanju dinarjev v državo, je to dvignilo valutni kurz dinarju. Začasno, dokler se to zadevo kako drugače ne preuredi, je mogoče poslati .i > wihiiii■w\m*.iim; jijn'^wiAuLuUltlX'! "Kako da se je to zgodilo," odvrne Ribi ter zopet krepko potegne iz vrča, "no, gospod grof je zopet enkrat bil siten ter je imel svoje muhe, katere morajo najbolj občutiti njegovi služabniki. Danes pa si je izbral mene ter me napodil iz hiše, kakor goljufa in tata." Krčmar Pahernik je gledal kakor bi padel z nebes in je zopet sklenil roke. "Pa za božjo voljo," reče še vedno razburjen, "povejte vendar, gospod Ribi, kako je prišlo, da je gospod grof z vami tako nemilo ravnal V "Po pravici seve se to ni zgodilo," odvrne Boltažar, "sam zlodej ima tukaj svoje parklje vmes. Imel sem smolo, da sem dve pismi, ki sem jih imel vročiti, zamenjal, ker sem se tisti večer pri vas preveč na-srkal Ljutomerčana. Zapeljalo pa me je tudi to, ker imata obe grofici isto krstno ime Ana, in tako so prišla pisma v neprave roke." "Hm, to je moral biti polom," meni krčmar ter zavije oči proti stropu, nato pa zopet pogleda žejnega gosta, pričakujoč, kaj bo še dalje povedal. "In pa kakšna nevihta je bila," nadaljuje Boltažar, ki si je zopet namočil v jezi osušeno grlo, "ne vem sicer, kako sta se svetli grof in njegova zvesta zakonska polovica, ki me sicer nikdar ni marala, pogodila, nad menoj pa se je gospod grof močno razsrdil. V svoji jezi me je takoj odpustil, češ, da sem pismi nalašč zamenjal, ker me je grofica podkupila. Nazadnje mi je še zagrozil, da me spravi na vislice, ker ve, da manjka v njegovi orožarni v Freihausu nekaj lovskih pušk, ki sem si jih samolastno izposodil, ko sem s svojimi prijatelji napravil lovski izlet na Pohorje in k sv. Bolfenku." "No," meni gostilničar dobrodušno, "kar je izposojeno, se vendar lahko vrne." 'Se je že zgodilo," pripomni hitro Boltažar, "telesni strežaj Tarody, ta slinoce-divec, ki me je že dolgo zavidal za službo ter jo je tudi za menoj dobil, je odnesel puške iz moje sobice. Naravnost smešno je, kako je grof jadikoval zaradi teh bornih pušk, saj vendar ima v kleteh svoje hiše v Freihausu in v gradu Račje zadnji čas več tisoč pušk." "Kaj pravite," se začudi krčmar, "več tisoč pušk, čemu pa Njegova Svetlost grpf Tatenbah rabi toliko pušk?" Ribi pogleda s pomembnim nasmehlja-jem v vrč ter reče: "Kako vendar morete vprašati, gospodar Simon, čemu se rabijo puške! Mar ne za streljanje?" "Pa toliko pušjc," meni krčmar. "Gospod grof pač misli veliko streljati," odvrne Boltažar porogljivo, "puškarje si pa naroči s Turškega, he, he, hi, hi." Ribi je zopet nastavil vrč na usta ter krepko potegnil. Močno vino je vidno u-činkovalo ter je pivec začel bolj megleno gledati. "Iz Turčije," vpraša krčmar začudeno, "kakšne so te govorice, gospod Ribi, povejte vendar jasno, kaj hočete s tem VI reci. "Da bom ponosnemu grofu zasolil juho, da se bo ta prevzetni prešetnik in ve-leizdajalec vedno spominjal na me," zavpije glasno razkačeni sluga ter udari z lončenim vrčem ob mizo, da se je razletel na drobne kose, "da, grof Tatenbah bo še le spoznal, kdo je Boltažar Ribi." Stari krčmar je začel prav resno gledati. Čez nekaj časa reče ves v skrbeh: "Vi ste izgovorili pomembne besede, vi imenujete Njegovo Svetlost grofa Taten-baha veleizdajalca, ali pa tudi veste, kaj to pomeni?" "To pomeni toliko," reče Boltažar ter udari z