LOYENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. l!.\;isiro Nucionul de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59 - 3607 lis. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 10 DE JULIO (JULIJA) DE 1937 Núm. (Štev.) 27 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva. LIST IZHAJA OB SOBOTAH ! Rokopisi se ne vračajo Nesoglasja med velesilami NI JI — FRANCO POŠILJA ULTI ?,iATUME Nesoglasja med Rimom in Berlinom ter med Parizom in .Londonom glede španskega vprašanja se nikakor še niso izgladila. Pogajanja katerih namen je bil doseči, da se nadzorovanje španskih obal (v katerem je nastala vrzel, ko sta Nemčija in Italija odpovedali nadaljnje sodelovanje) poveri angleški in francoski mornarici, 'niso obrodila uspeha in so obtičala na mrtvi točki. Nemci in Italijani so skušali vplivati tudi na Portugal, naj odpove dogovor, s katerim je sprejela mednarodno nadzorovanje svoje meje napram Španiji, vendar pa je te ja skušala Italijo prej ali slej po< nižati, da se maščuje za Abesinijo in si zagotovi nadoblast v Sredozemskem morju, ki je zanjo življenjskega pomena, pa da zato nikakor ne kaže čakati, da bo imela še več vojnih sredstev, nego jih že ima sedaj. V koliko so te vesti re- jos t, kakor jo napovedujejo časopisni poročevalci iz Rima, Pariza in drugod. Tudi je res, da je Fari-nacci v svojem listu "Regime Fascista" napisal pred nedavnim tako hud članek proti Angliji, da je mo* rala italijanska vlada na intervencijo angleškega poslanika zapleni- snične, ni lahko kontrolirati. Vseka- ti dotično številko ekstremnega fa-kor pa je res, da Italija z mrzlično j šističnega glasila, naglico utrjuje otok Pantellerijo, ¡ Naj še omenimo, da je Franco ki leži med Sicilijo in Afriko, da ! začel tudi v zunanji politiki posne- je svojo 'vojaško moč v Libiji znatno okrepila in ustanovila tam tudi samostojno poveljništvo, da gradi z veliko brzino vojaška letališča, vplive, vsaj po zagotovilih ministra 1 predvsem v južnem delu dežele in Bdena, vsaj deloma nevtralizirala! da še mnoga druga, znamenja kaže- angleška diplomacija. V Londonu so radi zadržanja Hitlerjevih in Mussolinijevili zastopnikov v londonskem odboru za nevmešavanje zelo slabe volje in je 'vlada v parlamentu izjavila, da ne bo formulirala nobenih predlogov več glede Španije, vendar pa da sto-* ji na stalisčuj, da se mednarodni položaj v Španiji in v Sredozemskem morju ne sme spremeniti ter ¡ da s? jo samo z resničnim nevmeša-vanjem tujih vlasti v špansko državljansko vojno mogoče izogniti nevarnosti, da se vojna razširi tudi drugam. Na zelo odločno stališče se je postavila tudi nova francoska vlada, ki je potom svojega načelnika M. Chtaitempsa sporočila v svet, da bo na stežaj odprla svojo mejo proti Španiji ter dovolila dobavljanje o-rožja in borcev valencijanski vladi, če se mednarodna kontrola brž spet ne vzpostavi. jo, da se pripravlja na takšno mož- mati energične poze s'vojih vzorov Hitlerja in Mussolinija. Angliji in 1 Franciji je sporočil neke vrste ultimátum, v katerem grozi z gospo-1 darskimi represalijami, če burgo.v-sko vlado ne bosta priznali kot vo-jujočo se stranko. .. FAŠIZEM iN PROTIFAŠIZEM T£R KRŠČANSTVO Povojno življenje je ustvarilo dve hovni starši general Ludendorff in nasprotni si sili: fašizem in pro-tifašizem. Med tema dvema udarnima silama se jé zelo nerodno znašla katoliška cerkev, ki je največja verska mednarodna organizacija. Ljudska miselnost je brezdvoma i povsod protifašistična; samo da se je prefrigancem v nekaterih državah posrečilo v imenu domovine in vere zvabiti preprosto ljudstvo v svoje mreže, iz katerih se sedaj ne more več rešiti. Mussolini, ki je prvi oropal italijanski narod svobode,, ter da) pobudo še drugim, je pač dobro vedel pod kakšno pretvezo se da narod potegniti za nos. Nekaterim je uganka, kako da more s cerkvijo tako dobro izhajati, dasi je popoln ateist. Mussolini je pač toliko praktičen, da dovoli cerkvi za- OBLETNICA NEODVISNOSTI A DrCMTlWC j NESOGLASJA MED ANGLIJO IN FRANCIJO NA ENI TER ITALIJO IN NEMČIJO NA DRUGI Argentinska republika je pro- j STRANI GLEDE ŠPANIJE — FR ANCIJA GROZI, DA BO ODPRLA SVOJO MEJO NAPRAM ŠPA- slavljala včeraj, 9. julija, novo obletnico svoje neodvisnosti, ki jo je lota 1816 proglasil tucumanski kongres. Pred nedavnim, povodom obletnice majniške revolucije, smo videli, kako je prišlo v Buenos Airesu do upora proti Špancem, ki so v tistih časih ukazovali v teh krajih ter jih na vso moč izkoriščali. Pobudo in P&gum za upor sta bila dala "crio-llom" ponesrečena vpada Angleži v v dežele ob La Plati, leta 1806 in 1807. Ker je bila Španija sklenila Ista 1806. zvezo s Francijo, ki je bila takrat v vojni z Anglijo, so Angleži skušali izkoristiti priliko, da bi se polastili španskih kolonij v Ju'zni Ameriki Menili so, da bo posel lahek ter se zato niso z zadostno vnemo pripravili na ekspedicijo. In res bi ne bili imeli težkega opravila, da je bila usoda Buenos Airela prepuščena zgolj korajži Špancev, ki so se ob tisti priliki, s podkraljem Sobremontejem na čelu, tako prestrašili bližajočih se angleških ladij, da so se brž umaknili v notranjost sedanje republike. Organiziral pa ja bil odpor francoski Pomorski častnik Jakob Liniers, ki je bil v službi Španije, in res mu je «spelo obakrat zavrniti Angleže, ki so končno opustili namero, da bi za- ¡ sedli tukajšnjo zemljo. To je bila priprava za revolucijo, ki je potem res izbruhnila 25. niaja 1810 in potom kater? so "crio--los" prvikrat prišli do svoje, domače vlade. Gibanje za popolno o-samosvojitev dežel ob La Plati se je tedaj začelo z vso silo in Liniers kateri se je temu gibanju tudi z °ro'zjem skušal upreti, je bil, po več popazita, zajet in ustreljen v cor-dobskem kraju Cabeza de Tigre. Tledu Eucnosaireščanov je nasled-, leta sledil itudi Paraguay, ' jér je ljudstvo uprlo in špan-guvernerja prepodilo, nakar 0 Španci, po raznih manjših bit-kot, bili končnoveljavno poraženi Pri Tucumanu (24. septembra 1812) in pri Salti. (21. februarja 1813) ter Sc bile s tem vse laplatske dežele c*j*čorc ípar.'