Poštnina plačana v gotovini, Leto IX., št, l\0> („jutro" xvn., st. 177 a> Ljubljana, ponedeljek 3» avgusta 1936 Cena 2 Din i-vluuijoAiii t-. Hrt nje va ulica 6. — 1'eieron št. 3122 3123. 3124, S125, 3126. Inseratnl oddelfk: Ljubljana, Seien-Durgova ul — Tel. 3492 Id Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št, 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru Št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-»artnerla. Z*ate kolaine so si prlborUe Nemšifa v metu krogle, Amerika v skoku v višino, Finska v teku na 10.000 m in nemške dame v metu kopja Berlin, 2. avgusta, _ l)u.n-es so se pričele na več mestih izločilne tekme za olimpijske kolajne že ob 9. Največje zanimanje je seveda zavladalo za sfadionske prireditve, kjer so bili dopoldne na sporedu pred teki na IDO m, dalje izločilne tekme v skoku v višino in v metu krogle. Stadion ni bil popolnoma zaseden, vendar je bilo navzočih najmanj 90.000 gledalcev. Na 100 m je bilo dopoldne 12 predtckov, is katerih sc jc prvoplasirana dvojica klasificirala, za nadaljnje tekmovanje. Skok v višino sc je začel pri 180 cm in je že pri tej višini precej tekmovalcev izpadlo. Višino 185 cm jc preskočilo skupno 20 tekmovalcev, ki so se plasirali v popoldanski finale. Zadivila sta zlasti ameriška črnca Alflbrinton in Johnson, ki sta igraje preskočila to višino, ne da bi slekla trening dresa. Za met krogle je bil predpisan minimum 14.50. Vsak je imel tri mete. Kdor ni vrgel preko določene črte, je izpadel. Dolžina se pri tem še ni ocenjevala. V popoldanski finale se je plasiralo 15 tekmovalcev, med rijimi tudi Jugosloven Kovačevič. Starter za teke je bil Nemec Miiller, ki jp že na olimpiadah L 1928 in 1932 opravljal na splošno zadovoljstvo to funkcijo. Merjenje časa je električno, prav tako se avtomatično s posebno, na Morsejev način konstruirano kamero, takoj s traka bere vrstni red tekmovalcev na cilju. Ob tekali-lišču so veliko jame za filmske operaterje, ki filmajo pod vodstvom Leni Riefenstahlo-ve. Za tek na 100 m je na razpolago 8 prog, za štafete pa 7. Predteki na 100 m V popoldanskem medtekmovanju so se plasirali: 1. predtek: 1. Strandberg (Šved.) 10.7. 2. Voshioka (Jap.) 10.8, 2. predtek: 1. Berjrer (Halami.) J0.8, 2. Danaher (Južna Afr.) 11. — v tem predteku so izpadli Bauer (Jugosl.), Marchand (Švica) in Sande (Ar-gent.). Bauer je najprej prehitro startal, pri drugem poizkusu pa Marchand. Šele tretji start je bil v redu. Holandec je zmagal sigurno. vsi ostali pa so rezali cilj skoraj istočasno kakor Danaher. 3. predtek: 1. Van Beveren (Hol.) 10.8, 2. Grimbeek (J. Afr) 10.9. 4. predtek 1. Gvenes (Madž) 10.7. 2. Su/,uki (Jap.) 10.7. f>. Predtek: 1. Mc Fhee (Kanada) 10.8. 2 Lindgren (Šved.) 10.8, 6. predtek: 1. Thennissen (J. Afr.) 10.7. 2. Hornl>erger (Nemčija) 10.7. 7. predtek: 1. Met.ca.lfe" (PSA) 10.8, 2. Sir (Madž.) 10.8. 8. predtek: 1. Borehmever (Neme.) 10.7. 3. Humfber (Kanada) 10.8. 9. predtek: 1. Wv-koff (USA) 10.6, 2. Sweeney (Ang.) 10.7, 10. .predtek: 1. Osendarp (Holand.) 10.5, t Pen-nington (Angl.) 10.6, 11. predtek; 1. Haenni (Švica) 10.7," 2. .Holmes' (Angl.) 10.8, 12 predtek: 1. Owens (USA) 10.3!! Izenačen olimpijski in svetovni rekord, 2. Sazaki (Jap.) 11. Zmagoviti črnec je enostavno pobegnil svojim nasprotnikom in jih pustil daleč za seboj, ne da bi dal vse iz sebe. Prve olimpijske kolajne d^Mla Nemčija Istočasno s teki na 100 m se je pričelo na drugih koncih stadiona finalno tekmovanje v skoku v višino in metu krogle za j moške in met kopja za ženske. Prve so končale ženske. Prvo in drugo mesto je zasedla Nemčija, dočim je Avstrijanka Bau-ma, ki je nedavno postavila svetovni rekord z 46.74 m in veljala za favoritko. zasedla šele četrto mesto. Bronasto kolajno je dobila Poljska. Končno stanje v me' i kopja za dame: 1. Fleischer (Nemčija) 45.18 m, nov olimpijski rekord; 2. Kriiger (Nemčija) 43.29 m; 3. Kwasnic\vska (Poljska) 41.80 m; 4. Bauma (Avstrija) 41.66 m; 5. 1'amamoto (Japonska) 41.55 m. Sledila je olimpijska ceremonija. Na zmagovalnih drogovih sta se na srednjem in na desnem dvignili zastavi s kljukastim križem, na levi pa belo-rdeča poljska zastava. Mirno stoje vse tri zmagovalke in ganjeno poslušajo svoje državne himne. Takoj nato je dr. Levvall izročil Nemkama zlato oziroma srebrno, Poljakinji pa brona-; sto kolajno. Met krogle Izredno zanimiva je bila borba v metu krogle, kjer se je v finale plasiralo trije Evropejci, Nemca V/olke in Stok, Finec j i Barnund ter triie Američani, med njimi svetovni prvak Torrancc. Američani so v finalu popolnoma odpovedali, zlasti Torran-ce, ki je zasedel nepričakovano šele predzadnje mesto. Zmagal je Wolke, ki je s svojim predzadnjim metom potisnil do tedaj vodečega Finca na drugo mesto. Prvo in drugo plasirani sta zboljšala olimpijski rekord. 1. Wolke (Nemčija) 16.20 m; nov olimpijski rekord; 2. Bamund (Finska) 16.12; 3. Stoek (Nemčija) 15.66; 4. Francis (USA) 15.44; 5. Torrance; 6. Zaic (USA). Tri ameriške zastave na drogsh Izredno dramatična je bila borba za zlato kolajno v skoku v višino. Pri višini 197 cm je ostalo še 5 tekmovalcev. Višino 2 m so pa preskočili vsi trije prijavljeni Američani in Finec Kotkas. Naslednjo višino 203 je preskočil edino črnec Johnson. Vsa prvoplasirana četvorica je prekosila dosedanji olimpijski rekord Američana Osborna iz leta 1924. 198 cm. Končno stanje je bilo: 1. Johnson (USA) 203, nov olimpijski rekord (Johnson je trikrat zaman poizkusil preskočiti višino 208 cm); 2. Allbritton (USA) 2 m; 3. Thurbert (USA) 2 m; 4. Kotkas (Finska) 2 m; 5. Yata (Japonska) 197 cm. Ogronma zmaga Finske trn m Popoldne ob 15. se je tekmovanje nadaljevalo. Gledalcev se je nabralo okoli 80 tisoč, med njimi tudi Hitler. Največje zanimanje jc vladalo za medteke na 100 m. Drugič na 100 m 1. medtek: 1. Stradberg (Šved.) 10.5, 2. Osendarp (Hol.) 10.6, 3. Wykoff (USA) 10.7. Izpadli so Madžar Gyenes, nemški prvak Hornbcrger in Anglež Holmes. 2. medtek: 1. Owens (USA) 10.2 nov olimpijski in svetovni rekord, ki pa najbrž ne bo priznan zaradi lahkega vetra v hrbet, 2. Haenni (Švica) 10.6, 3. Sir (Madž.) 10.7. Izpadli so Yshioka (Jap.), Grimbeek (J. Afr.), Lindgren (Šved.). 3. medtek: 1. Metcalfe (USA) 10.5, 2. Pennigton (Angl.) 10.6, 3. van Beveren (Hol.) 10.7. Izpadli so Theunissen (J. Afr.), Humber (Kanada) in Sazaki (Jap.). 