KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DRUGI SLOVENSKI SOCIALNODEMOKRATSKI LIST DUŠAN KERMAVNER I. Pred šestimi leti smo v »Kroniki« zaklju- čili sestavek o prvem slovenskem socialno- demokratskem listu »Novem času« z ne- kakšno napovedjo »nove zgodbe« o ustanav- ljanju drugega takšnega lista devet mesecev pozneje.^ »Novi čas« je »izšel« — samo za politično policijo in državno pravdništvo! — dne 7. novembra 1889 in tri dni pozneje sta izdajatelj Karel Kordelič in urednik Ivan Brozovič pod pritiskom nekih policijskih pretenj izjavila, da odbor za izdajo sloven- skega delavskega lista ne bo več deloval. Prvi dokument o novi akciji za list je pismo Ludvika Zadnika v Trst Andreju Kle- menčiču z dne 4. julija 1890, kjer beremo: »Zaradi slovenskega delavskega časnika imam nalogo na tvoje pisanje odgovoriti, ker sem tudi prevzel nalogo, da bodem kot od- govorni urednik lista, kateri bode, ako ne bo posebnih zaprek, izšel v prvi polovici meseca avgusta 1.1. — Stvar bo seveda zelo težka, ker imamo malo moči, še manj pa denarja; nekaj je še od pred ostalo, ali ne veliko, dobro bi bilo, ako bi bilo mogoče pri vas v Terstu kaj skupaj spraviti, potrebovali bomo na vsak način še precej; vender se ne ustra- šim in mislim, da, ako se na ta pravim koncu začne, se bo že izpeljalo in slovenski delav- ski list je neobhodno potreben, kajti brez njega ne bo mogoče delavce k gibanju pri- dobiti. — Torej pogum in upanje! Mi bomo na vse moči delovali, treba je le, da nas tudi drugi podpirate.« To pismo, katerega druga polovica nas tu ne zanima, se je ohranilo v arhivu tržaške policije,^ ki ga je zaplenila ob hišni preiskavi pri Klemenčiču dne 11. julija 1890. Čeprav je imel Zadnik načrt za list gotov že šest tednov vnaprej, pa je premišljeno čakal še več ko mesec dni in med tem pri- pravljal prvo številko, preden je njen izid prijavil »Visoki c. in kr. deželni vladi v Ljubljani« dne 6. avgusta 1890 z naslednjo vlogo: »Udano podpisani si usoja ponižno nazna- njati, da hoče izdajati slovenski delavski list, kateri bi zastopal interese delavskega ljud- stva v političnem kakor v gospodarstvenem oziru po — v avstrijski državi od visoke vlade nezadržanih — social-demokratičnih nazorih. Temu naznanilu priloženi so dokazi o zmožnosti za izdajo lista po tiskovni postavi. List se bode imenoval: ,Delavski list', časo- pis za interese slovenskega delavskega ljud- stva. Geslo: Zložnost daje moč, veda krep- kost. Izhajal bode vsak mesec dvakrat, in sicer drugi in četrti četrtek, prvikrat 14. av- gusta 1890 mej uradnimi urami popoldan. Program: I. List bode prinašal social-demo- kratične in socialno-znanstvene članke; II. bode podučeval in razsvetljeval delavce pri naporih za zboljšanje njihnjega stanja, da ne zaidejo na zločinske pota in da bodejo znali čislati postave; III. feuileton za pripo- vedke iz delavskega in socialnega življenja; IIII. politični razgled za poročila političnih dogodkov po raznih deželah; V. domače stvari za poročila splošnih lokalnih stvari, se tikajočih delavstva; VI. razne stvari za vsakovrstna poročila', n. pr. o iznajdbah, ne- zgodah, kakor drugih delavce zanimajočih' reči; VII. dopisi za poročila društva o sho- dih, veselicah in t. d., ali poročila posamnih delavcev o dogodkih in razmerah v raznih krajih. VIII. Prevzela se bodo tudi poročila za obrtnega nadzornika o prestopkih postav in mu tako pomagalo pri izvrševanju njego- vega posla. IX. Izjavila (= objavila) se bodo naznanila društev za shode in veselice in druge enake reči. X. List bode pisan v slo- venskem jeziku, posluževal se bode tudi po- samnih tujih citatov. Naposled nabiral bode tudi podporo za ponesrečene delavce ali njih družine, ako so zadnjim reditelji na kakošen način odvzeti, in sploh podpiral delavce, ka- dar so v sili, kateri niso sami krivi. Odgovorni izdajatelj ali urednik lista bode Ludvig Zadnik, izdajatelj Anton Grablovitz. Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.« Pred Zadnikovim podpisom in datumom ter krajem sta še Zadnikov naslov kot naslov uredništva in Grablovčev kot naslov uprav- ništva.a Zadnik je bržčas menil, da bo s tako krat- kim »rokom« spravil deželno predsedstvo v časovno zadrego, da ne bo utegnilo najti pretvez, ki bi mu omogočale, da prepreči izid prve številke »Delavskega lista«. Grab- lovčeva prijava v nemščini, »da bo začel 14. t. m. z izdajo časnika ,Delavski list', ki ga bo urejal Ludvik Zadnik«, ima celo datum 8. avgusta^ in je morala biti vložena pred Zad- nikovo vlogo s programom lista, čeprav je le-ta datirana s 6. avgustom; v nasprotnem primeru bi nujno imela višjo številko v pro- tokolu sprejetih vlog, ne pa nižjo. Ta okol- nost po naši sodbi skorajda izključuje drugo, 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nasploh nekoliko manj verjetno domnevo, da bi bilo deželno predsedstvo opozorilo Zad- nika, naj ga izdajatelj prej prijavi za ured- nika, potem šele bo lahko predložil program lista; takšna domneva pa bi bila v skladu z obema datumoma vloge in prijave. Uradna zabeležka na Grablovčevi prijavi pove, da jo je deželno predsedstvo takoj poslalo »mestnemu magistratu, da poroča o prejš- njem življenju krojaškega pomočnika Lud- vika Zadnika, kakor tudi o njegovi sposob- nosti za urejanje slovenskega časnika, ki iz prilog ni razvidna«. Magistrat pa do 13. av- gusta ni odgovoril in je zato tega dne prejel kratko in malo nalog, da zadevo v teku naslednjega dopoldneva reši! To je kajpada storil in še istega dne, 15. avgusta, s podpisom županovega namestnika Vončine sporočil »Visokemu c. kr. deželnemu predsedstvu« o Zadniku, da je »eden najbolj aktivnih članov tukajšnjega delavskega izobraževalnega dru- štva in socialnodemokratske stranke« ter da »razen druge mestne deške štirirazrednice ni obiskoval nobene druge šole in si tudi z za- sebnim poukom ni pridobil višje izobrazbe, spričo česar bo komaj imel za urejanje lista potrebno sposobnost«. Naslednji dan je imela iziti prva številka »Delavskega lista«. Ne moremo dvomiti o tem, da je bila že stavljena in pripravljena za tiskarski stroj, torej nared, da bodo »mej uradnimi urami« popoldne dotiskane prve izvode odnesli državnemu pravdništvu, na- daljnje pa domnevno organizirani odnašalci sproti odnašali iz tiskarne. A prav tisti dan, 14. avgusta — vsekakor dopoldne — je pre- jel Grablovic s tem datumom datirano od- ločbo deželnega predsedstva: »Priloge vaše- ga nazimnila o nameravanem izdajanji slo- vanskega lista ,Delavski list' se vam vračajo z opazko, da spričala gospoda Ludovika Zadnika ne zadostujejo, da bi se ž njimi do- kazala njegova sposobnost za uredovanje periodičnega lista. Omenjeni list se torej ne sme izdajati, dokler se ne postavi zanj spo- soben urednik.