ítega vojaštva. Po odločilni bitki pri Salti se je wartíla ustavodajna skupščina, ki je 'liiela dati osvobojenim deželam u-*avo Kmalu pa 35 je izkazalo, da tbétojajo med provincami in Bue-"1 Airesom velika nasprotstva; do-n ic Buenos Aires na vsak način tate} izsiliti centralistično ureditev države, 30 province tako ureditev vHrlaivale in zahtevale svojo avto-'Hionjo. Provincialni "gauchos" in kueroiiaireški "porteños" so se kre- Tali med seboj in s tem omogočili Lr -r. Lodonska hladnost in pariške dnjo besedo v "duhovnih" zadevah, grožnje so povzročile, da je pri zato pa mu je italijanska duliovšči-llalij uiili in Nemcih zavladala v ¡ na slepo vdana kot samemu pape-zadnjih dneh neka negotovost, ki žu. povzroča, da ni mogoče ugibati, kako se bodo sedanji zapletljaji med Štirimi velesilami razpleli. I Nekateri poročevalci iz evropskih i glavnih mest so te dni celo zatrjevali. da so odnošaji med Italijo in Anglijo tako slabi, da v Rimu prav resno računajo z možnostjo oboroženega spopada z Veliko Britanijo. Razbol itejši fašistični elementi, med katere spada na pr. Farinacci, skušajo vplivati na Mussolinija, naj bi vojno z Anglijo, ki je po njihovem mnenju neizogibna, «prožil čim prej in naj bi nikar ne čakal, da se Anglija popolnoma oboroži, kakor je njen namen. Pravijo, da bo Angli- do samostojost Združenih pokrajin, se je v Tucumánu sestal nov kongres, ki je 9. julija 1816 proglasil crm, da so v Peruju in v Chi- j,eodvisnost Združenih laplatskih Jejn spet prišli do sape in začeli provinc. ^režati "Združene pokrajine" (ka- Temeljni kamen za novo državo, '0r S(i J« tef,ai imenovala sodanja v kater0 je usoda zanesk tudi nas, Argentina); tudi takozvana "Banda jugoslovan3ke izseljencev jfe bil s oriental" (sedanji Uruguay) se je t t. j. 0 šteVilu švicarskih drami sredstvi proti katoličanom. Ob- j žm ki bi jib Argentina od časa do dolžuje jih celo zveze s komunisti časa mogla sprejeti, o razpoložljivih in duhovščini očita razne nemoral- ' zeraljah, o pogojih za nakup kolo- nosti, ki so povečini izmišljene. Zelo zanimivo je, kaj misli in piše o rdečih in belih diktaturah bivši italijanski minister Franc Nitti. On pravi, da je za cerkev veliko bolj nevaren fašizem kot pa boljševizem. Fašizem da jfi v bistvu popolnoma protiverski, četudi tega •na zunaj ne pokaže, medtem ko je boljševizem samo indiferenten za vsako vero. ltuski oblastniki da so sicer odklonili pravoslavno cerkev kot državi in narodu potrebno ustanovo, vendar niso na njeno mesto postavili nobene druge cerkve in vere. Zato lahko vsak svobodno veruje, če se mu to zdi potrebno in koristno. Nemčija pa da hoče ustvariti no-¡ vo cerkev in novo vero katere du- nizacijskih zemljišč, o tukajšnjem življenjskem standardu in o vseh drugih podatkih, ki morejo zanimati izseljence, švicarska vlada pa se je obvezala nuditi Argentini podatke o številu Švicarjev, ki bodo od časa do časa, pripravljeni izseliti ee semkaj, podatke o njihovi gospodarski moči, zagotovila o sposobnosti, politični zanesljivosti itd. svojih izseljencev. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM Današnja številka je izšla na štirih straneh ker je v mesecu pet sobot in pa zaradi praznika 9. julija. Naslednje tri številke v tem mesecu bodo spet na osmih straneh. Upravništvo. Argentinske vesti VELI USPEH PRIREDITVE JUGOSLOVANSKE ŠOLSKE OBČINE NA DOCK SUDU V bližnjem Dock Sudu, na Ave-llanedi, in sicer v dvorani "Ex Clia-de'', se je vršila preteklo nedeljo prva prireditev Jugoslovanske šolske občiue^Dock Sud, ki v imenovanem okraju, kjer je močna kolonija jugoslovanskih priseljencev, vzdržuje isrbsko-hrvatsko šolo. Ta šola zelo lepo napreduje in šteje že okrog 8Ü učencev m učenk ter bi bila v tem pogledu lahko za vzgled nam, zaspanim Slovencem. Spored nedeljske prireditve je obsegal razne deklamacije, pevske točke in igrico in izvajali so ga v celoti naši najmlajši. Dvorana je bi-ia, natrpana do zadnjega kotička in občinstvo ni štedilo z odobravanjem, ko so naši mali umetniki kazali na odru, kaj in koliko so se naučili. Prireditev je posetil tudi naš poslanik dr. Izidor Cankar z gospo in z osobjem poslaništva. Za kroniko naj zabeležimo, da se je ustaški "Hrvatski Domobran", ki mu je srbsko-hrvatsa šola — kot kulturna organizacija, katere namen ni samo vzgajati naš naraščaj, mar.več tudi zbliževati, v skupni skrbi za mladino, naše že odrasle izseljence — hud trn v peti, močno repenčil proti tej prireditvi Jugoslovanske šolske občine ter je našim "Docksudovcem" razglasil povelje, da se šolske prireditve ne sme nihče udeležiti... PRIREDITEV JUGOSLOVANSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA V. soboto, 3 t. m., je Jugoslovansko podporno društ.vo priredilo v svojih prostorih na Boki zelo lepo uspelo plesno prireditev v počastitev g. poslanika dr. Izidora Cankarja in gospe. Prireditve se je udeležil tudi češkoslovaški poslanik dr. Kaderábek. SMRT NAŠEGA ROJAKA Jugoslovanski izseljenec Marko Bujan, star 34 let, se je ,v torek «mrtno ponesrečil pri delu na Avda. Alcorta 3726, kjer je bil zaposlen kot zidar. Z grušta je padel deset metrov globoko na tako nesrečen način, da je bil takoj mrtev. Stanoval je na ul. Rivadavia 121(j. NAŠ KIPAR ANTON AUGUSTIN-ŠIČ JE DOBIL NAGRADO Odbor za postavitev spomenika generalu Urquizi je bil razpisal mednaroden natečaj z nekoliko nagradami za najboljši osnutek. Eno izmed teh nagrad, ,v znesku 2.000 pesov, je dobil za svoj osnutek tudi zagrebški kipar Anton Augustinčič skupno z arh. GaliČem. ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA ZA POROKO Pred nedavnim je bil objavljen zakon štev. 12331 o zatiranju spolnih bolezni, kateri določa med drugim, da bo moral vsak moški, ki se hoče poročiti, predložiti civilnemu uradu (Registro civil) posebno zdravniško spričevalo. Vsak uradnik civilnega urada, ki bo izvršil poroko brez takšnega izpričevala, bo prvirat kaznovan z globo od 100 do 500 pesov, drugikrat pa odpuščen iz službe. Neveste niso dolžne predložiti takšno zdravniško izka-zilo. ¡Stran 2 JLSn DISNUAOIS Núm. (Štev.) 27 Iz nedeljske prireditve SPD. I. Kot je bilo napovedano, se je preteklo nedeljo vršila prireditev Slovenskega prosvetnega društva v proslavo osemletniee obstoja in delovanja. Udeležba je bila precej velika in je bil zato materjalen uspeh dober ne pa tako moralen. Kot ponavadi, je vse pevske točke zbor Prosvete dobro podal; posebno pa je ugajala "Sirota" ter žela buren aplavz in je bilo treba na željo občinstva ponavljati. Tudi pevski zbor iz Devota se je dobro odrezal, posebno mešani, če vpoštevamo, da je društvo še mlado in zato ni mogoče zahtevati vseh potankosti, ki jih petje zahteva. Baritonist Slavko Furlan je tudi dobro zapel dve pesmi, vendar je bilo slišati kot da je bil malo utrujen v glasu. Spremljal ga je mojstrsko na klavir znani profesor petja, Kubik. ..^.áy Ravno tako je bil balet male Vid-marjeve Irene in igranje na klavir Marice Mavčeve, dobro izvajano. Ljudska igra, Mladi gozdar, pa je bila tako podana, da bi od dram-.skega odseka Prosvete vsak pričakoval bolje. Igra je sestavljena v enem dejanju in v šestih slikah. Naše občinstvo pa je navajeno gledati igre samo v dejanjih in ne v slikah, zato je nekatere motilo padanje za-stora med slikami. Vendar to ni bilo glavno, da igra Mladi gozdar ni žela uspeha, marveč to, da so igralci samo deloma znali vloge, nekateri in glavni pa sploh nič. Občinstvo je takoj opazilo, da z igralci ni vse v redu in tudi igralci so opazili za mneje občinstva, zato so eni kot drugi postajali nestrpni. Občinstva seveda prav nič ne za.