4. medtek: 1. Borchmeyer (Nemč.) 10.5, 2. Sweeney (Angl.) 10.6, 3. Mc Phee (Kanada) 10.6. Izpadli so Holandec Berger, Japonec Suzuki in Južnoafričan Danaher. Navedena avanajstorica se je plasirala v dva semifinalna teka, ki bosta izločila šest najboljših v finalni tek. Najzanimivejša točka današnjega dneva je bil tek na 10 km, ki je pr. nesel vele-dramatično borbo treh Fincev za, malim Japoncem Murakoso. Japonec je vodil do 5.000 m, ki jih je pretekel v času 15:00.9, tesno za njim pa Finci Salminen, Askola ; in Isohollo. Tu so Finci prevzeli vodstvo i in pospešili temjx>, toda borbeni Japonec ! je še enkrat pretekel Fince, vendar so nje- j gove moči pri O.v JU m proti finskim teka- i škim strojem odpovedale. Nevzdržno so i hiteli Finci proti cilju. Med njimi se je raz- ! vila napeta borba za prvo mesto, ki jo je končno odločil zase Salminen. Končno stanje: 1. Salminen 30:15.4; 2. Askola 30:15.6; 3. Isoholo (vsi Finska) 30:20.2; 4. Murakoso (Japonska). Na olimpijskih jamborih so se dvignile tri finske zastave in velika množica Fincev, ki so bili navzoči kot gledalci, je razkritih glav zapela finsko državno himno. Jssgcsl©vesss?rnikov. Saragosso in .laco. Vladne čete preganjajo dobro oboroženo posadko upornikov iz vasi Sietana. ki šteje približno 5000 mož, z oklepnimi avtomobili. Od vzhoda in iuga slede napadalnim četam znatna ojačenja. Na obširnem področju med Lerido, Bar-bačtrom in Sarineno ce pripravljajo vladne čete. kakor so ugotovili novinarski poročevalci na svoji j>oizvedovalni vožnji, za glavni napa na Huesco. Vladna letala so v petek ponovno bombardirala postojanke upornikov južno in vzhodno tega mesta- Letalske sile so dodeljene tudi sprednjim kolonam vladnih čet, ki razpolagajo tudi z več baterijami topništva in večjim številom oklopnih avtomobilov. Prva naloga vladnih čet ie zavzetje področja okoli M on te de Aragon. ki tvori poslednjo oviro pred utrdbami Huesfe. Boii za to goro so se pričeli z vso srditostjo. Predvsem so vladna letala, proti katerim so mogli poslati v boj ujjorniki samo eno letalo, močno bombardirale sovražne postojanke. Vlada ie objavila odlok, s katerim odpušča iz državne službe vse španske diplomate in konzularne uradnike, ki jih ie imenovala uporniška vlada kot svoje zastopnike v inozemstvu. Odpuščeni so lili tudi vsi člani upravnih svetov univerz in višjih učnih ustanov, v kolikor se niso izkazali kot zanesljivi pristaši vlade- Izplačevanje pokojnin armadnim in mornariškim oficirjem, ki ne sodelujejo aktivno pri obrambi re- pukliike. je bilo ustavljeno. Ministrski predsednik (tiral se je zastopniku agencije Havas izrazil zelo optimistično o položaju. Posebno priznanje je izrekel vladni delegaciji v sredozemski luki Valen-ciji, kjer je organizirala milico, kakor tudi preskrbo Madrida z življenjskimi potrebščinami. Ministrski predsednik je pristavil, da so vladna letala izvedla liombardiranje Saragosse, Cordohe in Ovieda z velikim uspehom. Koncentracija vladnih čet S francoske meje, 2. avgusta., g. Posebni poročevalec International Nevvs Service javlja: Z nepričakovanim napadom so vladne čete pod poveljstvom generala Mangade pognale v beg desno krilo upornikov, ki so imeli v svojih rokah prelaz pri Guadarami. Vlada koncentrira sedaj nadaljnje čete, da se bo mogla velika generalna ofenziva proti upornikom pričeti istočasno na raznih središčih upornikov. Pred Saragcso so se vladne čete umaknile iz strateških vzrokov. Brezžične postaje, ki jih imajo ' v svojih rokah uporniki, javljajo nasprotno, da so protivladne čete odločile bitko na prelazu Guadarame v svojo korist in da so bile vladne čete poražene. Pri tem so uporniki zaplenili mnogo avtomobilov, topov in drugega vojnega materijala. Po teh poročilih vlada ne razpolaga več pri Guadarami z organiziranimi četami. Brezžična postaja v Sevilli zopet javlja, da se pričakuje zavzetje glavnega mesta po upornikih v najkrajšem času. Pristaši ljudske fronte, ki so na svojem begu iz Španije prispeli na mejo. govore, da se v Burgosu. glavnemu stanu generala Mole. vršijo vsako noč justifikacije vladnih pristašev. Vojno sodišče izreka svoje sodbe pozno v noč m se izvršujejo justifikaci- | je ob 2. zjutraj. Zapori v Burgosu, Vala-dolidu. V it to mi, Pampcloni in v drugih se-verno-španskih mestih, ki so v posesti upornikov, so polni ujetnikov, ki čakajo na svojo obsodbo. Vsako jutro objavlja brezžična postaja v Burgosu imena ljudi, ki so bili v pretekli noči justificirani. Med njimi je tudi nekaj generalov vladnih čet, ki so jih uporniki ujeli. Francoski poslanik v Madridu. Hcrberts, ki je bil ob izbruhu upora v San Sebastia-nu. je med tem zopet započel svoje diplomatsko delo na krovu francoske križarke, ki križari med San Sebastianom in francoskim obmejnim krajem Saint Jean de Luz. odkoder pošilja svoja poročila v Pariz. Uporniki omagujejo Madrid, 2. avgusta. AA. Po poročilih iz Somosierre je aktivnost na strani upornikov zopet znatno popustila. Vladna letala so sestrelila dve uporniški letali. Na tej fronti imajo uporniki sedaj le še en top kalibra 155 mm in 3 topove kalibra 75 mm, a tudi ti štirje topovi so skoraj ze nerabni. Neko vladno letalo je bombardiralo transport uporniškega orožja in streljiva in je pri tem uničilo dva tovorna avtomobila. Prve sprednje straže vladne vojske v tem sektorju so pričele prodirati dalje, kar pomeni, da se je položaj za vladno vojsko sp(?t znatno popravil. Vse kaže, da je upor-, nikom zmanjkalo streljiva. Barcelona, 2. avgusta. A. Z argonske fronte poročajo, da jc vladna vojska zavzela vas Sietano 12 km daleč od Huesca-Okro'4 vasi Almidevara in Tarbienta se je vnela huda bitka, ki je trajala cele tri ure. Uporniki so napadli ukopane vladne oddelke, ki pa so napad odbili. Po nadaljnjih informacijah bo vladna vojska bržkone že d-ines zavzela Huesco. Madrid. 2. avgusta. AA Vladna letala so se včeraj pojavila nad Cordobo. Spuščala so letake s pozivi upornikom, naj sc vdajo. Nato so bombardirali važno železniško križišje Alugyes, ki leži 500 km severovzhodno od Sevile. Poveljnik Malage je sestavil tri oddelke delavskih dobrovoljcev, ki bodo morali pregnati iz okolice mesta manjše oddelke upornikov, ki so jih tc drui prepeljali iz Maroka v Španijo. Splošno zatrjujejo, da vladne čete naglo predirajo proti G rana d i in da so njihove sprednje straže le še 8 km daleč od mesta- Madrid, 2. avgusta AA. Vladna vojska je zavzela vas Sastago- Blizu vasi so velike tovarne, v katerih so zadnje dni izdelovali vojni material za upornike v Saragosi. Vladna ojačenja Madrid, 2. avgusta. AA Snoči je notranji minister sporočil po radiu, da so iz pokrajin Valencije in Ciudada Rcala poslali v Madrid oborožene oddelke delavcev in drugih prostovoljcev v pomoč vladni vojski na severni in južni fronti. Ljudstvo v Madridu je te oddelke sprejelo z velikim navdušenjem. Nov uspeh madridske vlade Barcelona, 2. avgusta. AA. Vlada je izdala ukaz. da morajo vsi rezervni oficirji v 48 urah odložiti orožje in ga izročiti oblastem. V nasprotnem primeru bodo ustreljeni. Poveljnik morskega letalskega oporišča v Barceloni je objavil poročilo, da je vladna vojska zavzela utrdbo Cabrero na Ba-lcarskih otokih. V Madridu mir Madrid, 2. avgusta- AA. V Madridu vlada mir, čeprav se vidijo na cestah le oboroženi ljudje. V borbah zadnjih dni ni prišlo do bistvenih izprememb niti na v'ad-ni niti na uporniška strani. Vladne čete so bombardirale oddelke upornikov v Grena-di.ji in na Majorskih otokih. Po zadnjih vesteh so mnogi uporniški oficirji izvršili samomor. Mnogo drugih revolucionarnih častnikov jc padlo v poslednjih bojih. V Madrid prihaja sedaj že pošta iz inozemstva, čeprav z velikimi zamudami. Italijanski letalci še vedno zaprti Rabat, 2. avgusta. AA Tudi danes ni bilo objavljeno poročilo o rezultatu preiskave proti italijanskim letalcem, ki so jih aretirali, ko so bili prisiljeni s svojimi letali pristati v francoskem Maroku. Letalci so še vedno v zaporih. ;ivljenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Kna^jeva ulica i>. Teletot St. 3122. 