«-* Prejšnji dan je bil graški socialnodemo- kratski list »Arbeiterwille« (= Delavska vo- lja) objavil sporočilo iz Ljubljane: »Ljub- ljanski sodrugi so se lotili izdajanja sloven- skega delavskega lista. To podjetje veselo pozdravljamo in prosimo sodruge. zlasti po- litične, da ga krepko podpirajo. Dopise itd. je pošiljati L. Sadniku .. .«* V naslednji šte- vilki pa je list to sporočilo dopolnilno po- pravil tako, da »so sodrugi, ki so prevzeli izdajanje slovenskega delavskega lista, pri- javili njegovo izhajanje oblasti, a so od te prejeli odlok,« ki ga je na tem mestu časnik v celoti z opravilno številko in s podpisom C. kr. deželnega predsednika Winklerja ob- javil v nemškem prevodu s pripombo: >K takšnemu dekretu nimamo dodati ničesar, a vsak bravec lahko prebere tiskovni zakon in si ustvari sodbo.«' Zadnik je že drugi dan po prepovedi izida lista — 16. avgusta — pismeno povprašal pri deželni vladi: »Udano podpisani si usoja visoki C. kr. deželni vladi naznanjati, da bi prosil za pojasnilo, po katerej postavi ali zakonu da je utemeljena razsodba (= odlok) od 14. avgusta 1890 št. 2388 o naznanilu, ulo- ženega (!) 6. avgusta 1890 za izdajanje slo- venskega lista ,Delavski list', in kakošnih spričal še potrebuje, da dokaže sposobnost za uredovanje periodičnega lista, ker to iz zakona za tiskovino (!) od 17. decembra 1862 ni razvidno.«* Na to vprašanje Zadnik očitno ni prejel nobenega odgovora, ko je pet dni nato — 21. avgusta — predložil istemu ob- lastvu pritožbo zoper njegovo odločbo z dne 14. avgusta in ga prosil, naj bi jo čim hitreje odposlalo notranjemu ministrstvu.^ Po sedmih dneh je prejel odgovor, da so odlok o Grab- lovčevi prijavi »Delavskega lista« vročili le- Ludvik Zadnik 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO temu kot »stranki« in da gre samo njemu pravica do pritožbe, spričo česar mu njegovo pritožbo z dne 21. avgusta vračajo. Če je bil rok za pritožbo dva tedna — kakor do- mnevamo — je bila pritožna pot prav na dan tega odgovora, 28. avgusta, zaključena! Tu se moramo vrniti k dnevu, ko je Zad- nik vložil pritožbo, za katero mu je manjkala legitimacija »stranke«; prav tisti dan je namreč prijavil deželni vladi iudi, »da je prevzel zalogo lista (!) ,Osemurni delavni čas', prevod iz nemškega, na Dunaji izhaja- jočega lista (!) ,Der achtstündige Arbeits- tag'«.'" Šlo je za iztise na Dunaju natisnje- nega slovenskega prevoda knjižice, ki je izšla že marca 18W in ki jo je bržčas na- pisal dr. Adler.12 Na zadnji, tj. osmi strani slovenske knjižice spodaj beremo: »Verlag von L. Sadnik, Laibach« (= Založba L. Zad- nika, Ljubljana) in tvrdko dunajske tiskarne. Deželno predsedstvo je poslalo Zadnikovo prijavo magistratu, ki je bil po čl. 3 tiskov- nega zakona za kolportažo pristojno policij- sko oblastvo. Ista številka graškega delav- skega lista, ki je objavila Winklerjevo pre- poved »Delavskega lista«, je prinesla tudi slovenski oglas: »,Osemurni delavni čas' (Der Achtstundentag). Resna beseda onim, ki te- ga še ne vedo. Izvod po tri krajcarje se dobi pri sodrugu L. Sadniku ...« Oglas najdemo tudi še v naslednji številki prav tako s ti- skovno napako v prvi besedi podnaslova: »Besna ...« namesto »Resna ...«! Knjižice, ki vsebuje poljudno, ravni docela nepoučenega delavca prilagojeno razlago socialnodemo- kratskega programa, ni omenil noben slo- venski list. Prav tisti dan, ko je Zadnik iz odgovora deželnega predsedstva razbral, da je potekel rok za Grablovčevo pritožbo na notranje mi- nistrstvo zoper odklonitev dovoljenja za iz- dajo »Delavskega lista« pod njegovim uredni- štvom, dne 28. avgusta, je prijavil za 31. av- gust javen shod z dnevnim redom: »L Letoš- nje delavsko gibanje v Ljubljani in poročilo odbora za nameravano izdajanje slovenskega delavskega lista kakor tudi o uporabi v to namenjenega denarja; 2. Zahteve delavcev in sredstva za njihovo dosego; 3. Predlogi in interpelacije.Po jjoročilu policijskega ko- misarja Ivana Robide se je zbralo le 25 oseb in je sklicatelj zaradi tako majhne udeležbe shod preložil na 8. september,''' »Slovenski Narod« pa je prinesel naslednjo notico: »Delavski shod, ki ga je včeraj ob deveti uri dopoldne sklical delavec g. Zadnik v pivarne Schreinerjeve salon, odložil se je zaradi pre- pičle udeležbe na ponedeljek dne 8. septem- bra (Mali Šmaren). Na dnevnem redu bode razprava o položaji delavskega stanu in o iz- daji slovenskega delavskega lista. Slovenski delavci pripravili so že vse, da bi imeli svoje glasilo, a vlada ne vzprejme naznanjenega odgovornega urednika, češ da po svoji omiki za ta posel ni sposoben.«'^ Shoda dne 8. septembra, ki ga je prijavil Zadnik z istim dnevnim redom, se je po Ro- bidovem poročilu udeležilo 38 oseb. Za pred- sednika so izvolili Brozoviča, za podpredsed- nika Grablovca, za zapisnikarja pa Zadnika, ki je bil tudi edini govornik. Pri prvi točki »je razpravljal o bednem položaju delavcev, obžaloval, da še vedno ni nobenih (pač: so- cialističnih) slovenskih tiskov (Literatur), da se domači delavci v materinščini ne morejo (pač: socialistično) izobraziti, grajal je ne- edinost med delavci, ki ne izpolnjujejo 1. ma- ja odobrenih in v delavski program sprejetih pogojev ter nočejo obiskovati shodov«. Tudi v nadaljnjem prevajamo Robidovo nemško poročilo o Zadnikovem govoru: »Dalje je omenil, da je visoka vlada prepovedala iz- dajanje delavskega lista zaradi pomanjk- ljive kvalifikacije izdajatelja. — Pozival je prisotne, naj zahtevajo svoje pravice le po zakonitem potu in naj vztrajajo v boju za svobodo. Nadalje je navedel, da so v Hain- feldu sklenili izdajati delavski sindikalen (?) list v slovenščini v Ljubljani. Tam zbrani so v ta namen že prispevali (zugesandt) neki denarni znesek. Nato je poročal o sprejetem denarju in o njegovi porabi, in sicer je prišlo v celem 165 goldinarjev in 83 krajcarjev, ta- ko da je po odbitku celotnih stroškov za prvomajsko manifestacijo in za list preostalo gotovine le (?) še 10 goldinarjev 51 krajcar- jev.« Nato navaja poročilo v slovenščini re- solucijo, ki jo je predložil Zadnik in ki jo je shod tudi odobril. Resolucija je izrekala za- upanje odboru za izdajanje slovenskega delavskega lista tudi glede »uporabe v to namenjenega denarja«, je poudarjala neob- hodno potrebo takšnega lista in se je zaklju- čevala tako, »da je dolžnost delavcev, pod- jetje za ustanovitev tacega lista z vsemi sred- stvi podpirati, in to tudi, ako se ustanovi kje drugod nego v Ljubljani, ter da se imajo vsi za to namenjeni denarji neobhodno določe- nemu odboru oddati, toda s tem pogojem, da so izdajatelji (tega lista) izključno de- lavci.