-nima, vedar bomo povedali, da smo vsega skupaj imeli tri poizkusne vaje in ne skozi vso igro in ne vsi igralci tako, da so bili nekateri prizori podani brez vsake vaje. Te notranje krize v dramatičnem odseku, ki traja že več časa in se nam je zadnje čase sploh samo posrečilo, da smo spravili na oder več iger brez vidnega neuspeha, bo odslej konec, kajti odbor je sklenil da izloči iz vseh odsekov vse elemente, ki ne čutijo odgovornosti napram društvu in javnosti. To se nam je zdelo pošteno po pravici povedati, ker Prosveta je že zelo dobre dramatične predstave dala na oder pred mnogo manj gledalci, kot v nedeljo, vendar smo bili bolj zadovoljni moralnega uspeha kot smo sedaj materjalnega. Dramatični odsek pa ni izgubil poguma, temveč se je nanovo organiziral in se že sedaj pripravlja, da bo nadomestil z bodočimi predstavami, kar je sedaj zaradi pomanjkljivosti zagrešil. Povedati moramo tudi, da je po-setil našo prireditev naš Jug. podanik Izidor Cankar. Ko je Jan Kacin predstavil ministra cen j. občinstvu ga je 'isto z dolgim aplavzom pozdravilo. Prav tako so prišli na našo proslavo tudi drugi ugledni člani naše kolonije, kot Arhitekt Sulčič, Dr. Veljanovič, Dr. Kjuder in drugi. Vsem, ki so preplačali vstopnino se društvo tem potom lepo zahvaljuje. H koncu naj še omenimo, da je prosta zabava s plesom potekla v najlepšem razpoloženju. Mladina je kar prekipevala veselja, zato je od- bor podaljšal zabavo čez običajno uro, da so tudi petosrbeži prišli do računa, česar so se vsled dolgega programa "opravičeno" bali. ZAHVALA Naročnica Slovenskega lista, Za-mar Amalija je darovala 4 pese knjižnici Slovenskega prosvetnega društva. Velikodušni rojakinji se tem potoni najprisrčnejše zahvaljujemo. SLIKE z nedeljske prireditve si lahko vsak ogleda in naroči jutri v nedeljo pri društvenem tajniku. POSNEMAJTE Tov. Joško Pezdirc je daroval lep -roman knjižnici SPD. I., ki se mu tem potom prav lepo zahvaljujemo. NAZNANJAMO da smo naročili iz Ljubljane za 1.500 Din. knjig, ki bodo kmalu dospele. NA ZNANJE Krojačnica, Stanislav Maurič, se je preselila iz ulice Trelles v ul. Dto. Alvarez 2059, to je na križišču Av. San Martin blizu tržnice Alvear ali pošte. PRIREDITEV V PRID ŠOLE Slovensko prosvetno društvo priredi domačo zabavo s prireditvijo v prid slovenske šole na Paternalu v nedeljo dne 1 avgusta v svojih prostorih. IZ VILLA DEVOTO Pretekli teden je preminula za težko operacijo gospa Štefanija stara 38 let, soproga Franea Samoke-j ca, trgovca z jestvinami v ulici Lope de Vega vogal Tinogasta. Po-kojnica je bila doma iz Vitovelj pri Oseku. Zapušča žalostnega soproga, tri nedorasle otroke, dva brata in sestro ter več sorodnikov v Argentini.. . Naj ji bo lahka tuja zemlja in ostalim naše sožalje. G.P.D.S. v Villa Devoto javlja vsem članom da se bo vršil članski sestanek 18 julija ob 4 uri pop. v društvenih prostorih. Ker je sestanek jako važnega pomena je točnost obvezna. Kdor želi videti naše malčke na odru z veselo igrico "Trije snubci" naj se potrudi jutri v V. Devoto ulica Simbron 5148. Odbor. ZAMUDNIKOM Kdor se še ni priglasil za letošnje knjige Celjske Mohorjeve družbe, se naproša, da to stori čimpre-je. Za borih $ 4.— dobi 6 lepih knjig ravno za Božič. Sporočam vsem zainteresiranim, da knjige dobi vsak, kdor se priglasi najpozneje do 23. t. m., nemore se pa jamčiti, da bo njega ime natisnjeno v koledarju za leto 1938. Naročniki iz notranjosti in Uruguaya, plačajo $ 0.50 več, za poštne stroške iz Buenos Airesa. Naročila sprejema Franc Lakner, na svojem domu Av. Warnes 2215, 2. dep., ali pa v Banco Germánico Av. L. N. Alem 150 Buenos Aires. Istotam se lahko tudi naroči družinski list "Mladika", krojno prilogo, ki stane Din. 100.— oz. 116.—, kar odgovarja približno tuk. $ 9.—, oz. 10.— s stroški vred. V Mladiki izhaja prekrasna povest iz našega juga, spisana od naše najboljše pisateljice Marije Husove. Lahko se dobijo vse številke. Mladika prinaša razen izvirnih povesti, tudi več manjših povestic, črtic in potopisov. Tudi za zabavo je poskrbljeno. Kar je bil pred vojno "Dom in Svet" to je danes "Mla dika". Pri naročilu omeniti, da li se želi s krojno prilogo ali brez iste. Franc Lakner. CERKVENI VESTNIK 11. julija, Cirilova nedelja. Maša na Avellanedi ob lOh. Večernice na Paternalu. 18. julija, maša na Paternalu za Marijo Pintar. Večernice na Paternalu. Maša za rajnega Henrika Krava-njo bo 25. julija na Paternalu. Sveta solunska brata, po rodu sicer Grka, sta postala duhovna oče-! ta vsemu slovanskemu svetu, ker sta dala vsem Slovanom ne le božjo resnico evangeljskega nauka, ki je skozi stoletja svetil narodom in jih I vodil k zemeljski in večni sreči, in je edina modrost, ki bi danes tudi izravnala prepade med posameznimi stanovi in narodi, če bi se le ljudje po Evangeliju dali voditi.... Sveta Ciril in Metod sta nam Slovanom tudi odprla vrata v vrsto kulturnih narodov in smo jima zato dolžni dvojno hvaležnost. Če bi bilo naše češčenje do teh božjih in naših prijateljev nekoliko globlje, bi tudi v sedanjem, tako teškem času priskočila nam na pomoč in podprla naše prošnje pred vsemogočnim Bogom. Malo več vere, malo več zaupanja in malo več pobožnosti nam j« treba, ne samo pobožnim dušam! Vsem! Posebo pa tistim, ki je nimajo. Prav tisti so krivi, da se naše velike želje ne morejo izpolniti. Naj bo zato ljubezen do našega trpečega naroda, ki bo napolnila to nedeljo cerkev dopoldne na Avella-edi. pop. pa na Paternalu. Hladnik Janez. Zaljuhljenka . Gospa: ''Marieka, vprašajte ga spoda, kaj želi za obed. Jaz z njim že dva dni ne govorim!" Marička: "Gospa, pa tudi jaz ne!" FAVSTA Karel Anggoulemski je stal takrat nekaj korakov za Pardiillanom, s hrbtom proti tisti strani, odkoder sta se bližali Fourca-udki. Njegov plameneči pogled je bil uprt v vojvodo Guiškega in njegova roka Je je krčila na ročniku Violettinemu ugrabitelju morilcu Karla IX.! . . . To je bilo baš tedaj, ko so je vzpela Loizonka na prste, da bi tudi ona kaj videla. Zagledavši Magdaleno, se je hotela prekrižati, toda roka ji je otrpnila. Sredi pobožnega znamenja je uzrla drugo obsojenko . . . tisto, ki naj bi bila Ivana Four-caudova. . . "Glej, glej!" je zamrmrala. "Oh, to je čudno I" Tudi Pardaillan je bil zagledal obsojenko. Čeprav dotlej še ni videl Violette in je zato tudi ni mogel spoznati, ga je vendar izpreletela groza. VojvodaAngoulemski mu je bil več ko tisočkrat opisal ta angelski obrazek, te zlate lase in te mile sinje oči. . Naglo se je ozrl na Karla. Favstine bo- ^ sede so mu zazvenele v spominu: ob de- > setih, na Grevskem trgu!... In baš tisti, rnah jo bila velika ura v profesovem dvorcu deset!... Sredi strašne slutnje, ki ga jc prešinila, je začul Loizonkine besede: "Glej, glej, to je čudno! . Poznam jo!.. "PoznaS jo?" je vzliknil zamoklo in zgrabil deklino za laket. "Praviš, da poznaš to Fourcaudko?. . ." "Kako ne bil!..." Stanovala je pri ,Dobri nadi' s ciganom, z njegovima dol-ginoma in