roko po mizi, "to pomeni, da hoče grof Tatenbah izdati Turkom celo Štajersko z glavnim mestom Gradcem ter s trdnjavo Schlossberg." "O, Bog v nebesih," vzklikne krčmar ter gleda debelo, kakor bi ne mogel pojmi-ti tega, kar je ravnokar slišal, "to pravite kar tako, kakor da bi bila ta kupčija že sklenjena. Recite, gospod Ribi, ali morete to usodepolno besedo, ki ste jo ravnokar izrekli, tudi dokazati?" "Dokazati," reče Boltažar, ki je bil od zavžitega vina in jeze zelo razburjen, ''saj imam pismene dokaze ter jih lahko vsak hip predložim deželnemu profosu. S tem si zaslužim lep denar, sto svetlih cekinov." "Potem," odvrne krčmar prav resno, "je vaša sveta dolžnost, da vse, kar znate o veleizdajalskem početku, naznanite našemu mestnemu sodniku ali pa deželnemu profosu v Gradcu." "To se vse lahko stori," odgovori Boltažar, ki se je še le sedaj začel zavedati, če tudi omamljen od zavžitega vina, da je izdal svojo tajnost na nepravem mestu in nepravemu možu. Simon Pahernik je namreč bil skoz in skoz pošten in odkrit Človek ter zvest pristaš vlade. Njemu ne bi smel Boltažar Ribi o tem govoriti. Krčmar Simon je stal nekaj časa, ne da bi spregovoril besedo. To, kar je slišal, je bilo tako silno, da mu je zaprlo sapo. Še le čez nekaj časa zmaje z glavo ter pravi: "Jaz mislim, gospod Boltažar, da govori iz vas le vino. Vem iz skušnje, da govorite včasih malo preveč ter se radi po^ bahate. Kaj ne, vi ste tudi danes hoteli mene nekoliko potegniti in boste že v nekaj trenutkih imeli vse za šalo ter se smejali, češ, kako sem prestrašil lahkovernega krčmarja? Ali ni tako, gospod Ribi?" Tedaj pa skoči napol vinjeni sluga kakor razkačen ris kvišku, pogleda jezno krčmarja, udari še enkrat po mizi ter za-kriči: "Grom in strela, gospodar Simon, kaj mislite o Boltažarju Riblu! Vi si domišlju-jete, da govorim to tja v en dan. Toda šc enkrat vam rečem, vse, kakor sem vam pravil, je res. Dalje pa nočem govoriti ter vam tudi prepovem, da o tem črhnete proti komu le eno besedico. Drugače prekli-čem vse ter vas označim kot lažnjivega obrekovalca, ki si je vse te govorice zoper mojega bivšega gospoda izmislil. Pride pa kmalu čas, ko bom sam govoril. Do tedaj pa me naj nikdo ne sili, kajti ničesar si ne dam izsiliti, in čq bi tudi prišel birič po me. Zapomnite si to, vi grofovski pe-tolizec!" "Je že tukaj," zagrmi močen glas za pijanim Boltažarjem. V tem trenutku ga obstopijo trije moški. Bili so birič Jožef Krpan ter oba nočna Čuvaja, ki so sedeli skriti v kotu in začeli poslušati, ko je postajal Ribi vedno bolj glasen. NAJSTAREJŠA MARIJINA SLIKA Arheologi in umetniki so si'že večkrat zastavili vprašanje, iz katere dobe imamo najstarejšo podobo Device Marije. V poslednji številki angleške "Messenger of the Sacred Heart" je sedaj odgovor v tem smislu, da je najstarejša podoba Marijina v katakombah sv. Priscille in ima naslov 'Naša Gospa iz katakomb", ali pa tudi "Kraljica prerokov". Je to freska, ki je kljub visoki starosti še razmeroma dobro ohranjena. Strokovnjaki trde, da je slika nastala med letom 50—180 po Kr. najverjetneje pa med 125—150. Ta freska bi bila torej najstarejša podoba Device Marije. Na sliki je upodobljena Marija z Jezuščkom, poleg nje stoji mož, nad njo v kotu pa zvezda. Marija sedi in polovico njenega obličja zakriva platno. Sklanja se k Detetu, ki ji polaga na prsi I roko. Dolgo so se prerekali o