3123, 3124, 3125 ln 3126 vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašai-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefom št- 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarif u. Naši plavači na češkoslovaškem Marjanske Lažne, 2. avgusta. V Marjanskili Lažnih sta se danes srečali olimpijski plavalni reprezentanci Če-škhoslovaške in Jugoslavije. V waterpolu so zmagali Cehoslovaki s 6 : 1 (3:1). Na 200 m prsno je premagal Cehoslovak Erber Jugoslovena Cererja, na 100 m prosto ze bil prvi Wilfan pred Če-hoslovakom Mendrickim, na 100 m hrbtno je Jugosloven Gazzari nadvladal -Cehoslo-vaka Heilinga. v štafeti vvaterpolistov na 7 X 50 m prosto pa so Jugosloveni podlegli čerem. V torek bo drugo srečanje med obema reprezentancama, in sicer na 100 m prosto, kjer bo Jugoslavijo zastopal Ciganovič, 100 m prsno (Cerer), 100 m hrbtno (Wilfan). Na sporedu so še mešana štafeta 3 X 100 m in vaterpolo. Tour de France Pariz, 2. avgusta, b. Danes je bila zadnja etapa krožne vožnje po Franciji, v kateri je zmagal Luksemburžan March. V splošni klasifikaciji si je priboril prvo mesto Maes (Belgija) v času 142:47.32. drugi Magne (Francija), tretji Varvaek (Belgija), četrti P. Clemens (Luksemburška). Bleriot t Pariz, 2. avgusta AA. Včeraj je nenadoma umrl slavni letalec in znameniti znanstvenik Louis Bleriot. Zadela ga je srčna kap. Vest o smrti velikega letalca in tehnika je izzvala po vsej državi splošno žalovanje. Ix>uis Bieriot je 1.11 roien 1. julija 1872-v Oambrci. L. 1905. 'e zgradil svoje prvo letalo z dvojnimi krili. Pozneje je pričel graditi nionopLane, s katerimi, je izvršil tudi svoje znane sme'e polete. L. 1909. je s svo-im letalom poletel preko Rokavskega preliva. Tedaj je nastopila nova doba v razvoju leialova. Dolga leta je bi! kot vodja velikih letalskih tovarn, ki intajo tudi po njem svoie ime- Šele pred kratkim s« bili objavljeni nekateri njegovi izumi, ki so velikega pomena za nadaljnji razvoj le. talske tehnike. Neguš se bo vrnil v Abesinijo London. 2. avgusta. AA. »Sundav Chro-nick« je objavil razgovore z abe^inskim cesarjem. Ce*ar je med drugim izjavil, da nikakor ne namerava ostati do konca svojega. življenja izgnanec. V kratkem se bo vrnil v Abesinijo in se pridružil svojim vojakom, ki nadaljuje borbo proti osvajaloem. Poudaril je. da mu DN ni dalo posojila, ki ga je zaprosil, zalo pa bo na roča >Ecbo de Paris<, so se vršili zadnje dni diplomatski razgovori med Parizom in Londonom za sporazum med Italijo. Anglijo in Francijo, v smislu katerega bi se te tri države obvezale, da se ne l>odo vmešavale v špan-?&e zadeve. Londonska vlada francoskih predlogov ni sprejela. Sedaj se vršijo pogajanja za sporazum o novih francoskih pred-loffih, ki so pa napram prvotnim zelo ublaženi. Tudi v Rimu je francoski poslanik sondiral teren za tak sporazum. Imel je daljši razgovor z zunan jim ministrom Ciauo n. Kakor se je zvedelo, je nameravala francoska diplomacija spočetka doseči sestanek zastopnikov držav, ki garantirajo za tanger-sfci statut, prav ta predlog pa so Angleži zavrnili. Jesenski sestanek Male antante bo v Bratislavi Praga, 2. avgusta, p. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male antante se bo vršilo sredi meseca septembra v Bratislavi. Trgovinski sporazum s Turčijo Beograd, 2. avgusta p. S Turčijo je bil •4tlenjt.ii začasni tri-nesečni trgovinsk' razum. da 6e v tem času pripravi vse potrebno gradivo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Ljuba Davidovič zopet v Beogradu Beograd, 2. avgusta p. Po svojem zdravljenju v Vrnjački hanii se ie vrnil dan^s v Beograd Ljuba Davidovič. Iz prometne službe Beograd, 2. avgusta. AA. Odpuščen je iz državne službe inž Serg-j Barteujev, vi,? i i pristav gradbenega oddelka železniškega rav nateljetva v Zagrebu. Premeščen je k ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani kot svetnik strojnega oddelka Boris Mosusov. doslej v Subotici. železničarska organliacija z milijonskim premoženjem Letni obračnn Podpornega društva železniških uslužbencev Ljubljana, 2. avgusta. V veliki dvorani Sckolskega doma na Taboru je bil dopoldne občni zbor ene naših največjih socialno skrbstvenih organi zacij: Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev Prvotno je bil občni zbor najavljen že za 19. julija, a zaradi nekaterih formalnih zadržkov je poli cijska uprava odredila, da s>? prelož za 14 dni. Po zadnjih delegatskih volitvah so se bili namreč nekat?ri člani iz Maribora pritožili- češ da volitve na tamošnjem volišču niso povsem pravilno potekle in da torej Mariborčani svojh delegatov ne morejo priznati Na to pritožbo oblast mariborskih mandatov sicer ni razve'javila, pač pa je odredila, da Mariborčani na zborovanju nimajo glasovalne pravice. Današnji zbor je v splošnem potekel »stvarno in dostojno, a mestoma tudi precej živahno in skoraj viharno, kar je pač razumljivo spričo dejstva- da društvo razpolaga z milijonskim premoženjem in da je kriza na svoj način posegla tudi v nje g-ovo gospodarstvo. Razen delegatov je prisostvovalo tudi veliko število članstva. Zborovanje je otvoril predsednik Ivan Safošnik, ki je ugotovil, da je od 105 delegatov prisotnih 72 Po opravljenih formalnostih se je spominja! v pret-'kli poslovni dobi umrlih tovarišev, katerih spomin 90 vsi zborova'ci počastili z vzklikom: »Slava!« Podrobno delovno poročilo je podal tajnik Ivan Lipovšek. Blagajnik Josip Drmelj pa je ob nazornih š'evilkah predeči! gospodarsko stanje društva Bilanca je ob koncu lanskega leta izkazala pri 4'/4 milijona aktiv in pasiv, skoraj 3 mil. Din čistega premoženja, ki se je v teku leta 1935. povečalo za okrog 165.000 Din. Med n^preančninami. ki jih premore društvo, sta hiša na sv Petra cesf.i 25 (hotel Balkan) v vrednosti nad 2.300.000 Din in pa zemljišče na Tyrševi cesti (3.500 Din). Skupni račun izgube in dobička znaša 1.026.000 Din Društvo samo je imelo od vplačene članarine nad 757-000 Din dohodkov, med izdatki pa tvorijo izredno visoko postavko izplačene pcrsmrlni-ne (in deloma vrnjena članarina), ki so dosegle blizu 561.000 D,in. Precej visok znesek predstavljajo tudi upravni stroški (nekaj manj ko 120.000 Dim). a dobro po. lovico tega konsumirajo plače pisarniškemu osebju in nagrade funkcionarjem (nad 60.000 Dim), čsisti dobiček je v poslovanju društva dosegel nekaj nad 85.000 Din, čisti dobiček od hiše na sv. Petra cesti pa blizu 45.000 Din. Hotel Balkan sam je imel 152.000 