z vedeževalko, ki ste jo odveli. Imenovali so' jo Violetto! ..." Pardaillanov obraz se je mahoma izpre-menil. Z naglim pogledom je obletel Grev- J ski trg, oder, kjer so stali oboroženi plemiči, vrste lokostrelcev in halebardirjev in j vso ogromno množico, ki je nalikovala razjarjenemu morju. Nato je poglidal voj-vodo Angouleskega in brezmejno sočutje mu jc zalilo oči. "Dajmo," je rekel malone na glas, "poizkusimo, kar ni mogoče. . . Smrt, ki se obeta tu, bo Vredna mojega imena!" Loizonka je čula te besede. Videla je Pardaillana, kako je planil k vojvodovi An-goulemskemu. In z bistrovidnostjo, ki je ženskam lastna v skrajnih trenutkih, je u-ganila sama pri sebi: "Pardaillan ljubi obsojenko! Zaradi nje je bil pri .Dobri nadi'! Zanjo hoče umreti!. . ." Še tisti trenutek se je tudi ona zapodila med meščane. Njen obraz je bil tako divji in njena odločnost tako srdita, da se je množica a trahom in osuplostjo razmikala pred njo. Pardaillan je med tem prišel do Karla. Odlašati ni bilo moči, treba je bilo tvegati vse %a vse. "Kam gledate?" je vprašal mladega vojvodo. | H Karel se je obrnil in je uzrl Pardaillana bledega kakor smrt, z očmi kakor ostro jeklo, z drhtečimi ustnicami in z brki naježenimi kakor pred njunim prvim bojem na Grevskem trgu. "Tja poglejte!" je rekel vitez, kažoč z roko proti obsojenki. Ivani Pourcaudovi je bilo samo še dvajset korakov do grmade. . . Karel je omahnil. Iz ust mu je planil divji vzkrik, ki je prevladal rjovenje množice ter jeknil preko slavnostnega odra v strah in začudenje vojvodi Guiškemu, Favsti, Mainevillu. BussijuLeclercu, Maurevertu in vsem ostalim!. . . Obenem i tem krikom sta se Karel in Pardaillan v ber-eni poletu zagnala naprej. Pardaillan > I izdrl svoj mogočni rapir; držal ga j. -a re-zilo, vihteč železni ročnik kakor bojni kij. "Da, da!" je hropol Karel. "Tu hočem poginiti! Zanjo poginem! Z njo!..." Pardaillan je podiral vse, kar se ni umaknilo. železni ročnik je treskal na desno in na levo, in kamorkoli je udaril, so padali ljudje. Množica se je strahoma razmikala, vse j« bežalo in Pardaillan je drevil na- prej kakor plameneč meteor, s krčevitim nasmehom na drgečočih ustnicah in z divjin; bliskanjem zob pod naježenimi brki . . . Tuljenje, psovke in grožnje so bruhale nanj z vseh strani! toda med njim in med lokostrelci, ki so obdajali Violetto, je nastala v nekaj trenutkih široka praznina. Violetta, še iz uma od groznega pogleda na grmado, vrhu katere se je zibalo Magda-lenino truplo, je zdajci uzrla viteza in tik nato Karla, ki mu je sledil za petami Iztegnila je roke. Smehljaj nepopisnega vzhičenja ji je ozaril lice. Brez glasu, brez misli, brez uma se je vrgel Karel naprej. Tisti mah pa so vojniki naperili sulice: Violetto je obdal sršeč kolobar jeklenih osti. Množica se je jela osve-ščati po prvem strahu, praznina se je polnila s srditimi postavami in z odra so se oglašali Izpodbujajoči kriki: "Bij! Kol ji!. . ." "Smrt jima! Pobijte ju!..." Tu množica, tam stražarji, vmes Karel in Pardaillan: zašla sta bila med čeljusti o-gromnega primaža, ki ju je moral vsak trenutek zdrobiti. . Tedajci pa jc navalilo deset, petnajst, dvajset mrkovih ljudi 7. bodali v rokah. Spet so jeli padati mrtvi in ranjeni, beg se je spet začel in človeško valovje je ¡znova zapljuskalo ob bojnem vpitju neznancev: "Pardaillan! Pardaillan!" Vitez se ni vpraševal, kdo so nepričakovani zavezniki in odkod mu prihajalo na pomoč. Njegova glava ni bila več zmožna človeških misli: bil je samo še živ hudourni oblak, iz katerega je smrtnosno udarjala strela . . Množice se je lotevala zmenšnjava, podobna panični grozi, ki časih iznenada o-kuži armade ter izpremeni dobljeno zmago v poraz. "Pardaillan! Pardaillan!" so rjoveli ro-kovnjači, vihteč svoja bodala in razsajajc med nasprotniki kakor besi iz pekla. Guise je stal po koncu in tulil od gneva. Miiincville, Bussi in več ko sto drugih se je zapodilo v metež z golimi meči v rukah .. Favsta je plamenela: njene oči so sé upirale z daj v nebo, kakor bi ga zaklinjale, zdaj v Pardaillana, polne nadčloveškega občudovanja. . Zakaj res nadčloveško je bilo, kar jc delal vitez v tem trenutku. . Njegovi nenadejani zavezniki so bili znanci in prijatelji hvaležne Loizonke, ki so videli Pardaillana pri "Dobri nadi", kjer se je milo in nemilo zapiskal v njihov spomin: spoznali so ga takoj, ko je navalil na lokostrelce. Udrihati po strelcih, po straži, po redarstvu in vobče po kakršnikoli javni oblasti, je bilo vsem, ki žive izven zakona in družbe, od nekdaj najslajša zabava. In tako bi es bili rokovnjači zganili že iz golega veselja, tudi da niso spoznali Pardaillana in da ni Loizonka hitela od enega do drugega ter ukazovala glavarjem rokov> njaških družin: "Reši tega človeka, akó me hočeš še kdaj videti pod svojo odejo!. . ." Kdor ni čul tega naročila niti ni sam poznal viteza, je posnemal zgled svojih tovarišev in je planil v boj. ne vedoč, za kaj gre. Minuta še ni prešla, ko jo bila zbrana za vitezom dobršna stotina zlikovcev. "Pardaillan! Pardaillan!" je grmelo čedalje glasneje. In že sta trčili sili druga ob drugo. Vitezova truma, štrleča od bodal, je nalik bombi udarila skozi množico, ki se jc tuleč razbegnila na vse strani. Toda za ljudstvom so stale straže z naperjenimi sulicami. Spopad je bil strašen. Do dvajset ljudi, vojnikov in rokovnjačev, je mahoma ležalo na tleh. Jekiž kletve, presunjjivi viki Žensk, ki so padale v nezavest, kričanje zbeganih meščanov, ki so tulili na vzbuno, vso to neštevilo glasov je zlovešče pretresalo vzduh. Tisti, ki so ohranili dovolj hladnokrvnosti, da so mogli gledati okoli sebe, so zrli neverjetno sliko. . . Pardaillan, z obleko raztrgano od sulic, ves krvav in palmeneč, je šinil kakor strela skozi vrsto lokostrelcev. • "Nazaj!" sta zakričala stražarja, ki sta držala Violetto. Vitezov rapir se je zavrtil v zraku. Železni ročnik je udaril enega stražarjev v sence, da se je zavrnil kakor klada; drugi se je umaknil; še tisti mah je vitez pograbil polu nezavestno Violetto in se je obrnil, držeč ubožico na rokah. "Ubij etga!" je zakričal Guise s slavnostnega odra. "Ubijte ga!" "Premagana s$m! Prokletstvo jc nad menoj!" je škripala Favsta. Metež boja med stražjo in rokovnjači je postajal čedalje srditejši; plemiči so se usi* pali z odra in so v. dvignjenimi bodali drli nad viteza. Pardaillan je vrgel Violetto v Karlovo naročje. "Evo ti neveste!. . " je rekel z glasom, ki ga ie pomnil vojvoda do konca svojih dni. I j Karel Angoulemski, sam ves raztrgan i" I okrvavljen, je kakor v brezumnih sanjah prestregel mladenko. Baš tisti mah je odprla j mile, sinje oči. . Srodi poklonskcga trušča, sredi dima in plamenov, ki so buhali z Magdalenine grmade, sta se spogledala. ■ ne, poljubila sta so z očmi v večno slovo ih v večno potrdilo svoje ljubezni. . . "Naprej!" jc krnil Pardaillan. In je krenil naprje, delajo pot za Karla, ki jo nesel Violetto. Kam je hotel v tem ljudskem morju? Ali je korakal na slep" srečo?