«'" Po odobritvi resolucije je shod iz- volil tričlanski odbor — Sedlaka, Gostinčarja in Jeršeta — z nalogo, »da pregleda denarno poslovanje«. Robidovo poročilo nadaljuje: >Pri drugi točki dnevnega reda ... je govoril spet Zadnik in sicer o delavskem vprašanju v Nemčiji, kjer so izvolili v državni zbor več socialnih demokratov. Poudaril je, da so 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (predstavniki držav) na evropskem kongresu priznali delavske zahteve za upravičene, a da si jih morejo delavci le počasi priborili. — Pozval je prisotne k enotnosti in vztraj- nosti ter pripomnil, da bodo prišli delavci do svojih pravic s tako imenovanimi sindi- kati. — Pri tretji točki... je predložil mizar Sedlak, naj se odpošlje danes na Dunaju zborujočima sindikatoma čevljarjev in mi- zarjev pozdravni brzojav v tem smislu, da tukaj zbrani pritrjujejo tamkajšnjim skle- pom.« Po Robidi se je shod začel ob četrt čez deveto in je trajal do pol dvanajstih.'^ »Slovenski Narod« je prinesel prav kratko poročilo, ki se nekoliko razlikuje od urad- nega, zlasti v znesku preostalega denarja: »Včerajšnji ljudski shod v Schreinerjevi pi- varni obiskalo je 38 oseb. O vseh točkah go- voril je delavec g. Zadnik. Sklenila se je resolucija, da se delavski list v slovenskem jeziku, katerega je vlada dne 14. avgusta za- plenila, zopet začne izdajati, pa kje drugje, ne v Ljubljani. Računi kažejo, da je bilo doneskov 165 goldinarjev 83 krajcarjev za izdajanje lista, pa preostalo (je) 45 goldinar- jev 84 krajcarjev, ker se je drugo porabilo za praznovanje 1. maja in za štrajke. Izvolil se je odbor treh mož (Sedlak, Gostinčar, Jerše), ki imajo pregledati račune. Zborova- nje je trajalo jedno (?) uro.«'^ »Slovenec«, klerikalno glasilo, je o vsem dosledno molčal; ne moremo se izogniti misli, da je bil dobro informiran o dogovoru — ki ga samo domnevamo, vendar o njem ne dvo- mimo — z deželnim predsednikom baronom Winklerjem, da socialnim demokratom slo- venskega lista ne bo dovolil. II. Morda na shodu 8. septembra Zadnik ni omenil Trsta kot kraj, kjer naj bi »izključno delavci« izdajali v Ljubljani onemogočeni list, a o tem ne moremo dvomiti, da je spre- jeta resolucija predstavljala njegov »potni list« za potovanje v Trst in pooblastilo za nadaljevanje ljubljanske akcije v tem dru- gem središču slovenskega delavskega giba- nja, kjer so tudi že delavski shodi pretresali vprašanje slovenskega delavskega lista. Prvi takšen shod in hkrati prvi slovenski socialnodemokratski shod v Trstu sploh je bil v Skednju 13. julija 1890. Dopisnik »Slo- venskega Naroda« ga je prikazal takole: »Shod otvoril je kurjač g. M. Samec, poudar- jajoč vzbujanje med slovenskimi delavci. Dal je potem besedo mlademu govorniku krojaču Andreju Klemenčiču, ki je kritikoval neslogo mej delavci in obširno in dobro razpravljal težnje delavcev, ki hočejo postavnim potom doseči svoje pravice. Delavski shod, ki se je vseskozi vršil v slovenskem jeziku in lepem redu, vzprejel je naposled soglasno resolu- cijo, po kateri bi bilo odraslim delavcem delati normalno le osem ur na dan in bi se delavcem morala dati tudi volilna pravica. Na predlog delavca Krečiča sklenilo se je tudi: Odbor naj skrbi, da se ustanovi list, ki bi izključno branil delavske koristi in iz- hajal dvakrat na mesec.«'' Po obširnejšem poročilu »Edinosti« je Krečič predložil »da odbor delavskega shoda (!?) na to dela, da prične v Trstu po dvakrat na mesec izhajati slovenski delavski list«.^" Krečič in shod sta mislila na odbor slovenske sekcije »Delavske zveze« ali »La Confederazione operaia«, ki je obstajala že od leta 1888. Takšno sklepa- nje škedenjskega shoda je kajpada spodbu- jalo Zadnika v njegovi ljubljanski akciji, saj ni mogel izključiti možnosti, da bi ga Klenienčič v Trstu z ustanovitvijo lista pre- hitel! Sledili so še drugi alarmni signali! Nekaj tednov po škedenjskem shodu je prinesla »Edinost« naslednji »Poziv delav- cem! Podpisani odbor pozivlje vse tržaške slovanske delavce, da pridejo k izvenredne- mu shodu, katerega priredi slovenski oddelek .Delavske zveze' (Confederazione operaia) dne 10. avgusta... Obravnavalo se bode zgolj v slovenskem jeziku. — Vsi slovanski delavci so naprošeni, da se mnogobrojno udeleže tega shoda, pri katerem bode govor o naslednjih, jako važnih zadevah: 1. Osnova slovenskega delavskega lista, 2. o načinu, kako bi mogel slovenski oddelek ,Delavske zveze' samostalen postati, 3. volitev šestih odbornikov v centralni odbor in 4. posamez- ni predlogi... Odbor.«^! Kako je potekel ta »shod«, ne vemo prav tako ničesar, kakor tudi ne o poteku »izven- rednega zbora ,Delavske zveze'« dne 8. sep- tembra, tj. prav tisti dan, ko je bil obrav- navani shod v Ljubljani! Zanj je prinesla »Edinost« naslednje »Vabilo«, ki ga je ne- okrajšanega prinesel tudi »Slovenski Narod« tri dni za »Edinostjo«: »Vabljeni so vsi udje in sploh slovenski delavci, da se (ga) gotovo in mnogobrojno udeleže, kajti na dnevnem redu so važne stvari: 1. Obravnave radi slo- venskega lista, 2. razpravljanje o slovanske j knjižnici, 3. volitev načelništva slovanskega oddelka in dveh odbornikov v glavni odbor in 4. posamezni predlogi... Pokažite, da se zanimate tudi za delavski stan; jiaši na- sprotniki naj se prepričajo, da Slovan ne za- ostaje za druzimi narodi. — Slovenski od- delek.«22 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Preden je minilo 14 dni od tega izrednega zbora slovenske sekcije »Delavske zveze«, je prišel v Trst iz Ljubljane Ludvik Zadnik z najtrdnejšo voljo in za silo zadostujočimi sredstvi, da izda tam »Delavski list«, ki mu ga v Ljubljani oblast ni dovolila. Dne 23. septembra 1890 je prijavil tržaški policijski direkciji (in kajpada tudi tam- kajšnjemu državnemu pravdništvu), da bo izdajal časnik s tem naslovom. Na vprašanje, od kdaj je v Trs^u in od kod je prišel tja. je moral povedati, da je šele pravkar prispel tja iz Ljubljane, kjer je preživel zadnja tri leta. Zato je tržaška policija vprašala ljub- ljanski magistrat, »ali se je v teh treh letih kakor koli zameril oblastem«.