Din premeta. Ob koncu lanskega leta je društvo štelo v celem 11.918 članov, kar pomeni 58 članov prirastka nasproti predlanskemu letu. V teku lanskega leta je umrlo 128 članov, na novo pa sta pristopila 202. Predsednik je tolmačil posamezne postavke v finančnem poročilu in poudarjal, da so se režijski stroški malo povečali- ker je uprava blagajniku in pisarniški moči nekoliko zvišala nagrade, kakor je tudi njuno delo znatno naraslo Prav tako je uprava tudi upravitelju h:še zvišala honorar. Hiša in hotel sta dala skupno nad 80.000 Din čistega dobička. kar pomeni, da se kapital okrog 2.5 milijona obrestuje nad 3%. To je vsekakor dovolj ugodna naložitev društvenega denarja, če Se pomisli. da n. pr. Kmečka posojilnica obrestuje vlogo samo po 2%. ki vrhu tega ostaja pod zaporo, medtem ko hiša in hotel dajeta dobiček v gotovini, ki jo društvo zlasti v teh časih nujno potrebuje za izplačevanje pcsmrtnin. Do 1 julija letošnjega leta se je članarine nateklo društvu nekaj nad 377.000 Din, posmrtnin pa je v istem času izpla. čalo že za 385.000 Din V debati so nekateri delegatje s članom nadzorstva škerjancem na čelu grajali posamezne primere poslovanja z denar, jem in nekat"ri govorniki so skušali občni zbor pridobiti za to da upravnemu odboru odreče zaupnico Med bojnim glasovanjem se je izkazato, da ima opozic ja le majhen dal članstva za sabo, pač pa jih je mnogo- ki v spornih vprašanjih niso za vz li še nobene odločitve. Pičla polovica prisotnih je z zaupnico odobrila gospodarstvo dosedanjega odbora, večja polovica pa se je porazdelila na dva enaka dela. katerih prvi je gla-ova! proti zaupnici, drugi pa se je vzdržal glasu Po kratkem premoru so sledile nadomestne volitve, pri ka'erh so bili za člane upravnega odbora >zvo'jeni Jož? Drmelj. Alb rt Vrtačnik in Miha Steiner. v nadzorstveni odbor upokojenec France R-ber- za namestnika pa Karel žerjav, Alcjz Praznik Franc? Novotny, ter za nam stnika računskih preglednikov France Krvin in France Božič. Po precej ž;,vahn< deb3ti. v katero 90 posegli zlasti star jši člani in pa jpoko. jenci- je bila naposled č'anar na za vse č ane izenačena na 6 Din medtem ko so doslej starejš; č^ani pla*eva'i samo 350 Din, oni, ki imajo že štirid set l t član stva za sabo, pa so b'.li oproščeni vsakega prispevka. Yelikomestno vrvenje >0 mari Mariborski teden in gasilsko slavje številno obiskana Maribor, 2. avgusta. 1 dalo na pobrežko pokopališče zastopstvo V okrašenem mestu, ki je uilo vse v za-stavaii, je viaaaio danes velikumestno vrvenje. Jro uncan mnuzica ijuai, mea njimi gasilske uniiorme. tiiino veliko je bilo tuj-cev, zlasti iz Avstrije, od koaer je pnspeio danes v Maribor samo motocikl.stov m av-tomobilistov okoli 000. Maribor je uanes nalikoval živahnemu mravljišču ljudskih množic. Vrvenje je toliko, kakor ga Maribor že več let nazaj ne pomni. To je najboljši dokaz, kako zelo se je »Mariborski teden« zakoreninil. Med 10. in 13. uro je bilo ob Trgu Svobode, kjer je bil cilj mo-tociklistov in kjer so bile gasilske vaje, toliko ljudi, da se ni bilo mogoče z lahkoto preriniti skozi. Med drugim je bila ob 9. dopoldne blagoslovitev novega broda pri Mariborskem otoku, sicer pa je bii današnji spored »Mariborskega tedna« pretežno v znamenju gasilskega zbora ter velike motociklislične ciljne vožnje in plavalnih tekem na otoku. Med prireditvami velja zlasti omeniti tabor v Radvanju, ki se je razvil v prisrčno manifestacijo sokolske ideje v tej podpo-horski vasi. Za celotni uspeh tabora in zlasti tudi za organizacijo sokolske čete pripada glavna zasluga Sokolu Maribor I. Po Mariboru so se danes ves dan oglašale hupe in zvončki. Po prisrčnem dopoldanskem sprejemu motociklistov in kolesarjev iz vse naše države kakor iz inozemstva in po udeležbi pri prireditvah, o katerih poročamo v športni rubriki, se je razvil učinkovit pohod skozi mesto do Kralja Petra trga in dalje na Glavni trg, kjer so se udeleženci razšli. Gasilci se zbirajo Slovesna proslava 651etnice obstoja in razvoja mariborske gasilske čete se je vršila na zelo manifestanten in slovesen način ob navzočnosti številnih odličnikov, množice gasilcev iz vseh delov države, v znamenju blagoslovitve novega reševalnega avtomobila, impozantnih gasilskih vaj na objektih mariborskega gradu ter krasno organizirane gasilske razstave v okviru prieditev in razstav »Mariborskega tedna«. Mirno se lahko reče, da je bil včerajšnji in današnji dan v znamenju gasilskih uniform in gasilskih slovesnosti. že včeraj dopoldne so prispele delegacije naših gasilcev iz Beograda, Zemuna in Pančeva. Popoldne pa iz posameznih mest bivše Kranjske, zlasti iz Gorenjske. Goste je sprejemala na kolodvoru posebna delegacija mariborskega pripravljalnega odbora z gasilsko godbo. Z večernimi vlaki so prispeli gasilci iz vseh večjih mest in krajev bivše mariborske oblasti. Uvod v večdnevne gasilske slovesnosti je tvorila včerajšnja baklada s podoknica-mi vsem trem kumicam novega mariborskega reševalnega avtomobila ter ustanovitelju reševalne postaje dr. Urbaczeku in ustanovnemu članu mariborske gasilske čete Josipu Tscheligiju. Pri bakladi sta na čelu strumno korakajočih gasilskih formacij sodelovali vojaška in gasilska godba. Svečanost na Glavnem trgu Današnje slovesnosti so se pričele z bud-nico. Do 8. ure je bilo na kolodvoru sprejemanje gostov in gasilcev. Ob 8. se je po- mariborsKega gasilstva, ki je položno na grobove umrlih članov lepe vence. Ob pol 9. pa so se začele zbirati posamezne gasilske formacije v fetrossmayerjevem drevoredu, nakar so s prapori in godbami kie-niie na Glavni trg. V zboru giisiisiva r -•, Glavnem trgu so bile zastopane gasilske župe Brežice, Celje, Dolnja Lendava, Dravograd, Kamnik, Krško, Kranj, Laško, Litija, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Logatec, Ljutomer, Maribor aesni in levi breg, Ptuj, Slovenjgradec in smarje pri Jelšah. Na častni tribuni ob Marijinem znamenju so se medtem zbrali odličniki, med njimi podban dr. Majcen, mestni poveljnik general Miiutin Milenkovič, sreski načelnik dr. Šiška in sreski podnačelnik Modrijan, župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipold, policijska šefa Krajinovič in dr. Tr-stenjak. Razen tega zastopniki gasilskih žup, vse tri kumice v narodnih nošah in ustanovni član Tscheligi. Ob 9. je bila maša, ki jo je daroval stolni župnik in kanonik M. Umek. Po maši so sledili pozdravni govori, ki so jih imeli stolni kanonik Umek, predsednik mariborske gasilske čete Bojan Pogačnik, ki je opravičil odsotnost obolelega starešine zaiednice g. Turka, podban dr. Majcen, predsednik mestne občine dr. Juvan, zastopnik gasilskega sa-veza Snoj in zastopnik zajednice. Vsi govorniki so naglašali velike zasluge, ki 3i jih je pridobilo mariborsko gasilstvo v teku svojega 651etnega plodonosnega delovanja v prid Mariboru. Defile je zbudil pozornost Sledila je blagoslovitev novega reševalnega avtomobila ob sodelovanju kumic gospe Angele