tem, koga naj predstavlja mož na sliki. Danes menijo, da je to prerok Izaija, ki je prerokoval, da bo Devica rodila Sina. Dog-matično torej predstavlja slika nauk, da je bila Marija Devica in Mati. Zvezda, ki je naslikana v kotu slike, predstavlja Kristusa Mesijo. Pisano je namreč v »starem zakonu, da bo zvezda izšla iz Jakoba. In na te besede je mislil umetnik, ki je slikal Marijo .Katakomba, kjer so našli to fresko, je ena najstarejših v Rimu ter je bila last odlične rimske družine Marca Acilia Gla- bria. Kdo je bil umetnik, se ne ve, vsekakor pa je bil dober slikar. HRVATSKA NEKDAJ IN DANES V hrvatski reviji "Obitelj" objavlja dr. Josip Andrič, članek o rešitvi hrvatskega vprašanja. Članek ima naslov "Hrvatska zopet sa'ma svoja" in izvaja1,, da bo lahko Hrvatska nadaljevala sedaj svoje življenje tam, kjer ga je prekinila 1. 1918. O sporazumu pravi: "Hrvatska je dosegla s sporazumom mnogo več, kakor je imela kdajkoli v avstro-ogrski monarhiji. Tako obsega danes področje, kakršnega ni imela Hrvatska od 1. 1409, ko je padla Dalmacija pod nadoblast Benetk. Izpolnjeni so stoletni ideali po združitvi Hrvatske, Slavonije in Dalmacije pod vodstvom Zagreba. Vse tri hrvatske pokrajine so danes sestavni del banovine Hrvatske ter jih bo upravljal hrvatski ban s hrvatskim saborom. To ozemlje pa je še povečano s hrvatskimi deli Bosne in Hercegovine. -o- ESKIMSKI SLIKAR Neki potovalec po Aljaški je naletel na^ ExSkima, ki ne lovi samo rib, temveč tudi slika. Mož ima na razpolago seveda le najprimitivnejše barve in tudi njegova "platna" so le kože tulnov, ki si jih sam ujame in pripravlja. Potovalec pravi, da so slikarska dela tega! Eskima prave umetnine. Pisano polje _J. M. fmmM_^^ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno piKištvo po zmernih cthtti. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. TeUfoa: 85 — Rot. 40M-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa oglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue __ CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ. IN Iveri. Hitler v Danskem ni govoril mirno, kakor bi vsaj kak normalen človek pričakoval, drl se je, kakor bi šlo za kak prepir v vaški gostilni. Dvakrat je omenil — Boga; "z božjo pomočjo smo. . .," to frazo je posnel po Viljemu, in "Bog je blagoslovil našo orožje". . . V prepričanje kakega človeka nihče ne sme posegati, to je božja zadeva; objektivno, da bi bil Bog res "pomagal" ali "požegnal" — Well — to bi bil celo za najboljšega teologa pretrd oreh, dasi bi se pri Viljemu lahko kaj dalo sklepati, ko on zdaj drva žaga, Nemčija pa stoji zopet pod orožjem, da — zmaga. Posega v drug svet, kjer človek nima besede. * Bolj mehke duše rade poka-zujejo pri sedanji borbi na možnost, da se uniči vsa civilizacija in potočijo grenke solze. Well, za civilizacijo mora biti vsak, ako še ni izgubil vse vere na človeštvo. Vprašam pa: ali sploh imamo civilizacijo, ki bi bila vredna tega imena? Ne velja nobena dana beseda, ne izda noben pakt, ne drži noben mednaroden običaj, ne vpošteva se nobena pravica. Velja le gola sila, in kdor razpolaga s silo, dela lahko, karkoli se mu poljubi Ali ni bil stari in bivši baraba-rizem in je še današnji barbarizem, kjer je v veljavi, dosti boljši od te naše civilizacije? Kako naj bi vojska uničila civilizacijo, katere nikjer ni?? Marsikdo bo morda udaril na krščanstvo, češ, poglejte, tako