^' Preden je prejela nam neznan, a v protokolu tržaške policijske direkcije 7. oktobra vpisani od- govor z dne 4. oktobra, je minilo že pet dni od izida prve številke »Delavskega lista«. Tej številki je sledilo še dvanajst nadalj- njih, toda za zdaj si nikjer nobene ne more- mo ogledati. Morebiti so nekatere bodisi ne- zaplenjene ali pa zaplenjene oziroma oboje v kakšnem »depoju« v Trstu ali na Dunaju, kjer jih utegnejo nekega dne odkriti. Mi pa si moremo sestavljati sliko o tem listu le iz njegovih »odmevov«. »Popolna« je samo zgodba o njegovi predzgodovini, o njegovih zaplembah in o njegovem koncu. O izidu »Delavskega lista« je najprej po- ročala 4. oktobra 1890 »Edinost« silno krat- ko: »Predvčerajšnjim izšla je v Dolenčeve j tiskarni prva številka ,Delavskega lista'.«^* Nekoliko obširneje s pravim »kazalom« vse- bine in s pohvalo je poročal »Slovenski Na- rod« dva dni za »Edinostjo«: »,Delavski list;', kateremu so se v Ljubljani stavile razno- vrstne ovire, zagledal je sedaj v Trstu luč sveta. Prva številka z dne 2. oktobra ima nastopno vsebino: Delavci, sodrugi! — De- lavsko gibanje. — Časnikarstvo in delavsko vprašanje. — Žrtve revščine (Listek). — De- lavcem! — O strokovnjaškili (= sindikalnih) shodih. — Politični pregled. — Razne vesti. — Prva številka je dobro in zmerno pisana, zato jej želimo najboljšega uspeha, saj de- lavci, kakor sploh vsak stan. potrebujejo po- uka in organizacije. ,Delavski list', časopis za interese slovenskega delavskega ljudstva, izhaja prvi in tretji četrtek v meseci in stoji za vse leto le 1 goldinar 20 krajcarjev.«^^ Graški »Arbeiterwille« od istega dne je prinesel med oglasi slovensko obvestilo, da »v Trstu izhaja od 2. oktobra ,Delavski list' (Arbeiterblatt), časopis za interese sloven- skega delavskega ljudstva«, z naslovom ured- ništva in upravništva ter s podatki o izhaja- nju in ceni, kakor v »Slovenskem Narodu«, le še z dodatkom, da »velja ... za četrt leta 30 krajcarjev, posamezna številka 4 kr.«-" V naslednji številki pa je objavil v dopisu iz Trsta naslednjo »predzgodovino« lista, ki ga je hkrati pozdravil: »Slovenski delavski list, ki naj bi bil prvotno izšel v Ljubljani, a oblast sodruga Sadnika, ki je bil določen za urednika, ni pripoznala za sposobnega, izhaja sedaj v Trstu. Kot urednik je označen sodrug Sadnik, ki se je tja preselil iz Ljub- ljane. Zastavlja se nam vprašanje: Ce trža- ška obla.st meni, da je sodrug Sadnik dovolj sposoben za urejanje lista, ali se ni potem ljubljanska oblast nad nečim spotikala, do česar ni imela nobene pravice? Doslednosti v tem ne vidimo nobene. Najradostneje po- zdravljamo novega soborca in upamo, da se bodo slovenski in nemški proletarci potru- dili, da podpro novega borca. Kajti to je njihova dolžnost.«-' V nasprotju s temi pozdravi s severa, ki jih je z nekolikšno zamudo pomnožila tudi dunajska »Arbeiterzeitung« (= Delavski čas- nik), kakor bomo videli, pa je »bratska« trža- ška »La Confederazione operaia«, glasilo »Delavske zveze«, ki je imela tudi slovensko sekcijo, ob izidu slovenskega socialističnega »soborca« v Trstu izrazila neko pridržanost, ki prav neprijetno veje iz njene notice »Slo- venski delavski list«: »Pretekle dni je izšel slovenski časnik z naslovom ,Delavski list' (Gazetta operaia). — Ob pregledu programa vidimo, da je v skladu s socialnodemokrat- skimi idejami, ki dandanes živo zanimajo tudi državnike in učenjake, ker objemajo vso človeško družino nad vsakim egoistič- nim čustvom (omejenim na področje okrog) domačega zvonika, nad vsakim političnim (v smislu meščanske strankarske politike) vprašanjem. — Upajmo, da bodo novi de- lavski slovenski list urejali poglavitno v smotru, da bo poučeval in vzgajal slovenske množice, ki se z našega ozemlja razprostirajo tja gori proti Kranjski. Tam je podobno gla- silo dejansko potrebno in celo nujno. — Upati hočemo, da se bo ,Delavski list' vedno vzdržal na višini programa in da nikoli ne bo nudil zavetja izbruhom nizkih (!) malen- kostnih (!) strasti, kakršne prepogosto vodijo neke znane nam Slovence, da imajo vedno v žepu tako imenovani narodnostni prapor in da (z njim) pokrivajo zelo skvarjeno blago (merce molto avareata). Ce pa bo ,Delavski list' vendarle zvest začrtani poti in bo z orožjem propagande pobijal zlobnosti (catti- verie) in vraže, ga bomo podpirali, ker smo prepričani, da bo lahko storil nekaj dobrega na (kraški) planoti (nell'altipiano) in na Kranjskem. Ce pa bi nekega dne k nesreči 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zdrsnil, tisti dan lahko pobere šila in kopita (potrebbe apparechiare i! bagaglio).«^^ Trža- ško italijansko socialistično glasilo se je iz- kazalo tako zelo pod pritiskom laškega na- cionalizma, ki v Trstu ni priznaval pravice do obstoja nobenemu slovenstvu, da je slo- venskemu lisin odreklo vsakršen pomen za Trst, kamor se je resda zatekel s Kranjskega, iz Ljubljane, a je vendarle s tem ustregel tudi slovenski sekciji tržaške »Delavske zveze«, ki je prav tako klicala po sloven- skem delavskem listu! .Slovensko narodnja- štvo, ki je res bilo konservativno in avstrija- kantsko, je obsojal tako, da jc bil poleg njega italijanski radikalni liberalni nacio- nalizem videti — nedolžen in priporočljiv! A spričo tega, da »Delavski list« ni imel prav nobenega namena, da bi kakor koli po- udarjal poleg socializma preko svoje slo- venščine tudi slovenstvo, ti pridržki italijan- skih sodrugov bržčas niso vzbudili hude krvi Dri krogu izdajateljev »Delavskega lista«. Nimamo prav nobenih podatkov niti o de- javnosti slovenske sekcije »Delavske zveze« v zimi 1890—1891 niti o odnosih med slo- venskimi in italijanskimi socialnimi demo- krati v tem času, a v zgodnji spomladi 1891 jih najdemo v strnjeni enotni fronti, o ka- teri si komaj lahko zamislimo, da bi bila sledila poprejšnjim ostrejšim trenjem med obema življema, italijanskim in slovenskim, v tržaški socialni demokraciji. Sele po natisu druge številke »Delavskega lista«, ki pa je bila zaplenjena, je novi list pozdravila dunajska »Arbeiterzeitung« v ne- koliko daljši notici: »Končno se je posrečilo ustanoviti delavski list v slovenščini. Od 2. oktobra izhaja v Trstu ,Delavski list' (Arbei- terzeitung); odgovorni urednik mu je Lud- wig Sadnik, izdajatelj Thomas Torkar (sledi naslov s podatki o naročnini oziroma ceni). Že drugo številko so zaplenili, in sicer — značilno — zaradi prevoda članka K. Kaut- skega »Premogovniki in njihovi delavci«, ob katerega se pri objavi na Dunaju v .Sozial- demokratische Monatsschrift' (= Socialno- demokratski mesečnik) cenzurno oblastvo ni spotaknilo. Druge izdaje, kjer bi izpustili inkriminirana mesta, niso dovolili, čeprav to sicer v vsej Avstriji dopuščajo. Očitno hočejo postaviti naše slovenske sodruge pod prav hud pritisk nekakega izjemnega stanja. Saj so dvakratni poskus, izdajati list v Ljub- ljani, preprečili tako, da je oblast proglasila sodruga Sadnika za nesposobnega, da bi vo- dil uredništvo, čeprav v tiskovnem zakonu ni nobene besede o kakšnem ,dokazilu uspo- sobljenosti'. Slovenskim sodrugom bo potreb- na vsa energija in žilavost, da bodo prodrli in dosegli, da se bo tudi njim nasproti upo- rabljal zakon. Upati je, da se ne bodo na- veličali napora, ki ga zahteva poučevanje tam pristojnih krogov o mejah njihove ob- lasti. ,Delavski list' je izpolnil davno ob- čuteno vrzel v delavskem tisku. Naj prispeva k prebujenju slovenskega proletariata. Naj- krepkejša podpora vseh sodrugov mu je za- gotovljena.