Juvanove, Marije Pogačnikove in dr. Hermine Bedjaničeve. Blagoslovitve-ne obrede je opravil stolni župnik Umek. Nato se je gasilska armada razvrstila v mogočen sprevod, ki je krenil z Glavnega trga po Gosposki ulici na Trg Svobode, kjer je bil pred zbranimi odličniki slovesen mimohod. Gasilske čete so s strumnim, res vzorno discipliniranim defilejem zbujale veliko pozornost in so bile vse deležne velikega priznanja. V impozantni povorki so bili tudi avtomobili, brizgalne ter ves ostali najmodernejši gasilski inventar mariborske gasilske čete. „Grad v ognju!" Točno opoldne je bil požarni alarm. Z mestnega stolpa je odjeknil strel. Predpostavka je bila, da padejo iz zračnih letal bnmbe na objekte mariborskega gradu, ki je bil mišljen kot požarni objekt današnjih gasilskih vaj, ki jih lahko smatramo kot Dajvečje v Mariboru. Petarde so neprestano pokale, iz objektov gradu se je zvalil gost dim. v akcijo so stopila vsa sredstva protiplinske, gasilske in prcAiavionske obrambe. Ogromna mrcžlca je spremljala potek vaj, z bližnjih gričev pa je zbrano vojaštvo opazovalo p^tek dogodkov, sodelujoč v obrambi mesta pred sovražnim napadom iz zraka. Mariborsko gasilstvo je z vsem svojim gasilskim in reševalnim aparatom takoj odbrzelo pod poveljstvom svojega poveljnika Ramšaka na mesto domnevnega požara in v trenutkih eksaktne gas;lske izvršbe in intervencije postavilo v akcijo vse svoje naprave v gašenju in obrambi pred domnevnim požar- Giovanni Paptni: Obisk pri G. B. §hawu Stari G. B. Shaw me je jako neljubeznivo spre jel: »Kakor vsi bedaki«, mi je dejal, »me pač smatrate za klovna in očividno upate, da vas bodo moji dovtipi rešili dolgočasja. To vam bom takoj iz glave izbil. Angleži, posebno pa angleški postopači, to se pravi taki ljudje, ki čitajo knjige in obiskujejo gledališče, me štejejo za pavliho. Nasproti temu pa sem po svojem rojstvu in odmeri davkov najbolj resen človek britskega imperija. Kakor veste, sem začel kot fabianist in Ibsenov pristaš. Ti dve simpatiji sta dokaz moje skozi in skozi antikomične daro-vitosti. V fabianizmu in Ibsenovi šoli tudi ni najti najmanjšega si idu humorja. Prvi namerava v dveh do treh stoletjih spremeniti vse delavce v malomeščane, drugi pa želi, da bi v vseh človeških stikih zavladala odkritosrčnost, zaradi česar bodo seveda postali nemogoči. Fabianizem je socializem homeopatov, Ibsenova šola pa je moralna vaba anarhistov. Oba dva pa nista čisto nič vesela, to sta v dobri veri izmišljeni lumpa-riji, torej res prav nič zabavnega Iz tega razvidite, da je glas o meni kot burkežu prav tako po krivem pridobljen kakor Byronov pesniški in Shakespearov dramatski sloves. Najprej omenjeni je bil diletantski polemik in drugi modrujoč lirik. Tega morda ne pravim zato, da bi se z njima primerjal, kajti to boste pač priznali: obadva jaz preveč prekašam, da bi moglo priti do pametne paralele med nami. Tudi obžalujem ljudi v glavnem zaradi tegei, ker ni nikomur dana sreča, da bi bil Berhhard Shaw.« »Odkod pa se je prav za prav vzel o vas glas ... kot o humoristu?« »To vam precej pojasnim. Jaz sem Irec. Vsak Irec pa mora biti za londonsko drhal, to se pravi za ljudi, ki kupujejo knjige in časopise, hočeš nočeš stradač ali pa glumač. Ker nisem hotel umirati od glada, sem si izbral vlogo pavlihe. Vedeti morate, da je Irska ona zemlja, odkoder dobiva Angleška vso slavo; Scotus Eriugena, Goldsmith, Sheridan, Burke, Sterne, Berkley, Swift, Willington, Thomas Moore, Yeates, Oscar Wilde in Joyce so sami Irci. Brez Ircev ne bi Anglija vedela, kaj je bil Liliput in ne bi bila premagala Napoleona. Neki baltiški grof, Keyserling, je dejal, da bi bili Angleži kakor živali. Ti mutci nimajo poguma govoriti, zato moram jaz namesto njih resnico povedati. To klavrno ljudstvo se ne zna samo od sebe smejati in zato ga moram pripraviti vsaj do tega, da se smehlja. Ti masohisti ne znajo uživati in obsojen sem, da jih bičam ter jim tako preskrbim vsaj malo razkošne groze. Na teh lastnostih Angležev ne sloni moj zaslužni uspeh. Če bi Anglija tako daleč napredovala v nespoštljivosti in navihanosti kakor v industriji, bi bil jaz samo nepoznan časnikar-ček. V Franciji je najmanj sto Shawov, ki neopazno vzplavajo in spet zginejo. In iz prvega in naslednjega vzroka sem prav za prav (kakor mnogi drugi) tudi jaz žrtev voi ne. Z letom 1918. je viktorijanska Angljf dokončno preminila. Angleži so posihmal brez predsodkov, brez nravstva, skeptični, cinični, tako malce freudovski in nekoliko boljševiški, tudi se dandanes več ne boje dobro pripravljenega škandala. Zato tudi moja popularnost vidno pojema Dokler sem sam predstavljal rdečo ruto Johnu Bullu (biku) je šel posel imenitno od rok. toda odkar so se britski biki polagoma navadili vseh odtenkov rdeče barve, se me nič j več ne boje, to se pravi, nič več se ne zabavajo z menoj. Če že skoraj ne nastopi puritanska reakcija, bom v kratkem stal v antologijah poleg Olivera Goldsmitha in Macautaya. To bi bil moj konec, če se Angleži potrudijo, postali meni enaki, mi ne preostaja nič drugega, kakor da grem med metodistične pridigarje »Star? Vi vendar tega ne kažete. lraš duh še nima niti dvajset let.« »Za začetnika čisto nič slabo, vaša v po-klon oblečena obtožba res ni slaba. Rečete mi v ljubeznivi obliki, da mislim še kot mladenič. Zato nisem užaljen. Imam pa sto povodov za to, da nisem zadovoljen s svojim vekom. Edina neugodnost v življenju je smrt. Da se dokonča vzgoja pri človeku, je treba pač najmanj sto let in vsaj dve novi stoletji bi bilo pridati, da bi lahko pokazala svoje sadove. Namesto tega pa smo prišli do Voronova, ki je storil več za nedolžnost opic kakor za neumrljivost ljudi. Vse klene-tanje o znanstvenem napredku je nesramno prazna pena; dokler ne bo znala veda omejiti smrti, ni še ničesar dosegla. Kaj mi pomaga, če lahko preletim v eni uri iz Londona v New York, ako pa bcm vendarle nekega krasnega dne tičal pod nagrobnim ka-menom, da tam segnijem.« Na tej točki pogovora se je zamračil obraz G. B. Shavvu in se mu bolestna? na-kremžil. Ostal je trenotek pogreznjen v misli, potem se je spet obrnil proti meni in besno izbruhnil: »Ali imate kako tajno sredstvo proti umrljivosti? Ne? Potem r,a, prosim, izginite krr najhitreje z obzorja' S cer bom komaj vedel, kaj naj napravim z naslednjim kandidatom smrti. Jaz nisem pavliha, pač pa sem naj resnejši od vseh ljudi, sem edini, ki noče nič več slišati o tej groteskni burki, ki ni v isti-ni nič drugega ko pogrebna slavnost.