civilizacijo nam je prineslo. Le počasi, jurišar, jurišali so na krščanstvo in ga dodo-bro zjurišali, in evo vam vaše — civilizacije. Takega ciničnega barbarstva svet še ni videl, morda se mu odprejo oči, ko bo uničil — civilizacijo. * Nemški zunanji minister, Joahim von Ribbentrop, je zopet prifrkal v Moskvo. Sprejeli so ga z bando in častna straža ga je pričakovala. Prvikrat takih ceremonij ni bilo. Tu sti- it, Naročila za stenske koledarje Amerikanskega Slovenca za 1.1940 SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1939. Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gOtovinj. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Lahko je biti dobra gospodinja, kadar imate moderni plinski grelec za vodo * % Daje dovolj vroče vode, ko obrnete pipo. * Vedno pripravljen za uporabo, vsak čas po noči ali podnevi. % Preskrbi vročo vodo za snaženje, kopeli, umivanje posodja, plranje, itd. Deluje avtomatično. Na nič ni treba paziti ali oskrbovati. Prihrani ure časa in dela. Sledite vzgledu najboljših gospodinj in uporabljajte moderni avtomatični plinski grelec za vodo. Pripomore, da je snaženje lahko . . . prihrani vam dosti časa in dela. Vi in družina boste imeli dosti vroče vode, vsak čas, kadar jo želite. Poglejte ... Posebna ponudba za omejen čas! Mi instaliramo avtomatični plinski grelec za vodo v vašem domu za samo $1.50 naplačila (do 48 mesecev za plačevanje preostanka) in vam damo $5 popusta za vaš stari obstranski grelec, "furnace-coil", ali gorilec za premog, poleg tega $10 popusta za instalacijo. Vi ga preiskusite — uporabljajte — uživajte ob njem — skozi 90 dni — potem se odločite. Ponudba samo za omejn čas ... Požurite se zdaj! Posebno nizka cena za plin za avtomatični grelec za vodo. Izvedeni plumberji tudi razkazujejo plinske grelce za vodo zdaj! Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS ta SovjeW kajo glavo skupaj, in TurciJ se sumljivo giblje, dasi ima ped zemlje v Ejvropi, afflP8' ta ped obsega Carigrad Dardanele, in tudi sovjets"8 Rusija je tu silno občutij*?' Kaj skuhajo, pokažejo Prl' hodnji dnevi. Nemci drega) Anglijo in Francijo, naj naP° vesta vojsko Rusiji, ko Je Poljsko napadla, kakor je J napadel Hitler. Gre baje 23 tretji pakt, i0 ta bi bil miM* ričnega značaja. Angli.1a težko naredila kako napac" diplomatično potezo. Vrlo sumljivo se pa ~ , gibljejo na baltiški obali- ^ nistri baltiških petelinčk°v» katerimi so prav Angleži t barkadirali ruski kolos, '>eg jo sem in tja, in vidim celo » kaj o nekem ultimatu tem P telinčkom. Ako se omenja P tem tudi nekaj o neki — " ^ ski, se to pač le omenja, saj utegnila biti karikatura P°lj kom le v posmeh. Počakajmo. Menda neka rečanica, da se je še ožgal, kdor je šel v Moskv°'_ Govori se tudi o bloku & tralcev na Balkanu. Pa se di omenja, da bi bil ta ^ pod kontrolo — Rusije. M* nija se kar trese radi Besa ^ bije. Iz slovanskega stališ^, nekaj celo cikalo na Pan. zem, ampak ruski boljše^' je strašna mora, in Pr' bozne'm boljševizmu so SovJ^_ še tam, kjer so bili od 2aC ka. Morda Nemčija le odl»^ da bi se iznebila AnglUe Francije, in bi šla pote"* Blitzkriegom proti Carig*® ko so vsi pakti le cunje PaP j Ako bi pa bil Balkan P obstaif vsa :a. vplivom Rusije, in o vte^ari-sanjala skozi stoletja že stična Rusija, bi utegnil c boljševiški ruski medved godrnjati. Prespi j mo eno. noči. za-dV Z lopato