OB POSVETOVANJU V ROGAŠKI SLATINI
Ohrabrujoči pojavi v stanovanjski graditvi
Posvetovanje zastopiiikiov inest o izkuš-njah v sta-novanjski graditvi v lansJcem Jetu, ki je iiilo nedavuo, je prispevalo k velikeinu delu posplo.ševauja prakse na teni področju v lauskem letu. Na posveto-vauju so izablikovali stališča o vsem, kar pomejii potrjeno iii preverjeno izkušnjo trajne vrednosti. Razčistili so tudi, katera ključiia vprašauja so bila zauemarjena iu zaktevajo intenzivnejše delo.
Povečaiia sredstva in baziranje atano-vanjske graditve na eiiotnem sistemu kre-ditiranja iz posebnili nainenskih skladov so mohilizirala pobudo širokega kroga državljanov, političnih dn družbenih orga-nizacij. Ker so bili ljudski odbori v po-ložaju, da so neposredno odločali o mno-gih vprašaftjih, ki so vezana na uporabo sredstev in s-tanovanjsko giadnjo sploh, sta dobila Djihova iniciativa dn odgovor-liost močno spodi>udo. Zato je bilo že lani veliko napravljeno za hitrejšo in cenejšo graditev in za iskanje dodatnih sredstev za  stauovanjsko graditev.
V  nmogih  rnestih   so  si   ljudski  odbori prizadevali, da bi  uresničili določeno po-litiko   stanovanjske   graditve.   Posamezni odbori   so  konec   lanskega   in   v   začetku letošnjega leta analizirali izkušnje enolet-nega   dela   lin   napravili   potrebne   spre-inembe ter določili program za nekaj let naprej: Sveti  za  stanovanjska   vprašanja so se  razvili  v organe,  ki  spremljajo iz-polnjevanje politike ljudskega odbora in pravočasno   predlagajo   ustrezne   ukrepe. Upravni odbori skladov za kreditiranje so oprarljali funkcijo dru/.benih orgauov pri upravljanju sredstev in  njibovem ozkori-ščanju samo na temelju določenih pravil.
Opaža se, da so se lani uveljavili moeni vplivi proti razkošnemu projekliranju in graditvi, pa tudi proti drugi skrajn-osti — primiitivizmu v graditvi stanovauj brez osnovnih higienskih pogojev. V večini mest so izbrali realno pot hitrejše gra-ditve skromnejšili stanovanj z vsemi osnovnimi higienskimi napravami.
Liudski odbori so začeli mnogo bolj. skrbeti za lzboljšanje proizvoduje grad-benega materiala, gradbene operative in obrti. Ceprav gre šele za začetne ukrepe, so  že  dosegli   (toločeno   znižanje   cen  na
^noto stanovanjske površine. Kolikorbodo
inadaljevali   s   potrpežljivostjo  dn   vztraj-nostjo, ki sta značilni za posamezna me-
¦sta,   bo   prevladovala   v   čedalje   večjem obsegu težnja zniževanja cen ob širši  iz-
)l>iri in hkrati tipizaciji materiala.
V   več  mestih  so organizirali  posebne, specializirane  organizacije  za  stanovanj-sko  graditev.  S  pazljivim  analiziranjein odnosa1 giadbene operative do investitor-jev — gospodarskih orgamizacij, ustanov, organov državne uprave in posameznikov so priišli do sklepa, da je treba organizi-:iati telo, ki bo opiavljalo vse posle v ime-inu tistih investitorjev, ki to žele. Namesto ;da   vsak   investitor   sam   skrbi   za   načrt, ;dskanje   lokacije   Ln   gradbeno   podjetje, /prenese  s  pogodbo  te  posle  na   speciali-izirano organizacijo,   ki  opravd   to  mnogo :hitreje   in   bolj   strokovno.  Tako  &o  tudi Jjudski   odbori   dobili   možnost,   da   s   to organizacijo mn-ogo bolj   učinkovdto vpli-vajo na industrijsko proizvodnjo materi-ala  ali   na  gradbena  in  obrtna  podjetja. To bo  hkrati  omogočilo.  da  bodo  uspeš-neje preprečevali gradnjo pretirano ve-
likili in  razkošno opremljenih stanovanj.
Na posvetovaaiju so posvetili posebno, pozomost vprašanju hitrejše izdelave etapuih urbanističnih načrtov, da bi se mestni deli bolj premišljeuo obLikovali, ukrepom določitev ineje nied mestnimi gradbenimi površiuarni in kmetdjskim zemljiščem ter končn-o preprečevanju protdpravjie graditve, ki je šla tako v ši-rino, da ima lahko za mesta resne po-sledice.
Ce ocenijno vse to, kar je bilo povedano pred posvetovanjem in na ujeni, in pove-žemo to s tistim. kar je bilo ugotovljeno nedavno s skupščinsko debato in reso-lucijo, moranio ugotoviti, da smo vstopili v novo razdobje reševanja stauovanjskih problemov. Cklprte so široke, čeprav po niaterialnih sredstvih še vedno skromue niožnosti za hitrejšo in cenejšo stanovanj-sko gradutev. Stopnja in naglica dosege rezultatov. ki jiti želimo. je v mnogem odvisna o(i tega, kako bcxk> vsi poklicani, posebno pa ljudski odbori Lzkoristili mož-nosti. ki se jim ponujajo. Sirina in od-govornost, s katerim so se tega lotili lani in prvi koraki storjeni v letošnjem letu. utemeljujejo popolen optimizeru.
Sreten Bjeličič
Gradnja stanovanj v Splitu
V Splitu so lani pldnirali, da bodo zgra-dili 550 stauovanj, <xl teli jih je bilo do konca leta popolnoma doijrajenili 68. Za gradnjo stanovanj je bil kot prehodni in-vestitor ustanovljen urbaniatični iuštitut, ki je zelo dobro zajel v*o stanovanjsko problematik-o. Pri graditvi stanovar.j so zaposlili sedem gradbenili podjetij, kale-rili sezona se je zaradi ugodnega pod-nebja razširila ua  vse lcto.
Gradbeni stroški se gibljejo od 2.5 mili-jona din za dvosobno do 3 nulijone din za trosobno stanovanje. Urbanistični inštitut skrbi za povezavo stanovanjske graditve z urbanističnimi in komunalnimi problemi clela — upoštevajoč projektiranje. nakap zemljišča, potrebneara gradbenega mate-riala, ceno iu tipizacij«. Kakor poudar-jajo v institutu — še vedno niso sprejeli enoinega stališča glede funkcije posa-raeznih stanovanjskih delov, kakor so ku-hinja, kopainica in podobno. Zato sodeluje inštitut stalno z arhitekti in projektant-skimi organdzaoijami. da bi dosegli naj-bolj  racionalne rešitve,
Zanimiv primer se je zgodil v Splitu ob licitaciji gradbenih del. Na licitaciji je namreč dobilo dela podjetje >Radnik« iz Benkovca, . ki dela brez mehanizacije, medtem ko so podjetja. ki imajo meha,ni-zacijo — zaradi velikih stro~kov — poka-zala manjšo konkurenčno sposobnost.
D. P.