« Tako ie govoril, mi pokazal hrbet, zbežal ter izginil v svoj selski dvorec. A. D. nim elementom, ki je zajel starodavni mar ribo rs ki grad. Vaje, ki so jim prisostvovali tudi zbrani odličniki, so bile v predvidenem, rekordnem času zaključene ter so ponovno potrdile sloves tehnične dovršenosti in strumne udarnosti našega gasilstva. Z današnjih gasilskih slovesnosti so bile odposlane vdanostne brzojavke Nj. Veličanstvu kralju Petru II., kraljevemu namestniku knezu Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Gasilski pozdrav so odposlali pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Po svetu ali v smrt ? Kriminalna kronika našega mesta danes ni beležila večjih dogodkov. Policija je aretirala le nekaj lahkoživk in razgrajačev. Prejela ie nekaj ovadb zaradi tatvin. Tako je odvetnik dr. Snuderl prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel na dvorišču »Uniona« v Razlagovi ulici 300 dinarjev vreden po- Ponedeliek. 3. VIII. 1936. Za^taic vršnik. ZaJlflbica Helena Kos iz Aljaževe ulice 7. pa je prijavila, da je izginila od doma njena 171etna hčerka Frančiška. Hči je prejela pred dnevi neko pismo od svojega fanta ter je bila zadnje dni silno potrta. Hčerka je velike, suhljate postave, oblečena pa je bila v belo bluzo in modro krilo. V Selnici je neki avto podrl posestnika Ivana šantla, ki se je peljal s kolesom, šantl je k sreči dobil le poškodbe na rokah, pač pa je kolo popolnoma razbito. Skrivnosten napad Skrivnosten napad je bil izvršen v Ro-špohu. Orožniki so bili ob pol 12. obveščeni, da leži v svoji hišici v Rošpohu 94. samotar 741etni Ivan K reč nezavesten z 18 urezni-nami na glavi in s poškodbami po vsem životu. Hitro so bili poklicani mariborski reševalci, ki so starčka prepeljali v bolnišnico, kjer pa bo najbrž izdihnil. Vzrok skrivnostnega napada ni znan in ne vedo, ali gre za maščevanje ali za roparsk* napad. Tragična smrt železničarja Ubila ga Je lokomotiva večernega vlaka Po usodnem naključju se je nocoj smrtno ponesrečil železničar Jožef Trojar Iz Zelene jame, kjer je stanoval, se je ob 18. uri podal v službo v kurilnico na glavnem kolodvoru, kjer ie bil nameščen kot kurjač zvaničnik. Stopal je po progi kakor že bogve kolikokrat Pa mu je pri mostu nad Šmar-tinsko cesto prišel nasproti osebni vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 18.23, namenjen proti Mariboru. Lokomotiva je zadela Jožefa Trojarja in ga na mestu ubila. Strojevodja, ki ni mogel nesreče preprečiti, je sicer hitro zavrl, toda vlaka ni ustavil, ker je uvi-del, da je Trojar obležal na mestu mrtev. O tragični smrti mladega moža, ki je bil star šele 55 let in na glasu dobrega uslužbenca, so bili takoj obveščeni svojci in policija. Na kraj nesreče sta se podala policijski komisar Jelene in zdravnik dr. Lužar. Po komisijskem ogledu je bilo truplo prepel jano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pravi vzrok nesreče bo dognala preiskava. Trojar je bil oženjen in tik pred upokojitvijo. Iz dnevne kronike Ljubljana. 2. avgusta. Vreme ni zara-na prav nič določno kazalo. kakšno nedeljo nam pripravlja. Jutro pa je b'lo prijetno ohlajeno in mnogi Ljubljančani so v trdnem prepričanju, da mora deževju sper, slediti lepo vreme, že 6 prvimi vlaki odrinili na deželo. V teku dopoldneva se je zjasnilo in preživeli st.o spet nekaj ur najčistejše vedrine in sonca. Ob najlepših nedeljskih dopoldnevih pa se v Ljubljani najbolj opazi, kako malo je živahnosti, kadar ni dijaštva in kadar odrinejo na letovišče tleti, ki si to morejo količkaj privoščiti. Pa še o tem pričujejo lepe ljubljanske nedelje, kako zaljubljen je naš meščan v prirodo in kako porabi sleherno priliko, zlasti pa nedeljski oddih, da se tam zunaj po svoje razvedri. Zla-sti kopalci so si obetali najugodnejši dan. Toda kmalu popoldne se je nebo prepreglo z oblaki in dobili smo tudi nekaj dežja. Pptem pa se je ozračje spet prečistilo in nedelja se je končala v lepem večeru. Dan je bil v splošnem zelo miren, zares počitniški. Policija niti od sobote na nedeljo, niti čez dan ni imela nobenega opravka, pa tudi reševalcem ni bilo treba v bolnico prepeljati do večera nobenih poškodovancev, samo nekaj bolnikov. Seja odbora JNS Dopoldne ob 9. je bila v restavracija »Zvezdi« seja sreskega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke m Ljubljano - okolico. Predsedoval je g. Pipan. Po pozdravnem nagovoru, ki je veljal g. senatorju Puclju, narodnima poslancema g. Komafnu in g. Mravljetu zastopniku srečke organizacije g. dr. Pestotniku. poslevodečemu podpredsedniku g- dr. Pirkmajcrju in številnim zastopnikom krajevnih in občinskih organizacij, je govoril poslanec g. Koman. V obširnih izvajanjih je številnim delegatom nazorno predstavi! sedanje in prejšnje politično stanje. Žel je viharno odobravanje. Ko.t drugi je govoril burno pozdravljen g. senator Pucelj. Tudi on je v zanosnem govoru orisal notran je politično stanje in žel za iskrene besede topel aplavz. Sledilo je organizacijsko r»o-oč:1o podpredsednika g. dr- Pirkma jeMirainar« ali »Therapia« v Crikvenici. 4. nagrada: brezplačna vožnja z letalom Ljubljana-Sušak in uazaj, 5.—10 nagrada: brezplačna vožnja z avtobusom Ljubljana — Sušak in nazaj. 11,—18 nagrada: slika »Čuvar Jadrana* v okviru, 19,—24. nagrada: knjiga »Naše morje«. 26 —*» nagrada; brezplačno štirinajstdnevno letc\anje na morju z brezplačno vožnjo iz Ljubljane in nazaj. Nagrade 25—30 so nameujene sauvo Podmlad-karjem JS- Navodilo; Nariši primerno veliko križali-ko po tejle sliki in na številke nalepi kolke JS tako, da pomenijo besede vodoravno; 1 60glasnik, 2—4 otok na gornjem Jadranu, 5—9 mesto v Malmaciji v ital. posesti, 10—12 otok na gornjem Jadranu. 13—19 oznaka za čiana JS, 20—23 kraj na otoku Pelješac, 28—26 kraj na gornjem Jadranu, 27—29 otok aa gornjem Jadranu, 30—33 kraj na gornjem Jadranu, 34—H8 kraj na gornjem Jadranu. 89—41 otok južno Splita, 42—50 mesto v dravski banovini: navpično: 1—40 pridevna oznaka za člana JS. A A A A A A A A A A BBBDEGIIJJ J J KKKLLNNN OOPRRRRRRS SSSTTUVVZZ t Nagrado morejo dobiti samo pravilne rešitve članov JS ali Podmladka JS, ki so poravnali članarino do julija 1936. Žrebanje nagrad se vrši 17. avgusta 1936 ob 18. uri v pisarni krai. odbora JS v Ljubljani. Rešitve je poslati kraj. odboru JS v Ljubljani, Tvrševa 1, do 18. ure 17. avgusta 1936. Kolki JS in obrazci 6e dobe pri vseh ogrankih JS in po trafikah po 15 Din za serijo. Člani in prijatelji JS! Izkoristite to redko priliko. Za samih 15 Din brez drugih stroškov in malo sreče moiete potovati brezplačno na oddih v Split. Korčulo, Crikvenico in na Sušak z avtobusom in letalom ali dobiti drugo lepo nagrado. Jadranska straža, krajevni odbor Ljubljana. Postani In ostani član • Vodnikove druibe S PoncdeRek. 3. VITI. 1936. BSK državni prvak Po zelo nervozni Igri je finalna tekma ostala neodločena — Lep uspeh sarajevske Slavije Simpatičen izgled dame S iVo;Vec f»fff»©tttcref© G tem m redno f»e|eratt« zobjft s odlično zobno ieretnot Sklepi francoske vlade * rancija je proti vsakemu tujemu vmešavanju v Španske dogodke, za primer prekršitve nevtralnosti pa si pridržuje pravico do zaščite lastnih interesov Pariz, 2. avgusta. AA. Francoska vlada je imela včeraj važno sejo. na kateri j.