-. . Ne! Njegovo bistro oko je že uprežalo edini smer v katori je bil unik mogoč. . . ako je bil vobčo mogoč! . . "Konji!" je rekel Karlu kažoč na konje Guisevcga spremstva, ki so bili zbrani na" daleč od odra. In jc nameril korak proti konjem . . "Pogini, satan!" je nekdo zatulil pred njim. A že je tudi pal, pobit na tla, lahko da mrtev. . . "Glej, glej. gospod do Maincville" jc zamrmtal Pardaillan. Nadaljevanje Núra. (Štev.) 27 SLOVENSKI LIST Stran 3 Slovenci doma in po svetu življenje v novi koloniji littoria Jugoslovanski žurnalisti, ki so bili povabljeni od italijanske vlade, bi si morali po programu ogledati tudi novo naselbino Litoria. Ne vemo, kdo jim je bil pri tem voditelj in razkazalec. Radi tega vdomimo, da so imeli priliko seznaniti se s pravim življenjem v tej koloniji. letina v italiji Letna 1936 je bila slabša kot v letu 1935. Pšenice je bilo 61.04 milj. met. stotov, leta 1935 pa 76.96, kljub temu, da je bilo lani posejane več zemlje s pšenico. Pridelek rži se je zmanjšal od 1.6 na 1.3, ječmena. od 2.04 na 1.93, ovsa od 5.2 na 4.8, riža od 7.35 na 6.9 povečal se je edino pridelek koruze od 24.96 3(e v prvih dneh vojaškega živ ljenja sem našel prijatelja, ki je šel potem z mano isto pot. On je izpovedal isto idejo kot Ti, bil je emigrant naše Pi'imorske in kot študent v naši prestolici je oznanjal evangelij malih in se je moral vrniti v Primorje Šla sva skupaj na to pot in skupen je bil najin cilj. Španija nama je podarila dneve, Pogoj za sprejem med koloniste na 30.45 ter uelcoliko fižola, slad je družina s čimvečjim številom mo'- kome pese, konoplje, zlasti pa bom- ških. Vsi morajo biti čez dan na po- baža od 8.035 na 19.236 met. sto- 1 ju, bognedaj, da bi koga varnostni tov. Pridelek vina se je zmanjšala organi ali nadzorniki dobili po dne- od 67 na 65 milj stotov. ferdo delak v beogradski opereti Fedro Delak je prevzel v svojo režijo v beograjski opereti nekaj od ličnih operet. Beograjska opereta bo z njim mnogo pridobila, predvsem radi njegove dinamičnosti in duhovne gibčuosti. uspehi večletne "battag-lia del grano: uvoz žita Trst, junija 1937. Kljub dolgolet-.ni znani žitni bitki je Italija uvozila 'v času prvega četrtletja letošnjega leta 780 tisoč ton žita. To pač dokazuje, da vsa fašistična reklama in propagiranje za to bitko ni imela nikakega uspeha. vi v stanovanju. Vse pridelke morajo izročati upravi. Ta jim odmerja zato mesečno toliko moke, krompirja in drugega, kolikor jim je potrebno za prehrano. Za obleke so jim v začetku dajali po 200 lir na mesec, sedaj pa so jim ta prispevek znižali na 150 lir. Seveda velja ta znesek za vso družino. Jasno je, da s takimi prispevki ni mogoče oblačiti tako številne družine. Radi tega bi bil vs že zdavnaj bos in nagi, ako ne bi imeli že nekaj obleke in obutve od prej. Ako kaka družina redi prašiče, morajo mladiče odstopiti upravi. Družinam, ki štejejo le do 11 članov prepuščajo samo enega prašiča več številnim enega ve. Tem tudi plačujejo nekoliko večji prispevek za obleko. Podobno velja tudi glede goveje živine. Le izredno številne družine smejo imeti več kot eno kravo. Za slučaj bolezni imajo zdravnika brezplačno na razpolago, toda tudi bolniki so obsojeni, da jedo skromno hrano, ki jim jo odmeri u-prava. Uprava jim noče dati nobenega priboljška, sami pa nimajo denarja, da bi ga lahko preskrbeli bolnikom. Perutnino lahko redijo po prosti volji, toda praktično je skoro sploh ne morejo rediti, kajti če dajo perutnini hrano, je njim samim primanjkuje, kajti od uprave ne prejemajo krme za perutnino. Zrak je nezdrav, povsod polno komarjev. Malarija se širi med kolonisti. Zvečer morajo biti v hišah. Okna pa morajo biti zamrežena. Vsi prejemajo od uprave kinin. Pred hišami ni, z redkimi izjemami, prav nič zelenega, nikjer ni nobenega drevesa ne cvetličnega grma. Težko jim je življeje. Ta ali oni je skušal pomagati s tem, da je oddajal eno sobo svojega itak skromnega stanovanja v najem, toda radi tega so bili kaznovani, ker jim je to strogo prepovedano. S takim življenjem so priseljenci zelo nezadovoljni in si želijo proč, da bi le kje dobili primernega posestva v obdelavo. Svoji nejevolji lajajo duška samo v godrnjanju proti upraviteljem, češ da se ti ne ravnajo po navodilih in ukazih samega dučeja. V tej veri jih prepri- pismo našega rojaka ča dejstvo, da se ob žetvi pojavi v italijanskega "prostovoljca" njihovi sr edi sam duče in jim mi 1 v Španiji lostno podari nekaj lir. j Ljubljana, 5. junija 1937. — Naš Med kolonisti je tudi nekaj Slo- rojak nam je dal na razpolago pis-veneev, ki jih pa imenujejo tedeš- mo, ki ga je prejel od svojega brata ke. Le ti se odlikujejo po čistoči in iz Španije in ga priobčujemo v ce-snagi v hiši in okoli nje. Radi tega loti: j« tudi ena taka slovenska družina "Danes sem prejel Tvoje pismo dobila prvo nagrado za red in sna- odposlano na velikonoč. Lahko si italijanska trgovinska bilanca Trst, junija 1937. — Italijanska trgovinska bilanca pokazuje spet o-gromen deficit. V prvem četrtletju letošnjega leta je uvozila, za ca. 4.100 milijonov lir blaga, med tem ko je izvozila le za 2.370 milijonov iir. Za prvo četrtletje znaša deficit torej 1.707 milijonov lir in se je 'v primeri z lanskim deficitom, ki je znašal 1.091 milijon lir znatno dvignil. Pri tem je treba pripomniti, da so lanskoletni uvoz zadržavale in omejavale sankcije. naš rod Pravkar je izšla 8 številka "Našega roda", katerega urejuje naš rojak Josip Ribičič. Osma številka ima zelo bogato vsebino. Zastopani si sledeči avtorji: Vida Taufer, France Horvat, Oskar Ilúdales, Mara Husova, Pastuškin, Anton Ingolič, Karel Širok, Manko Golar, An-drej Debenak, Jože Župančič, Rafael Bačar, L. Marok, Janko Sicherl. List obsega dve poli in pol na do brem papirju. Snov je umetniški ilu- "Naš rod" izhaja v Ljubljani o-semkrat med šolskim letom. Izdaja ga JUU za dravsko banovino, a pre jemajo ga naročniki "Mladinske matice", ki plačajo letno naročnino za list in publikacije "Mladinske matice" Din 22.50 v 9 mesečnih obrokih po Din 2.50. senzacionalni načrti tami in ^irmi in ga osumili, da je Trst, maja 1937. — Fašistična hotel vtihotapiti v Italijo večjo ko-stranka, je proglasila Julijsko Kra- -ličino sena. jino za tako zvano "Zona di sorve-glianza" (nadzorovana). Splošno je mnenje, da bo to samo razlog, da se ustvari neki nov aparat, s katerim bi laže pritiskali na naše ljudstvo. Razni brezposelni fašisti se tega že Ravn otako je obmejna straža a-retirala Jožefo Plečnik iz Hoteder-šice in jo ovadila, da je imela namen vtihotapiti iz Jugoslavije v Italijo večjo količino saharina. Zaradi tihotapstva pa so bili ob- veselijo, ker pričakujejo, da bodo sojeni Albert Štibelj iz Zalesc, Ma- ki ne bodo nikdar pozabljeni. Kra- zaposleni