«-' Od socialističnih pozdravov iz soseščine prehajamo k domačim odmevom, ki kajpada novega lista niso pozdravljali. O njem je zapisal dr. Anton Mahnič v »Rimskem kato- liku«: »Mi nismo sicer doslej dobili pred oči nego eno številko, a že iz te smo spoznali, da se hoče s tem listom v slovenskem ljudstvu vgnezditi social-demokracija. Delavska in- ternacionala je tu vmes. O krščanstvu ni duha ni sluha. Vera je privatna zadeva — popolnoma soglasno s programom nemških in drugih socialistov. Ne poznajo se nego le — človeške pravice. Klerikalci metajo se skup z liberalci — kot nasprotniki delav- skega stanu. Duhoven se psuje s .kecermoj- strom' (»Ketzernieister« so Nemci imenovali papeške inkvizitorje-dominikance že v sred- njem veku), pometa se s špansko inkvizicijo itd. List zna tudi hvaliti ,velikodušnost Ži- dov', a očitati ,vmazanost' — škofom. Social- demokracija se očitno proslavlja; katere vrste social-demokracija pa, se razvidi že iz tega, kako podučuje naš list slovensko delavstvo, da se zamore kaj doseči le na mejnarodnem polji. In da nihče ne dvomi o namerah lista, naj bere v ,listku' (= feljtonu), kjer se Slo- vencem prelagajo nauki znanega nemškega socialista Marxa. Sicer celo stališče ,Delav- skega lista' ni toliko narodno, ampak više, internacionalno. — Vse to nekaj pomeni, da, pomeni veliko. Trst je glavno mesto sloven- skih delavcev in težakov; v Trst zahajajo tudi z dežele daleč okrog iskat si dela, ka- teri se navadno po nekoliko mesecih vračajo na dom. Ni pač na Slovenskem primernej- šega mesta, do koder bi se moglo seme so- cializma hitrejše zasejati mej preprosti na- rod.«'" V nadaljevanju je Mahnič napadel slovenske liberalce in pri tem izhajal iz okolnosti, da je »Delavski list« tiskala trža- ška slovenska tiskarna hkrati z »Edinostjo« in »Slovanskim svetom«; menil je, da lahko ta svoj napad začne takole: »Zdi se nam, da naši liberalci vedno bolj zapuščajo narodno stališče in se pomikajo na tla mejnarodnega antikristijanstva. Po oknih' svojih prodajav- nic razstavljajo sicer narodne barve, a to le zato, da skrivajo za njimi svoje radikalstvo.« Tu se je Mahnič maščeval za tisti očitek »brezdomovinstva«, ki so ga liberalci pri- 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lepljali njegovemu klerikalizmu, in hkrati mu je sploh kazalo, da je tako pretiraval »radikalne« poteze slovenskega liberalstva, ki pa si jih je moral izmišljevati! Tisto, kar je spravilo »Edinost« iz vloge mirnega opazovavca novega slovenskega de- lavskega lista, ki ga je tiskala ista tiskarna, je bilo — brezverstvo »Delavskega lista«. Ze v naslovu svoje polemične notice po njegovi tretji številki je vzkliknila »Tako daleč pa še vendar nismo!« in v njej pribila: »Vi za- htevate ,brezverski poduk na vseh ljudskih šolah' in proglašen je vere kot (= za) pri- vatno reč'. Gospodje, ste-li pomislili, kaj ste napisali? ... Po robu se hočemo postaviti vsakemu, kdor bi hotel širiti take pogubne nauke...«'' To notico je brž prevzel »Slo- venec« v celoti kot »vse pohvale vredne be- sede« !ä^ V nadaljnji polemiki, ki jo je »Edi- nost« vodila silno dolgovezno, je načelno branila izročeno verstvo na vsej črti proti vdoru svobodomiselstva iz pregrešnega novo- dobnega mesenega sveta v patriarhalizem domače vasi; v njenih očeh je bilo svobodo- miselstvo nekaj že po sebi nerodoljubnega, protislovenskega, češ: kdor ga je sprejel, se je že idejno zbližal z laškimi in nemškimi liberalci-svobodomiselci, oholo vzvišenimi nad zdaj bolj prezira zdaj bolj sovraštva vrednim zaostalim slovenstvom, ki ga je ne- govala predvsem duhovščina! Tako je prav- zaprav narodnjaštvo — ne vernost — zahte- valo od »Edinosti«, da nastopi proti »brez- verskim« naukom »Delavskega lista«! Kako je Zadnik ali kateri drugi sodelavec tega lista zavračal »Edinost«, ne vemo. Peto številko so spet zaplenili zaradi neznanega nam članka »Po petju se spoznajo ptiči«.^' Od šestih številk v letu 1890 sta bili torej za- plenjeni dve. Sredi decembra 1890 je name- sto Tomaža Torkarja postal izdajatelj lista Jožef Šimnovec,'* ne da bi si mogli kaj misli- ti, zakaj je prišlo do te spremembe. V istem času izvemo iz obeh socialističnih listov v Gradcu in na Dunaju, da je neki Adolf Klose (Kloße) prevzel v Celovcu zbrane pri- spevke za »Delavski list«, a da jih je odnesel na Dunaj;'' kljub pretečima pozivoma pre- vzemniku, naj znesek odda tja, kamor je bil namenjen, je nemara ta med koroškimi de- lavci nabrani denar šel po vodi. Tudi prvo številko »Delavskega lista« v novem letu 1891, ki pa jo je izdajatelj štel kot sedmo od začetka izhajanja, so zaplenili, in sicer zaradi članka »Leto 1890«.'' V novo- letnem uvodniku je »Arbeiterzeitung« »po- sebej poudarila, da se prvi slovenski delavski list, ki se ga je končno posrečilo ustanoviti po večletnih bojih, že lahko ponaša s prav presenetljivimi uspehi«. Gotovo je že toliko tednov trajajoči »Delavski list« povezal slo- venske socialne demokrate v raznih krajih z nevidnimi vezmi med seboj in jih mobiliziral za stopnjevano agitacijo, toda v čem je osred- nje glasilo avstrijske socialne demokracije videlo njegove »presenetljive uspehe« in ka- ko so se morebiti le-ti v njem zrcalili, tega si ne moremo prav zamisliti. Po dveh nezaplenjenih številkah »Delav- skega lista« so spet zaplenili deseto zaradi neznanega nam dopisa »Iz Istre«." Po še eni nezaplenjeni številki je izdajatelj prijavil, da podaljšuje naslov časnika v »De- lavski list Zora«.38 Obe številki, ki sta izšli pod tem naslovom — 12. in 13. od začetka iz- hajanja »Delavskega lista« — so zaplenili. V ti dve zaplembi imamo nekaj vpogleda, ker sta o njih poročala dunajski in graški socialistični list. »Arbeiterzeitung« je v član- ku »Pravosodni minister