* po-novao proučila razmere v Španiji po posled njih informacijah, ki jih je dobila iz Madrida pa tudi drugih španskih krajev, obenem pa tudi probleme- ki po se pojavili zaradi španske krize. Posebej so na seji razpravljali o intervencijah nekaterih tujih sil v Španiji, ki zalagajo upornike z letali, orožjem in streljivom. Francoska vlada je sklenila. da bo s še večjo skrbnostjo zasledovala razvoj položaja na Španskem in da bo predvsem očuvala prijateljske odnošaje z zakonito špansko vlado, ki se bori v svoji državi za obnovo miru in reda. Gl^de na resnost mednarodnega političnega položaja, je bilo prvotno sklenjeno, da se Francija tudi v bodoče ne bo vmešavala v španske notranje politične zadeve in da tudi ne bo zalagala španske vlade z orožjem, strelivom ali kakim drugim materijalom, enako postopanje pa zahteva tudi od drugih držav. Ker se je ugotovilo, da nekatere države podpirajo španske upornike z orožjem in strelivom, si je francoska vlada ohranila popolno svobodo, da zavzame napram temu početju svoje stališče, ko &e ji bo to zdelo najbolj primerno. 0 seji vlade je bilo snoči objavljeno uradno poročilo, ki pravi: Vlada je proučila splošna vprašanja, ki bi jih lahko sprožila kriza v Španiji zlasti pa vprašanja, ki so se pojavila glede na to, da so nekatere tuje države intervenirale v Španiji z dobavami ar ožja v času, ko so neredi v tej državi na višku. Vlada je sprejela več sklepov, ker ji je na tem, da se onemogočijo škodljivi vplivi na mednarodne odnošaje, ki bi s elihko poiavili zaradi takih Intervencij, ln ker hoče ohraniti prijateljske odnašajo, ki jih je od nekdsi gojila napram zakoniti uradno priznani španski vladi, ki se pravkar nori za ©''novo no-t'anjega reda. Vlada je s' lepila ukr^iti vse potrebno, da se zatrejo neredi v Špa- niji in da se prepreči ojačenje tujega delovanja na španskih tleh, čegar posledice bi v vsakem primeru škodovale dobrim mednarodnim odnošajem .V to svrho je sklenila nujno pozvati vse vlade, ki so najbolj zainteresirane v tej stvari, da se strogo ravnajo po načelu popolne nevtralnosti. Francoska vlada je doslej z vso vestnostjo izpolnjevala to načelo in prepovedala izvoz v Španijo v primerih, ko bi bilo treba samo izpolniti določbe pogodb, ki so bile sklenjene še pred pričetkom nemirov v Španiji. Glede na ta odlični komunike sodijo franr coski uradni krogi, da bo sedaj bržkone prišlo do konkretnih pogajanj med Italijo, Anglijo in Francijo, h katerim bi se pozneje eventuelno pritegnili še Nemčija in Por-tuga-lska. Zvedelo se je še nadalje, da smatra vlada glede na neovrgljive dokaze o dobavah orožja iz sosednjih držav španskim upornikom, da sama ni več vezana na svoj prvotni sklep ,da ostane tudi še nadalje nevtralna, če bi omenjene države še nadalje dobavljale orožje španskim upornikom. Francoska vlada smatra da bi bil zaradi mednarodnih političnih odnošajev sicer potreben sporazum o nevme savan ju v španske zadeve, nikakor pa ne more pristati na to, da bi moralo veljati načelo nevtralnosti unilateralno le zanjo. Z jasnim komunikejem je francoska vlada dokazala pripravljenost, da podvzame za tak sporazum, ki bi koristil ne le Španiji, nego predvsem položaju v Evropi, ki je že zopet napet. Francija je s tem ponovno doka/zala, da spoštuje mednarodna pravna načela in določbe. kakor tudi. da zahteva isto od drugih držav. Že snoči je francoska vlada brzojavno obvestila angleško in italijansko vlado o svojem stališču na dogodke v Španiji. V svoji noti je razložila in utemeljila tudi svoj predlog, kako naj se onemogočijo borbe v tej državi in preprečijo morebitni med narodni zapletljajl cehi se ne hoje Zunanji minister dr. Krofta zavrača senzacije o ških načrtih za pohod na Prago Beograd, 2. avgusta. Danes se je na igrišču BSK odigrala druga finalna tekma za državno prvenstvo med BSK in sarajevsko Slavijo. Ker je BSK že v prvi tekmi zmagal in se je splošno pričakovala na domačih tleh ponovna visoka zmaga, je bilo na igrišču izredno malo gledalcev BSK :Slavila (S) 0:0 BSK je takoj v začetku napel vse sile, da bi dosegel visoko zmago, vendar so se gostje energično branili. V "drugem polčasu so domači neprestano oblegali Slavijin gol, toda izvrstni vratar gostov je držal najnevarnejše strele in onemogočil Beograjčanom sleherni uspeh. Moštvi sta bili silno nervozni in se je dvakrat pripetilo, da niti Beograjčani, niti Sarajevčani niso pogodili praznega gola, ko sta ju zapustila vratarja. BSK je imel še tik pred koncem dve izredno ugodni priliki, da spravi na varno še dve točki, toda zopet je bil rešitelj v zadnjem trenutku od- Maribor. 2 .avgusta. r j^Jktovitelj.stvrm mar ber;ke obilna 'Mariborskega tedna, Putnika in Ju-go5'ovensk^ga Touring kluba je Moto. sportklub Pohorje priredil danes pepel dne na znani pohorski cesti Reka—Pohorski dom svojo III. mednarodno motociklisfč-no dirko. Dirkalna proga je bila dolga 5000 m. Dirkam j? prisostvovalo ogromno š'evilo g^dalcev, ki so a? zbrali zlasti na nevarnih ovnkih, na startu in na cilju. V splošnem je bila organizacija nekoliko elabša kot običajno- vendar pa se je spored izved"l brez kakih nezgod. Rezultati so bdi: 250 ccm: 1. Dušan Breznik (Avtoklub, Ljubljana, DKW) 5:54.2; 2. Oton Schrantl (Gradec, Pueh) 5:56; 3. Er h Knittl (Dunaj, Puch) 6:07; 4. Leon Niffner (Dunaj, Puch) 6:30.4; 5. Martin Gajšek (Pohorje, lični sarajevski vratar. Tekmo je zadovoljivo sodil g. Miljutinovič. BSK si je s tem ponovno priboril naslov državnega prvaka. Železničar : Mars (LJ) 3:1 (1:1) Maribor, 2. avgusta Na >si'adi«nu Železničarja se je danes dopoldne odigrala prva finalna tekma za juniorsko prvenstvo LNP, in sicei med Že-lezn čarjem i.n Marsom iz Ljubljane. Kljub porazu so Marsovci zapustili zelo dob ar vtis. Moštvo je izbalamsirana cel ta ter r«:z_ polagajo nekateri igr-aV z dobrim nogometnim znanjem. Domačini so imeli nekoliko ostrejš; start, kar je v glavnem tudi bilo odločilno za iziid tekme. Gostje so takoj v 1. minuti prišli v voasilvo rad^ ne_ pažnje domačega vra1ar;a. Žel- je v 15. izenačil iz enajstorke. V drugem polčasu sta padla gola v 19 in 27. minuti. Sodil je g- Konič v splošno zadovoljstvo- Puch) 6:51. 350 ccm: 1. Leonard Fa seveda mesto Tarane Giovanelli. Zanimivo je. da vodstvo rezervnega napadalnega igrača Pavčiča sploh ne jemlje v kombinacijo. Človek bi se vprašal: »Po kaj pa je šel Pavičič v Berlin?