pri tem aparatu. Naloge rija Tinta in Franc Štrukelj iz Ka- sota pomladi na njenem jugu nas je sprejela prve dni februarja. A potem pot na sever in nato na planote, ki ščitijo Madrid, planote napojene s krvjo bolj od Sv. Gabrijela in Doberdoba; toda ne smrt, ki je dihala v ozračju, mnogo drugih reči je težilo bolj od smrti. In to je v naju utrjalo najin sklep, toda ura izpolnitve ni prišla. Bil sem ranjen od krogle v levo roko in sem sedaj v bolnici. Pozneje me pošljejo na zdravljenje v Italijo. Življenje prenavlja značaje. Nisem čutil nikakega kesanja ne sentimentalnosti; nikoli nisem klel ure v kateri .sem se odločil za to pot. Prav mi je, če sem tu, kjer ni moje mesto sem si mislil, ko sem bil ranjen in nisem klel svoje usode. Zdravniki mi. sicer zatrjujejo, da bom še lahko delal z roko, toda jaz nimam iluzij. Zdrpbljena kost in raztrgane mišice od moderne krogle se ne dajo več popraviti. Radi tega ne .mislim sicer obupovati toda tež- in funkcije te novosti niso še povsem nala. Vsak izmed njih je dobil po 1 jasne, vendar gre očitno za neko leto strogega zapora. novo vrsto tajne policije v okviru stranke, ki naj vse življenje kontrolira in vohuni. V fašistični stranki se po zanesljivih vesteh pripravljajo načrti in odredbe za čim obsežnejšo notranjo kolonizacijo po vsem slovanskem delu Julijske Krajine. Slovanske kmete bodo prisilili zapustiti svoje kraje. Kot odškodnino za izgubljeno posestvo y domačem kraju jim bodo odkazali zemljišča v Abesiniji. Bo to nekakšna prisiljena razlastitev, prikateri naš človek za svoje imetje niti denarja ne bo prejel. vedno številnejše in obču-tnejše obsodbe zaradi tihotapstva Trst, junija 1937. — Aretacije in obsodbe zaradi tihotapstva so v Julijski Krajini vedno številnejše in občutnejše. V zadnjem času so na Tako so obmejni fašistični organi etirali Jakoba Revena iz Rovt nad Logatcem, in sicer ob meji med Rov misliš, kako sem ga bil vesel, posebno še, ker tudi od doma že mesec dni nimam nobenega glasu. Vpra- Ko. fašizem napoveduje "šest- letko" Trst, maja 1937. — Po vzgledu šuješ me, čemu sem šel na to pot. Rusije in Nemčije napoveduje tudi že iz otroških let je tlelo morda v faiizeru gotovo delovno razdobje za meni nekako hrepenenje po tej lepi kolonizacijo Abesinije. "ftestletka" deželi, kjer sonce zahaja. Ni mi bise bo imenovala in bo trajala od le- lo mar pustiti udobno življenje v ^ 1937. do 1943. Dalje napoveduje A... kjer sem imél veliko znancev, tudi, da bodo vsi kolonizacijski de- ki so nie imeli radi in jim je bilo iuvci v Abesiniji vpisani v milicijo. hudo, ko sem odhajal. meji pri prekoračenju te aretirali ko mi je, ker bom vedno vezan na ! tudi več jugoslovanskih državljanov ftaiijo. ! ter jih osumili, da so hoteli vtiho- Pošiljam Ti iskrene pozdrave in tapiti v Italijo razno blago, bratski poljub iz tujine in Ti kličem ; nasvidenje ko bodo cvetele planin-! a^Vjakoba^RevTnTirRovt n7d ke na naših gorah! ' To je dobesedo prepisano pismo, ki ga piše naš preprbst fant, doma z .naše Tolminske. Služil je redni vojaški rok in se je prijavil kot pro-stovoljc za Francovo .armado v Španijo z namenom, da bo ubežal na nasprotno stran i se boril za madridsko vlado proti španskemu, nemškemu a zlasti italijanskemu fašizmu. Svoje namere ni dosegel, ker je bil kmalu po prihodu na fronto ranjen v levo roko, katero bo naj-brže za vedno izgubil. naši pokojni i Kranj, 1. junija 1?37. — Dne 24 maja. t.l. je v Kranju, kjer se je gaselil potem, ko je moral zapustiti svoj rojstni kraj Vel.. Otok pri Postojni, preminul na posledicah težke bolezni dolgoletni član in večkratni odbornik našega društva tov. Matevž Vadnav. Pok Matevž je bil komaj 44 let star in .zapušča ženo s ! tremi nepreskrbljenimi otroki. Za- ¡ poslen v eni zmed tukajšnjih tova-1 ren, kjer je služil kruh sebi in svoji družini, si jc nakopal — ne po la stni krivdi — neozdravljivo bolezen, ki ga je spravila v prerani grob. Pokojnik je bil blag in pošten značaj in je bil vsled tega priljubljen i spoštovan, ne samo med nami emi granti, temveč tudi med svojimi sta novskimi tovariši, ki so mu, kakor člani našega društva, poklonili lep venec in se na njegovi zadnji poti polnoštevilno poslovili od njega, ("'lani društva so mu položili na grob venec svežih nageljnov, medtem, ko mu je pevski zbor v slovo zapel, dve žalostinki. Dragi Matevž, počivaj v miru, mi Te pa ohranimo v trajnem spominu. —V Gornji Vrtojbi pri Gorici pa je umrla 16. aprila t.l. trgovka in posestnica Cecilija Batisič ,v starosti 65 let, Pokojnica zapušča v Južni Ameriki enega sina, doma pa dva sina in dve hčeri. Naj ji bo lahka domača zemlja. Iz Erzleja na Vipavskem so bili obdolženi Volj Frančišek, Turk Fra-ijo, Ba^c Ivanka, Ferjančič Ivanka n Ferjan\i Jože da so na debelo ti-íotapili konje in govejo živino iz Jugoslavije. Predlagana je bila za /sakega kazen z enoletnim zaporom n od 10.000 do 12.000 lir denarne »lobe. Ker pa jim niso mogli dokazati dejanj, jih je sodišče oprostilo. slovenski obrtniki v beogradu Odposlanstvo slovenskih obrtnikov, v katerem so bili gg. Ivan )grin in Ljubljane ter Stojč in Bu~ •eš iz Maribora, je 25. maja popol Ine sprejel pravosodni minister g. Ir. Subotič, ki mu je odposlanstvo jodrobno obrazložilo težak položaj, v katerega so zašli slovenski obrtni ki zaradi konkurence kaznilniških delavnic, ki opravljajo obrtna dela, Minister dr. Subotič je obljubil, da bo zadevo dobro proučil, in osebno obiskal posamezne kaznilniške dela'! vnice, med drugimi tudi delavnico v Mariboru, in da bo ustregel upravičenim zahtevam našega obrtniš tva. Odposlance sta popoldne spre šE EN VHOD ZA VEČJO UDOBNOST NAŠIH K L1J E N T 0 V Tem potom sporočamo našim spoštovanim klijen tom, da z namenom, da jim nudimo kar največ udobnosti v naši palači, smo otvorili novi vhod iz ulice BARTOLOMÉ MITRE 562 po katerem se pride v sledeče oddelke, ki se nahajajo v prvih in spodnjih prostorih: Hranilnica) oddelek za vložke, za odpošiljanje denarja in upravljanje vlog. Sedaj lahko pridete v Banko po dveh vhodih: Florida 99 in Bartolomé Mitre 562. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON Florida 99 Bartolomé Mitre 562 pueyrredon 175 Av. Oral. Mitr« SOI (AveUaneda) — Córdoba 1223 (Rosarlo) poverjen je! zaupnost! sigurnost! brzina! LOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONBOROIJ "NOVEGA LISTA"_ Dirección: Gral. César Días 1657 Buenos Aires TAKITA KKDUCIDA Concesión 1551 jola tudi oba slovenska ministra, ki sta jim obljubila vso svojo podporo. Pri ministru za trgovino in in dustrijo dr. Vrbaniču so se zavzeli tudi z a zavarovanje obrtnikov, ka kor tudi za izdatnejše pospeševanje obrti ter strokovne izobrazbe v ino zemstvu. SAMOMOR POD VLAKOM V Šiški je skočil pod vlak kamno seški delavec Iva Udovičič, ki je bil doma iz oolice Lendave. Našli so ga mrtvega. Ugotovljeno je, da je šel v smrt zaradi obupa, ker mu je žena, s katero se je oženil pred poldrugim mesecem, umrla na bin-koštno nedeljo za jetiko. Udovičič je delal na ecsti pri Brezovici, pa je po smrti žene šel samo dvakrat še na delo, tretji dan pa je delo prekinil, češ da mu je slabo. Takrat je že sklenil, da si vzame živ 1 jen je. Taval je do noči okrog in se zvečer v temi vrgel pod vlak. KOMUNISTIČEN VODITELJ PRIJET Tiskovna agencija "Avala" poroča, da je bil aretiran v Jugoslaviji /.nani komunistični voditelj Adolf Muk iz Kotora, ki je živel zadnja leta v tujini. Poročilo pravi: Ker pišejo o njegovi aretaciji mnogi inozemski listi in se razno organizacije zunaj naše države zavzemajo zanj, je Avala poslala vsem jugo slovanskim listom poročilo, kjer pravi, da je zavzemal Muk vodilno mesto v komunistični stranki Jugo slavije, ki tajno deluje, in da je bil poslan s ponarejenim potnim listom v Jugoslavijo nabirat prostovoljce za Španijo. O inozemskih akcijah za Muka pravi uradno poročilo tole: "Njegovi sodelavci, ki jih oblasti iščejo, skušajo sedaj v tujini na tendenčen način alarmirati razne mednarodne ustanove in druge ne- informirane faktorje, da bi pri na ših oblasteh intervenirale v prid Adolfa Muka." Muka so pripeljali v beograjske zapore in izročili državnemu .sodišču za zaščito države, lovanje. V rokah je držal lep šopek rož. Roko z rožami je dvignil proti nebu ter zaklical: "Tebe pa, Bog Oče na nebesih, zarotim, prosim in zahtevam od Tebe, da kaznuješ tiste, ki so to napravili!" Lušickv Anton je bil roj. 9. ap rila 1895 leta v Borovnici. Leta 1930. je bil nastavljen kot tajnik v občini Suhor, od katero je bil z odredbo banske. uprave odstavljen z motivacijo, da nima predpisane šolske izobrazbe. Nesrečni Lusickv je dobro znan tudi nam Primorcem, saj je imel pred svojim odhodom v Jugoslavijo v Avčah pri Gorici gostilno v najemu . REVOLUCIJA IN ŽENSKE OBLEKE To je že stara resnica, da vplivajo politični razkoli tudi na narodne šege, zlasti na ženske obleke. Pomislimo le na frigijske čepice in trakove in kokarde, ki so si jih nadele Amazonke francose revolucije. Tudi tako zvana noša "empire", ki je bila v modi tja do Dunajskega kongresa, je tudi izšla iz revolucije Francoska revolucija je priporočala ženskam, naj se po dobi izprijenega rokokoja začno oblačiti v junaško nošo antike, naj začno noeiti obleke in tančice Korelje in Lukre-cije. Vendar so bile te obleke, ki so jih imeli na Napoleonovem dvoru, kolikor toliko okusne in lepe, a bolj ševiška revolucija v sovjetski Rusiji je ruske ženske po zunanje ! spremenila v sive, mrke delavske številke. Izginile so tudi pisane obleke kme ' tic in se umaknile brezbarvnim kri- lom, overalom in čepicam, ki so ženske tudi gledé na zunanjosti vkle-nile v vezi. Neko mlado delavko, ki ú je znala dobiti neki inozemski modni list, so za več let zaprli v ječo. V poslednjem času se je ta stvar že spremenila, tako da vidiš tudi mlade komsomolke s šminko, ustnim barvilom in parfemom. Iz rdeče Španije poročajo francoski listi, da je revolucija napadla tudi lepe španske narodne noše. Kakor v Rusiji, morajo tudi Španske nositi overal, ki je splošno, enotno oblačilo vseh rdečih Špank. V Madridu, Valenciju in po drugih španskih mestih in vaseh so ženskam pobrali in pokradli njih lepe, dragocene "mantilje" in vezene nagla-ve rute, in ves nakit. Kdor se prikaže v stari narodni noši, ga rdeči miličniki obsodijo v ječo ali na smrt, češ, da je noša že znak protirevolu-cionarnega naziranja. Po vaških cerkvah so pobili več Marijinih soh, ki so imele narodno mantiljo Revolucionarne Španke so oblečene v nekakšno uniformo, imajo rdečo bluzo i na glavi rusko vojaško čepico. Bojevnice a la "Pas-sionaria" so oblečene v moško obleko in so zatorej prav smefine na pogled. i CIVILIZACIJA IN PLODOVITOST NARODOV Društvo francoskih zdravnikov je nedavno priredilo anketo o vzrokih padanja rojstev v Franciji. Med odgovori je tudi nekoliko takih, ki pravijo, da so v državi ohranili zdra vo plodovitost samo oni kraji, ki so ohranili tradicionalno krščansko duhovnost, V omejenem krogu je ta ugotovitev nedvomno resnična, ako pa jo razširimo na ves svet vidimo, da ni vselej krščanska duhovnost tisto, kar vzdržuje plodno silo po* sameznih narodov. V splošnem na- mreč opažamo, da plodovitost narodov raste, čim dalje gremo na vzhod starega sveta. Narodi pretežno e-vangelske veroizpovedi imajo redno manjši prirastek, kakor katoliški narodi, slednji pa zopet manjšega od pravoslavnih, zelo plodoviti so muslimani narodi, višek pa dosegajo budisti in šintoisti. Plodovitost narodov je torej v obratnem razmerju z njihovo civilizacijo. To vprašanje se da popolnoma točno primeniti tudi na Francijo, na Španijo in Italijo, ki so enotne katoliške države. Največji prirastek imajo v teh narodnih pač pokrajine z najmanjšim tehničnim napredkom in z najmanjšo civilizacijo. Tudi za našo državo velja to pravilo, ki ga seveda včasih znatno modificirajo še druge komponente. Po vsej priliki pa ni krščanska duhovnost ona sila, ki zadržuje biološki propad narodov.. Tragika je v tem, da sta višja kulturna stopnja in višja civilizacija, za dosego katerih si vsi narodi močno prizadevajo, prva kal za nazadovanje porodov. Politični, verski in socialni vzroki so v tem pogledu podrejenega pogledal Tako bi geslo "Zgradimo zopet krščansko družbo !" ne moglo zaustaviti neugodnega razvoja, dasi bi ga morda lahko nekoliko zadržalo. plesalci. Ta izkušnja je dala odvetniku pobudo, da vsakega novega lijenta, ki prihaja k njemu zavoljo ločitve, najprvo vpraša, ali je dober ali slab plesalec. Iz začudenih klijentov si jurist v naprej napravi sodbo o poteku procesa. GOBAVCE UBIJAJO "China Times" poročajo, da so ljudje v Šantungu pobili 125 gobavcev. Število teh bolnikov v Kantonu cenijo na 20 tisoč, večinama so izolirani v bolnišnicah. Voditelji zadnjega pokolja so bili ljudje, ki pravijo, da je hitra smrt ednio odrešenje od strašne nadloge gobavosti, ki se ne da iztrebiti drugače kakor s silo. DOBRI ZAKONSKI MOŽJE — SLABI PLESALCI Pariški odvetnik Gastón Legoff, ki se je specializiral za ločitve zakonov, si je nabral v svoji dolgoletni praksi mnoge izkušnje. Izjavil je, da ga njegova opazovanja potrjujejo v mnenju, da znajo dobri zakonski možje le slabo plesati ali pa sploh ne znajo. Do tega prepričanja je prišel po mnogih ločitvenih tožbah, ki so mu pokazale, da niso bili možje, ki niso bili krivi razdorov ,v svojih zakonih, skoraj nikoli dobri ZA KRATEK ČAS i Vljuden razgovor Ribničan: "Al b m lehku povej dal, kej je puošta?" , Ljubljančan: "I tamla za voglam — tu ve usak nore." , Ribničan: "Zato sem vas pa rav nu uprašou." * * * Sodniška I Sodnik: "Obtoženec, zakaj ste pri vlomu vzeli samo dragotine, denar "ja pa ne!" J Obtoženec; "Slavno sodišče, naj i nikar mi tega več ne očita! Moja stara me je že dovolj mučila s tem'." * * * Priznanje Sodnik: "Obtoženka, priznale In tvino?" Ona: "Ne!" Sodnik: "Ampak popis se z vami vendar tako zelo ujema: mlada, vitka, lep obraz..." Ona: "Moj Bog, potem sem pa [vendarle bila jaz, gospod sodnik." CARIČiN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 41 — Tem bolje za vas, Če se ne varate — reče Marfa in skomigne z ramemi. — Sedaj pa bom govorila z "mumijo" in s študentom. — Počakaj, Marfa, da odidem, — reče Orlov. — Razen tega sem te hotel še nekaj vprašati: —Je-li ta Aron Katz, ki je sedaj lastnik te gostilne, bivši bankir cesarja Petra III? — Da, to je on. — Kdaj je postal gostilničar? — Šele pred nekaj meseci — Toda kje je dobil za to denar? — Kje je dobil denar? — odvrne smehljaje Marfa. — Ali vi zares mislite, grof, da je bil Katz kedaj siromak? — Saj so mu vendar zaplenili vse njegovo imetje I — To je resnica. Toda zaplenili so mu samo to, kar je imel v Rusiji. Velike svote in vrednosti pa je imel naložene v inozemstvu. Vidi' te torej, da je ostal bogat, čeprav sta ga s carico oplenila. — Ne razumem, — reče Orlov, — Če je Katz zares milijonar, zakaj se zdaj peča s tem poslom? — Tega tudi jaz nisem mogla razumeti, — odvrne Marfa. — Vprašala sem ga in on mi je zadevo razložil. — Moram si pridobiti mnogo denarja, ker sem prevzel velike obveze, — je dejal. — Ko bom umrl, hočem neki osebi zapustiti veliko bogastvo 1 — Kdo pa je to? — vpraša Orlov. — Tega nikakor nisem mogla izvedeti, — odvrne Marfa. — Morda muli na svojo hčerko, uneginjo Daškovo? Ali boljše reče- no, na kmetico Daškovo T — Ne, ker jaz vem, da svojo hčer ko sovraži. Morebiti se je starec zaljubil na svoje stare dni. — Imam dokaze, da se ne varam L — Dokaze? — vpraša Orlov začudeno. — Pred vami grof, nimam nobenih tajnosti, — reče Marfa. — Za to vam priznam, da sem zadnje čase za njim vohunila. Na ta način sem zvedela, da odhaja stari Katz ob goto,vem času iz svoje gostilne in da zahaja v neko hišo. Tam ostaja pet do sest ur, a dokazano je, da živi v njej neka zelo lepa mlada žena. Orlov se glasno zasmeje. — Haha, to je smešna stvar! — Stari Aron Katz pa zaljubljen! Ne, ne, draga, ti se motiš! — Toda jaz sedaj odhajam. Uredi vso zade-1 vo z "mumijo" in njegovimi prija-' telji. Matuška pa bo jutri točno ob, osmih zvečer pri križu. Veš, kaj jim je storiti? — — Vem, — reče Maria. Tako. Čim mi pa bodo razmere dopuščale, bom prišel, da vidim za-timo, — reče Orlov, a okrog njegovih ust se pokaže nežne poteza. — Ali je Fatima, že vprašala za mne? — —- Za vedno povprašanje, kdaj bo zopet prišel oni črni človek, ki ji je prinesel lepe igračke 1 — — Reci ji, da bo črni Človek kmalu zopet prišel, — odvrne Orlov. — Reci ji, da bo nekega dne prišel in se ne bo nikdar več ločil od nje! — Marfa, bojim se da bom vzel otroka čisto k sebi! Čas je, že da jo dam v kak zavod, kjer bo obiskovala šolo. — Kaj? — vzklikne Marfa. — Katimo mi hočete vzeti? — Grof vi ceste, da jaz brez nje ne morem žive ti! Nikar me ne skušajte onesrečitil Marfa sklene roki, a iz obraza ji je odseval obup. — Le umiri se, Marfa 1 Zaenkrat sem se odločil, da bom pustil otroka še pri tebi! — Orlov izvleče iz denarnice deset tisoč rubljev, se poslovi od Marfe in odide iz gostilne. — A sedaj, prijatelj Potemkin, — reče sam pri sebi, ko je prispel na ulico, sedaj bomo videli, koliko časa ti je še dano biti Katarinin ljub-ček! — 46 POGLAVJE Čuden sestanek Potemkin je imel navado izpre-hajati se okoli poldneva po drevoredu v Carskojem selu. Vedno je brodil sam, a v primerni razdalji mu je sledil njegov zvesti sluga, zamorec Hasan. Tudi danes se je sprehajal po drevoredu. Hlad in zimski zrak mu je izredno ugajal. Hodil je in razmišljal. — Deklica, zakaj ne morem pozabiti na te? — zašepeta on. — Zakaj si ne moreni iztrgati tvoje slike iz srca? —• Katarini moram biti hvaležen, kajti ona me je dvignila do najvišje stopnje. Ona bi me ubila, da, ubila bi me, če bi ji postal nezvest! — — Orlov je imel prav. On ni hotel biti premaganec. On je hotel biti gospodar! Toda jaz ne smem za njegovim zgledom. Ker je bil gospodar, je moral proč! Tako razmišljajoč stopa Potemkin po drevoredu. Ko prido do nekega drevesa se zdrzne. Tam je stala neka zelo siromašno oblečena žena. — Oberačica! — pomisli Potem- kin in gre bližje. Stara žena je stala kakor prikovana. — Ali ste bolni, draga žena? — jo vpraša Potemkin. — Bolna nisem, toda živim v strašni bedi! — reče žena. — Prišla sem zato, da prodam svojo največjo dragocenost, ki sem jo kedaj imela. — — A kaj je to? — jo vpraša Potemkin. — Najbrž kak nakit? Toda kdo v Carskojem selu naj odkupi od vas dragocenost? Carica najbrž ne kupuje na tak način svojih draguljev. — Carica? — praša žena. Carica bo takoj kupila, ko bo videla kak nukit je. — — Ali je vaš predmet res tako dragocen, da je vreden carice? — jo vpraša Potemkin. — Dragocen? — In še kakol — odvrne neznanka. Že davno je iskal Potemkin nekaj, kar bi mogel darovati carici. Približeval se je Božič. Sedaj se mu je ponudila ugodna prilika. Morda hrani ta neznanka nakit velikanske vrednosti. — Poslušajte, draga moja, — reče Potemkin. — Čo hočete svojo dragocenost zares prodati, sem jaz kupec! Ali me poznate? — Ne poznam vas, — reče neznanka s popolnoma sivimi lasmi, ki jih je Potemkin videl kljub pajčo-lanu, ki je pokrival obraz in lase. — Toda moje ime ste gotovo že slišali. — Jaz sem Aleksander Potemkin! — — Aleksander Potemkin?! — ia-kliče žena in odgrne svoj pajčolan. Potemkin je zagledal star in naguban obraz. — Potem «te najbrž vi lepi Potemkin? — Potemkin se nasmeje. — Zakaj me imenujete tako? — jo vpraša. — Moj Bog, — reče starka in skomigne z rameni. — Saj tako vas imenuje ves Petrograd! — Pokažite mi torej vaš nakit — reče Potemkin. — Nimam ga pri sebi. — Kaj pa to pomeni? — jo vpraša Potemkin. — Prišli ste z namenom, da bi prodali carici nakit, pa ga niste niti s seboj prinesli. Ko bo carica slišala za kakšen nakit gre, bo takoj zadovoljna z vsako ceno! — reče ona z gotovostjo, ki je Potemkina osupnila. — Saj imam potem še vedno dovolj časa, da ji ga prinesem! Potemkin je hotel nadaljevati svojo pot. mu je postajalo žal da se je s to starko tako dolgo motil. Toda ona ga ustavi in mu reče: — Izdala vam bom, gospod... gospod ljubljenec? — — Ne, imenujte me samo gospod generalmajor, ali pat kratko gospod Potemkin. — — Izdati vam hočem torej, gospod generalmajor Potemkin, za kaj gre. — Moj mož je bil tih, priden človek, ki je poznal samo eno strast in ta je bila: zbiranje knjig. — — Ko je moj mož zbolel, smo živeli v bedi. S težkim srcem se je moral odločiti, da proda nekatere od svojih redkih knjig. — Omara, v kateri so bile naložene knjige, se je polagoma popolnoma izpraznila. Zadnjo noč, ko j« mož že skoro umiral, me pokliče k sebi in mi reče: Žena, jaz ti ničesar ne zapuščam. Obsojena boš živeti v siromaštvu in bedi. Toda vseeno olajšam bedno dni I — i (Nadaljevanje)