in svoboda tiska«" poleg nekaterih drugih primerov takole ob- ravnavala našega: »V Trstu izhaja ,Delavski list' kot edini slovenski list za delavce. V prvo aprilsko številko je uvrstil odlomek iz Bellamyjevega ,Pogleda nazaj' (tj. iz sociali- stičnega utopičnega romana »Looking back- ward 2000—1887« = »Pogled nazaj iz leta 2000 v leto 1887«, ki ga je napisal Američan Edward Bellamy in ki je izšel leta 1888), torej iz zelo razširjene in v celoti nekonfisci- rane knjige; vrh tega je ta odlomek kratek čas pred tem ponatisnil graški ,Arbeiter- wille' (v podlistku pod naslovom »Kritika današnje družbe«*") brez spotikljaja; ne gle- de na to so ,Delavski list' prav zaradi tega odlomka zaplenili, tiskarski stavek zapeča- tili itd. in končno tudi zaplenjeni del ozna- čili, ostalo vsebino pa prepustili na voljo za novo uporabo. A ko je urednik sestavil drugo izdajo, pri čemer je izpustil zaplenjeni del, so list v drugo zaplenili, toda ne zaradi ka- kega novega vrinka, o ne, marveč tokrat so zaplenil sestavek ,Delavci in delavke na Slovenskem!' (po slovensko in po nemško!), ob katerega se prvikrat državni pravdnik ni bil spotaknil in ki ga je urednik prevzel iz dunajske ,Volkspresse' ( = Ljudski časnik).« V »Arbeiterwille« pa je dopisnik iz Trsta — bržčas Zadnik sam — zgodbo podal ta- kole: »Dne 24. aprila je izšla tu 12. številka slovenskega delavskega lista z novim imenom ,Zora' (slovensko in nemško!), ki je zapadla konfiskaciji, in sicer zaradi sestavka, ki ga je prinesla 10. številka ,Delavskega lista' brez spotikljaja. Ta sestavek je prevod iz- vlečka iz Bellamyjevega ,Pogleda nazaj iz leta 2000', izvlečka, ki je izšel v ,Arbeiter- willu'. Državno pravdništvo in policijo je 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA urednik naprosil, naj bi dala na voljo za novo uporabo nezaplenjeni del (tiskarski sta- vek) lista, in je pripravil drugo izdajo. A kaj se mu primeri? Drugo izdajo so spet zaple- nili, in sicer zaradi članka, ki mu v prvi iz- daji cenzor ni nič ugovarjal. Menimo, da je nadaljnji komentar odveč.«*' Videti je, kakor da bi bilo šlo za dvakratno zaplembo 12. št. »Delavskega lista Zore«; toda po nadaljnjem raziskovanju smo morali presoditi, da sta tu prikazani zaplembi 12. in 13. št. tega lista. V protokolu predsedstvenili spisov tržaške policijske direkcije je zabeležena zaplemba 12. št. z dne 24. aprila, nato pa zaplemba 13. št. z dne 29. aprila, potem ko je uredni- štvo najprej sporočilo, da bo izšla ta — 13. — številka že 29. aprila namesto šele 13. ma- ja.*^ Uradni časnik »L'Osservatore triestino« (= Tržaški opazovalec) je prinesel »razso- dilo« z dne 5. maja 1891, ki je potrjevalo za- plembo 13. št. »Delavskega lista Zore« za- radi sestavka »Delavci in delavke na Sloven- skem«.*3 Navedena prikaza sta potemtakem 13. številko predstavila kot drugo izdajo 12. številke, kar pa je bila le po gradivu, ne pa tudi hkrati po številki! Ce bi namreč ne bilo tako, potem bi našli v omenjenem protokolu prav tako dva vpisa o 12. št., kakor jih naj- demo o 7. št., ki so jo dejansko zaplenili dva- krat, namreč: 2. januarja, ko je izšla prvič, in 7. januarja, ko je izšla njena druga iz- daja.« Komaj mesec dni po zaplembi poslednje — 13. — številke »Delavskega lista Zore« in dva tedna po prijavi njegovega urednika Zadnika, da »za nedoločen čas ustavlja iz- hajanje lista«,*5 je tržaška policijska direk- cija sporočila celjskemu okrajnemu glavarju, da »je izšlo 13 številk ,Delavskega lista', ki je z 12. številko spremenil svoj naslov v ,De- lavski list Zora'«, in da »so bile sodno pre- povedane številke 2, 5, 7, 10, 12 in 13«.*« Prav iste številke je navedla kot zaplenjene tržaška policija tudi v odgovoru celjskemu okrožnemu sodišču, ki je želelo 13. junija 1891 podatke o tem listu zaradi tega, ker so ob hišni preiskavi pri Zadniku v Trbovljah zaplenili med drugim več posameznih šte- vilk »Delavskega lista« in več izvodov 13. št. »Delavskega lista Zore«. O prenehanju njegovega izhajanja je tržaška policija pi- sala takole: »Časnik ,Delavski list' oziroma ,Delavski list Zora' je od vsega začetka bor- no životaril iu se je imel za svoj obstoj za- hvaliti v glavnem podporam (naročninam in »prostovoljnim prispevkom«), ki so dotekale iz štajerskih in kranjskih delavskih krogov. Kajpada ni mogoče zanikati, da ne bi bile pogoste zaplembe, ki pa jih je zakrivil na- silni ton (gewalttätige Sprache) lista, prispe- vale k njegovemu propadu. Zadnik sam je dejal v vlogi, s katero je odgodil nadaljnje izhajanje lista, da je razlog temu koraku neznosno postopanje državnega pravdništva pri zaplembah lista. Poglavitni razlog, da je podjetje propadlo, pa je bil Zadnik sam, ki je docela zanemaril svoj poklic in je hotel ] živeti samo z dohodki lista oziroma z zanj zbranimi denarnimi prispevki.«'" III. Dobrih pet let pozneje je Rok Drofenik, ki je očitno imel v rokah vsaj nezaplenjene šte- vilke »Delavskega lista«, objavil natančne podatke o številu publiciranih številk, nam- reč da je »Delavskega lista« — »izšlo 11 šte- vilk, četiri od teh so bile zaplenjene«, in da »ste za tem izšli dve številki ,Zore' (!)«.*^ Drofenik je Zadnikov en in isti »Delavski list« z dvema zapovrstnima naslovoma, ka- terih drugi je bil samo podaljšan prvi na- slov, že razcepil v dva lista! Prav to razcepi- tev pa opazimo prvič v oklicu za drugi kon- gres avstrijske socialnodemokratske stranke na Dunaju 28.—30. junija 1891; kongres so formalno sklicevala uredništva socialnode- mokratskih listov, ki jih je navedla »Arbei- terzeitung« mesec dni prej 16 po abecednem redu, in sicer »Delavski list« na šestem mestu kot edinega brez navedbe kraja izhajanja, »Zoro« pa na šestnajstem mestu z navedbo Trsta.*' Očitno je sestavljavca seznama za- vedel podatek »Delavski list Zora, Trst«, ker ga ni nihče opozoril na ta nenavadni primer dvojnega naslova! Dr. Viktor Adler je v svo- jem poročilu o dejavnosti stranke od hain- feldskega kongresa dalje na drugem kon- gresu navedel, da je stranka 1. maja 1891 imela 15 listov nasproti le sedmim dne 1. ja- nuarja 1889, in sicer sedem nemških nasproti trem, pet čeških nasproti trem, dva poljska nasproti enemu, in po enega italijanskega in slovenskega;5» pri tem je poudaril, da ome- nja »s posebnim zadovoljstvom slovenski list, ki pa trenutno ne izhaja — a ne po uredni- kovi krivdi, marveč po krivdi državnega pravdnika, kakor si lahko mislite«.5' Napako, ki jo je bil zagrešil sestavitelj seznama pod oklicem za drugi kongres v »Arbeiterzei- tung«, so popravili v seznamu uredništev, ka- kor je bil natisnjen v zapisniku o kongresu, s spojitvijo obeh naslovov v enega, vendar v naslednji obliki: »,Zora', Delavski list, Trst«.ä2 Vsekakor so sestavitelja prvega se- znama na kongresu opozorili na napako in mu skušali reč razložiti, pri čemer pa je po 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO logiki sprejel »Delavski list« za podnaslov k »Zori«, medtem ko je po Zadnikovi pri- javi o spremembi — prav: podaljšanju! — naslova in po vseh uradnih omembah pri- stopilo novo ime »Zora« kot dodatno k prejš- njemu naslovu! Tudi nas je do konfrontacije vseh dosedaj dostopnih virov motila prav ta — logično sprejemljiva, a samo na tem mestu podana — oblika drugega imena »Delavske- ga lista«. V seznamu uredništev socialnodemokrat- skih listov kot sklicateljev drugega kongresa pa pri drugih objavah — razen one v »Ar- beiterzeitung« — manjka slovenski list sploh! V »Arbeiterwillu«, kjer je izšel oklic teden dni za onim v »Arbeiterzeitung«, so pač brž odkrili napako, a so nato prečrtali slovenski list na obeh mestih, ker so v isti številki po- ročali iz Trsta, da »je moral slovenski delav- ski časnik ,Delavski list" prenehati izhajati zaradi pogostih zaplemb in zaradi majhne podpore s strani slovenskih delavcev«; pri- pomnili so še, da »je to tem bolj obžalovati, ker slovenski delavci nimajo nobenega dru- gega časnika, ki bi zastopal njihove koristi«, in napovedali, da »bodo namesto časnika iz- hajale v nerednih rokih slovenske knjižice z raznimi razpravami o položaju delavcev«.'' V dveh čeških časnikih, tj. v brnski »Kov- nosti« in v dunajskem z naslovom »Delnicke listy« pod oklicem za drugi kongres ni bilo niti slovenskega niti italijanskega lista (nam- reč »Avantija«, ki je bil stopil na mesto gla- sila »La Confederazione operaia«). Iz seznama listov, kakor je bil natisnjen v zapisniku drugega kongresa avstrijske so- cialne demokracije, je sprejela naša kleri- kalna publicistika ime »Zora« za prvi slo- venski socialistični list- v Trstu, torej tudi za »Delavski list«, preden se je bil še dodatno poimenoval »Zora«. Dr. Janez Ev. Krek je navedel najprej v »Socialnih pomenkih« leta J89954 i,) jiaio leta 1901 v njihovem ponatisu v knjigi »Socializem«,'' da je pred drugim kongresom »samo nmlo časa« izhajala v Trstu slovenska socialnodemokratična »Zora«; šele pri položaju ob četrtem kongresu av- strijske socialne demokracije leta 1894, ko je izhajal že »Delavec«, je Krek na obeh na- vedenih mestih omenil »Delavski list«, ka- kor da bi bilo šlo tudi za časovno od »Zore« docela ločen pojav: »V Trstu je ustanovil Zadnik ,Delavski list', ki je pa izhajal le malo časa.«'" Prvi jjodatek je prevzel v deset let poznejšo »Sociologijo« dr. Aleš Uše- ničnik v obliki, da je po prvem kongresu avstrijske socialne demokracije »začel izha- jati v Trstu socialnodemokratični list ,Zora', ki je pa kmalu prenehal«, medtem ko »De- lavskega lista« ni omenil." Y pozivu Antona Kristana na zbiranje sta- rih socialističnih listov iz leta 1912'* je bila »Zora« v skladu s Krekom in Ušeničnikom še tržaški list, a — tudi tržaški — »Delavski list« je bil v nasprotju s Krekom časovno uvrščen pred »Zoro« s čudno nemogočo let- nico 1880. Prav takrat pa je Janez Kocmur v »Spominih«, ki so bili videti Cobalovi,'* »Zoro« krivo prenesel v Ljubljano, tržaški Zadnikov »Delavski list« pa predstavil kot vzporeden sočasen pojav. Ko je leta 1914 prvič o tem pisal Ivan Prijatelj, se je opri- jel Kocmur-Cobalovih »Spominov«: »Do ti- stega časa (tj. do izida »Delavca« jeseni 1893) slovenski socialistični delavci niso imeli sre- če. ,Zore' je izšlo samo par pobeljenih (?!) številk, tržaškega .Delavskega lista' devet (?).«"» H krivi Prijateljevi predstavi »pobe- ljene ,Zore'« moramo pripomniti, da takrat po nekem ministrskem ukazu iz leta 1884 v Avstriji sploh ni bilo dopustno, da bi zaple- njene odstavke puščali prazne in omenjena mesta označevali kot zaplenjena, marveč so morali v drugi izdaji »ves prostor izpolniti s primernim tekstom«, kar seveda ni bilo »izraz posebne naklonjenosti nasproti časni- karstvu«."' Ko je leta 1894 neki graški me- ščanski dnevnik v drugi izdaji pustil bele lise, je »Arbeiterwille« opozoril na ta mini- strski ukaz.'ä Na drugem kongresu avstrijske socialno- demokratske stranke konec junija 1891 je Zadnik o slovenski socialnodemokratski ak- ciji v času od ustanovitve »Delavskega lista« dalje poročal takole: »V Trstu pa se nam je posrečilo ustanoviti list, a tudi tam so bile hude težave. Ljubljanska oblast, ki je (za nas) tajno uvedla neke vrste izjemno stanje, je (sčasoma) povzročila, da nam je tudi trža- ška oblast gledala na prste bolj ko prej; list so pozneje zelo pogosto zaplenili in sploh otežkočali vse redakcijsko delo. V slovenskih deželah je zaradi tega sovražnega stališča oblasti do nas nastala marsikje v delavskih vrstah bojazen, da bi se nam priključili. — Kljub temu se nam je s tem listom posrečilo pridobiti znatno število pristašev med slo- venskimi delavci. Čeprav smo imeli le 400 naročnikov, je list bralo vendar mnogo več ljudi. — Lahko gojimo veselo upanje, da bo slovensko delavstvo kmalu stopilo z večjo silo v delavsko gibanje. Uporabili bomo vse sile in upamo, da smo našli v Irstu ugoden kraj, kjer se bo v bližnjem času ustvarilo gibanje, ki bo morda večje kakor marsika- tero velemestno delavsko gibanje. (lu je za- pisnikar zabeležil odobravanje zborovavcev). ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slovensko delavstvo spričo splošnega gospo- darskega pritiska ne bo našlo drugega sred- stva, kakor da se priključi nam, da bi si resnično priborilo zboljšanja.««' Niti v tem poročilu niti pri obeh drugih nastopih na kongresu Zadnik ni izrecno povedal — kar pa je storil, kakor smo videli, dr. Adler v svojem referatu — da slovenski delavski list v Trstu »trenutno ne izhaja«, tj. da je dejan- sko prenehal izhajati, toda v obeh nadalj- njih izjavah, zlasti v zadnji je močno ape- liral na kongres, da je v tem jjoglcdu sloven- ska socialna demokracija podpore potrebna: »Nastopali smo za slovenski list, ker ne sme- mo opustiti, da ne bi med prebivalstvo, ki šteje dva in pol milijona(!), zanesli naše ideje. Cenjeni sodrugi! Nastopite z nami skupaj za obstoj slovenskega delavskega li- sta, kajti pri nas je naravnost nemogoče agi- tirati z drugimi sredstvi. Ne smemo pozabiti tolikšne delavske množice, kakor je naša. Dodatno predlagam, naj se slovenski tisk kot važno in brez dvoma hvaležno agitacij- .sko sredstvo kolikor le mogoče podpira.«"* Pri prejšnjem nastopu pa je izvajal: »Sicer hočem opozoriti na to, da se bodo slovenski delavci šele tedaj bolj zanimali za gibanje, ko bodo imeli svoj tisk, ki jih bo izobraževal. To ne velja samo za Ljubljano in Trst (tj. za tisti dve mesti, na kateri je bila dotlej slo- venska socialna demokracija jiravzaprav omejena), ampak za vso Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško in Istro. Ni točno, da so v Trstu večinoma (pač v smislu, da niso v tako zelo pretežni večini!) italijanski de- lavci. Sčasoma se bo tam gibanje uveljavilo tudi med slovenskim delavstvom.««^ Tri leta pozneje je Zadnik spet kot tržaški delegat v poročilu za četrti kongres avstrij- ske socialne demokracije konec marca 1894 podal zgodovinski pregled socialnodemokrat- skega gibanja v Trstu od ustanovitve »De- lavske zveze« dalje in je v njem takole ome- nil svoj list: »Slovenski ,Delavski list' je iz- hajal nekaj časa v Trstu, a so ga uničile za- plembe in druge šikane.« Prav od tod je za- šel podatek o tem listu v krivi časovni okvir pri Kreku. A iz poročila za četrti kongres izvemo še nekaj: »Urednik sodrug Zadnik je bil obsojen na štiri tedne zapora, ker je oči- tal državnemu pravdniku ,neznosno posto- panje'.« *« V protokolu tržaške policijske di- rekcije je ob vpisu prijave uredništva »De- lavskega lista«, da list preneha izhajati za nedoločen čas, zabeležka, da »so urednika Zadnika zaradi tega, ker je v svoji vlogi raz- žalil oblastvo, naznanili državnemu pravdni- štvu«. Tiste štiri tedne, na katere so ga zaradi te »razžalitve« obsodili, pa je Zadnik odsedel šele po dveh letih, v juniju 1893.*^ Le najdba vsaj nekaterih, če že ne vseh številk »Delavskega lista«, ki so morebiti vendarle še kje zakopane in ne za vselej izgubljene, bo omogočila bistveno dopolnitev te slike o njem, ki smo jo sestavili iz vseh dostopnih orientacijskih podatkov. Koliko truda nas je zbiranje teh podatkov stalo, bo komaj mogel oceniti, kdor še ni imel opravka s podobnim delom. Opomba: Tudi sprednji pregled podatkov o drugem slovenskem socialiiodemokratskem listu je prav tako kakor pregled podatkov o prvem takšnem listu, ki ga je prinesla »Kromika« pred šestimi leti, okrajšan odlomek iz večje študije o »Začetkih slovenske socialne demokracije v desetletju 1885—1894«, ki Je že gotova in izide pri »Cankarjevi založbi«. OPOMBE 1. Kronika IV/1956, str. 131. — 2. Archivio di Stato v Trstu, predsedstveni spisi policijske di- rekcije, št. 1642 iz 1890. — 3. Državni arhiv Slo- venije, predsedstveni spisi kranjske deželne vla- de, št. 2388 iz 1890. — 4. Prav tam št. 2270 iz 1890. — 5. Prav tam št. 2388 iz 1890. — 6. Arbei- terwille št. 3 z dne 13. VIII. 1890. — 7. Prav tam št. 4 z dne 27. VUl. 1890. — 8. Arhiv (Slov.) št. 2412 iz 1890. — 9. Prav tam št. 2470 iz 1890. — 10. Prav tam št. 2445 iz 1890. — 11. Arbeiterzei- tung št. 12 z dne 21. III. 1890. — 12. Ludwig Brügel: Geschichte der österreichischen Sozial- demokratie IV, Str. 108. — 1). Arhiv (Slov) št. 2530 iz 1890. — 14. Prav tam št. 2631 iz 1890. — 15. Slovenski Narod št. 200 z dne 1. IX. 1890. — 16. Celotno besedilo resolucije je objavil R. Go- louh v članku »O prvem sloveriskem delavskem listu« in tam je tudi laksimile Zadnikovega za- pisa resolucije, izvirajočega iz Mestnega arhiva ljubljanskega (Kronika IV/1956, str. 58/59). — 17. Arhiv (Slov.) št. 2813 iz 1890. — 18. Slovenski Narod št. 206 z dne 9. IX. 1890. — 19. Prav tam št. 167 z dne 23. VII. 1890. — 20. Edinost št. 59 z dne 23. Vil. 1890. — 21. Edinost št. 63 z dne 6. VIII. 1890. — 22. Edinost št. 71 z dne 3. IX. in Slovenski Narod št. 205 z dne 6. IX. 1890. — 23. Mestni arhiv v Ljubljani Reg. I, fasc. 954, št. 17566. — 24. Edinost št. 80 z dne 4. X. 1890. — 25. Slovenski Narod št. 229 z dne 6. X. 1890. — 26. Arbeiterwilie št. 7 z dne 8. X. 1890. — 27. Prav tam št. 8 z dne 22. X. 1890. — 28. La Con- federazione operaia št. 40 z dne 10. X. 1890. — 29. Arbeiterzeitung št. 45 z dne 24. X. 1890. — 30. Rimski katolik III/1891, str. 46—47. — 3/. Edinost št. 91 z dne 12. XI. 1890. — 32. Slovenec št. 263 z dne 15. XI. 1890. — 33. L'Osservatore triestino št. 292 z dne 20. XII. 1890. — 34. Proto- kol predsedstvenih spisov policijske direkcije v Trstu št. 2816, zapis z dne 18. XII. 1890. — 35. Arbeiterzeitung št. 51 z dne 19. XII. in Arbeiter- wille št. 12 z dne 24. XII. 1890. — 36. L'Osser- vatore triestino št. 21 z dne 27. I. 1891. — 37. 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prav tam št. 53 z dne 6. III. 1891. — 38. Protokol tržaške policijske direkcije št. 1002, zapis z dne 21. IV. 1891. — 39. Arbeiterzeitung št. 19 z dne 8. V. 1891. — 40. Arbeiterwille št. 11 z dne 10. XII. 1890. — 41. Prav tam št. 9 z dne 6. V. 1891. — 42. Protokol tržaške policijske direkcije 1033, 1068 in 1088 iz 1891. — 43. L'Osservatore triestino št. 106 z dne 12. V. 1891. — 44. Protokol tržaške policijske direkcije št. 23 in 71 iz 1891. — 43. Prav tam št. 1272 iz 1891. — 46. Arhiv (Slov.) št. 1418 in arhiv (Trst) št. 1405 iz 1891. — 47. Ar- hiv (Trst) št. 1544 iz 1891. — 48. -i- (= R. Dro- fenik): »Kakov list je bil .Ljudski glas'?« v »Svo- bodi« I, št. 6 z dne 23. XI. XI. 1896. — 49. Arbei- terzeitLmg št. 22 z dne 29. V. 1891. — 50. Prav tam št. 27 z dne 3. VII. 1891. ~ 31. Verhandlun- gen des zweiten österreichischen sozialdemokra- tischen Parteitages ... zu Wien am 28.—30. VI. 1891, St. 23. ~ 52. Prav tam str. VIII. — 53. Ar- beiterwille št. 11 z dne 5. VI. 1891. — 54. J. Ev. Krek: »Socialni pomenki« v »Dom in svetu« Xri/1899, str. 756. — 55. J. Ev. Krek: Socializem. Ljubljana 1901, str. 509—510. — 56. J. Ev. Krek: Socialni pomenki, ibid. str. 757 in J. Ev. Krek: Socializem, 1901, str. 512. — 57. A. Ušeničnik: Sociologija, Ljubljana 1910, str. 324. — 58. »So- drugom po Slovenskem« v »Zarji« št. 390 z dne 23. IX., v »Rudarju« št. 27 z dne 27. IX. in v »Železničarju« št. 19 z dne 1. X. 1912. — 59. D[mitar] Mlihič] (= Janez Kocmur): »Spomini. Odlomki iz predavanja sodruga M. Cobala ...« v »Družinskem koledarju« za leto 1913, str. 113. — 60. I. Prijatelj. Janko Kersnik in njegova doba II-III, Ljubljana 1914, str. 591. — 61. Slovenski Narod št. 96 z dne 26. IV. 1884. — 62. Arbeiter- wille št. 4 z dne 21. II. 1894. — 63. Verhandlun- gen des zweiten ... Parteitages ... 1891, str. 43. — 64. Prav tam str. 157. — 65. Prav tam str. 95. — 66. Verhandlungen des vierten österreichischen sozialdemokratischen Parteitages ... zu Wien vom 25. bis 31. III. 1894, str. 13. — 67. Arhiv (Trst) št. 1995 iz 1893. s 90