« Madžari pravijo, da je naše moštv> mnogo pridobilo na hitrosti in tedniki, manjka mu pa vi je bilo izvršeno vse kar je potrebno, da se ta d;la pospešijo. Z^amo mi je, da ima Sušak tudi svoje posebne potrebe med kailere spada vseki-ko tudi' vprašanje zgradbe novega železniškega postaiinetia pos'op:a. k^kor tudi vprašanje ra:Z'š:,riensvobodnih carinikih in iavnih sk!ad:šč. Na vp-ašanje novinarjev, kako je z gradivo luke Ploče ob ust hi Neretve. ie predsednik vlade iz:avil. dn ie to vprašanje v fazi resnem prj»-lr»"a študija in da da bo t« pristanišče vsekakor treba zgraditi. Pred ^ dni k v'ade je poud^rP, da b° treba p-; ten vp~*šte-vat; tud; potreb* že oS^totečih luk. S Sušaka se ie predsednik vlade d'-- Mi-'an Sff*V"Hnov:č v spremstvu nvn;stra Dra_ mir c (~/v°tf,V.rYviČ3 banf dr R-i^ča to- ni_ čeln'!ka S-išaV" Djur* ;al z tOmotvlioT, v M.rvr*:"š""ico. Rs kar od tam r«a na Fužine, odkoder se je odpeljal na Bl°d. Ofačenfff ^arnizij v Porenju London, 2. avgusta, o. Včeraj je bil angleška vlada obveščena, da je Hitler sklenil poslati v Porenje nove oddelke vojaštva. Ta sklep je popolnoma v skladu s prvotno Hitlerjevo izjavo, da v prvih štirih mesecih po zasedbi Porenja ne bo o.iačil nemrke vojske na tem ozemlju. Včeraj ie ta rok potekel. Kakor se je nadalje zvedelo, bo nemško vrhovno noveljstvo poslalo za enkrat le manjše oddelke r»o- renska vojska pa se bo v primeru potrebe lahko takoj povečala. Pariz. 2. avgusta, p. Praški poroč valeč Lista >Exc lsior«, je imel razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Krofto. v katerem ga je vprašal za mnenje o dozdevnih invazijskih načrtih Nemčije preti Češkoslovaški. Dr. Krofta je izjavil, da smatra vesti o nameravani nrmški invaziji v češkoslovaško za pretirane. Mogoče .ie, da obstoja v arhrvi-h nemšfkega g-neralnega štaba tak povfem teoretičrn načrt- vendar pa ne verjame, da bi Nemčija nameravala na. pasti češkoslovaško Huldinsko oz mlje, ki je svoj čas pr padalo Nemčiji, je zelo majhno. Napad N mčije na češkoslovaško bi bil nespameten in neutemeljen ter bti imel za posledeo reakcijo tudi drugih držav. Češkoslovaška ni Abes nija in s? ne more poraziti v par mesecih češkoslovaška bi ?e mogla up:rati z močno vojsko tako dolgo, dokler ne bi prihiteli na Pojasnila o točenju alkoholnih pijač Beograd, 2. avg. AA. Na vprašanje, ali so točilci alkoholnih pijač tudi osebe, ki prodajajo na veliko samo vino in žganje, ki so ga pridelali iz kupljenih sirovin. je davčni oddelek f;nančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Z odločbo odst. 5 čl. 2. pravilnika o izvajanju določb tarifne številke 62 taksne tarife, je odvzeta osebam, ki pri izdelovanju alkoholnih pijač poleg sirovin z lastne zemlje uporabljajo tudi kupljene sirovine. le pravica prodaje takega vina in žganja iz kleti nn lastni zemlji ali iz kleti v hiši. v kateri stalno prebivajo, v količinah čez 5 ali 10 1 naenkrat oziroma pravica prodaje izven lastne kleti in kraja prebivanja z voza ali drugega prevoznega sredstva v količinah nad 50 1 vina ali 25 1 žganja naenkrat. Toda dol^čiba torej ne zanika osebam, ki pridelujejo vino in žganje iz pomoč tudi njeni zavezniki. Na vparšanje, ali je Nemčija pomKfcla češkoslovaški zaključitev pakta po zgledu avstrijsko-nemške pogodbe, je dr. Krofta odgovoril: češkoslovaška vlada ni prejela nobene eficielne ponudbe take vrste, Nemčija pa je ponovno izjavila, da je pripravljena ! sklemrti s češkoslovaško pogodbo. To spada tudi k njenemu programu cfcvostran-i k.ih pogodb o nenapadanju in medsebojni i pcmo5i s sosedi na vzhodu. Na koncu se je dr. Krofta izjav&l tudi o sudetsko.nr mški stranki. Henlednova stranka po njegovem mnenju ni povsem iredentistična, težke- pa je sodeiovati s stranko katere načela se tako moftno razlikujejo od .cp'ošnega češkoslovaškega nadziranja. Kljub temu upa- da se bo s časom posrcč lo doseči sporazum tudi e tem delom nemškega prebivalstva. kupljenih sirovin ali lastne zemlje zaradi trgovine, pravice, da smejo samo to vino in žganje prodati v količinah, ki so navedene v odst. 2 čl. 2 navedenega pravilnika brez posebne točilne pravice za alkoholne pijače na veliko in brez plačila točarinske takse, toda samo pod pogojem, da predajajo iz skladišča v kraju pridelovanja in da vodijo knjigo o vinu in žganju, ki ga prinašajo in iznašajo. NA SVOJEM MESTU — Poglej, tale gospod tam bo model ia kip neznanega vojaka. — No. saj je kakor ustvarjen za to. Pri raportu je bil vedno neznan. EDINA TOLAŽBA — Že zopet vas vidim s steklenico v roki. Kaj je to res edina vaša tolažba, — Kaj še. gospod župnik, doma imam Se eno steklenico. Spcirtul dan v Nmem mestu Novo mcsto, 2. avgusta. Danes je SX E'an priredil športni dan, katerega otvoritev je bila dopoldne s propagandnim tekem skozi mesto. Na tekmovanju sta sodeloval Ilirija in Primorje iz Ljubljane. Rezultati so bil: Štafeta skozi mesto (800 X 400 X 200 X 100 m): Nastopilo je pet staf.t. 1. Primorje (žorga Aleš, Nabernik, Vahtar, Marek) 3:37.3. 2. Elan I (Kof. Vukšin:č, čuček, Hočevar) 3:42.3. 3. Ilirija 3:42.5. 100 m juniorji: 1. Vukšinič (E) 12.1, 2. Vahtar (P) 12 3. 100 m seniorji: 1. Zupančič (I) 12, 2. Vukšinič (E) za prsa. 1500 m juniorji: 1. Nabernik (P) 4:33 4, 2. Murn (E) 4:53.6, 3. Pr želj (E) za prsa. 1500 m seniorji: 1. žorga (P) 4:22.6, 2 Srakar (P) za prsa. 3. Kos (E) 4:30 Met diska juniorji: 1. Vukšinič (E) 35.27. 2. Marvič (E) 30.85. Met diska seniorji: 1. Zupančič (I) 45.81, 2. Kajfež (P) 41.93. Skok v višino juniorji: 1. Bratovž (I) 358, 2. Nabernik (Pi 154, 3. in 4. Vahtar (P) in Ku^sel (E) 148. Skok v višino seniorji: 1. in 2. Mark (P) in Svetek (I) 171. Skok v daljavo juniorji: 1. čem- (E) 5.32, 2. Vahtar (P) 5.15, 3. Hočevar (E) 5-13. Skok v daljavo senzorji; 1. Svetek (I) 5.92. 2. čuček (E) 5.60. Troskok juniorji: 1. Brptn^ (l) 11.71, 2. čeme (E) 10.95. Maribor- 2 avgusta. Na Mariborskem otoku se je dsnes vršila m" d,mestna plavalna te1 "ma med reprezentancama Maribora in Kariovca. Spored je obsegal 10 točk. Zmagal je Maribor v razmerju 53:50. Rezultat1 so b!b': 50 m prosto dame: 1. PJžner (M) 36.5, 2. čujič (K) 40.6, 3. Cindrič (K) 41, 4. Kralj (M) 44. 100 m prosto gospodje: 1. RoTtflheT (M) 3:29 8. 2 Ferenčak (M) 1:299- 3 Kalj-Eič (K) 1:30, 4. Trkulja (K) 1:37.6. 100 m pro«t« go>podje; 1. Horn (M) 1:11.6. 2. Furač (K) 1:16.6, 3. Bervar (M) 1:17.4- 4. Debeljak (K) 1:22.4 Stafeta 3 X 50 m mešano d me: 1. Karlovac 2:15.1, 2. Maribor 2:18.1 100 m hrbtno gospodje: 1 Mart'nič (K) 1:37.2, 2. Ka'an*č (K) 1:41.3. 3. Sme-du (M) 1:45.6, 4. Dcrnig (M) 1:54.4. 100 m prsno dame: 1 Gabrč (K) 1:43, 2. Gr gurlč (K) 1:43.2. 3 Breščak (M) 1:48.4, 4. Pifka (M) 1:49. Statefa 4 X 50 prosto gospodje: 1. Ma. ribor 2:10.3. 2. Karlovac 2:10.5. Stafeta 3X 100 m mešano gospodje: 1. Maribor 4:25, 2. Karlovac 4:54 8. 4 X 50 m prosto dame (izven konkurenco) : 1. Karlovac 2:53.6, 2. Maribor 3:05. Sledili so propagandni skoki s 3 m deske im s stolpa, pri katerih so nastopili trije Mariborčani. 50 m prosto subjun'orji: 1. Friča (K) 34.4, 2. Skofič (M) 34.5- 3. Gabrič (K) 40, 4. Milič č (M) 48.8. Teniški turnir v Zopportu Zopport. 2. avgusta. Teniški turnir v Zopportu, ki se je pričel v petek, je imel izredno močno mednarodno udeležbo. Med drugimi sta nastop:la tudi Jugoslovena Kukuljevič in Mitič. Danes bi se morale odigrati že finalne tekme, vendar so morali ierre zaradi deževja prekiniti. V semifinalu singla gospodov je bila igra Hebda (Poljska) : Decker (Nemčija) prekinjena pri stanju 6 : 4. 2 : 6. 6 : 2, za Poljsko irra Henkel (Nemčija) : Kukuljevič pa pri stanju 6 : 4. 7 : 5. 6 : 6. Kukuljevič je pred vstopom v semifinnle pomzil Čehos'ovaka VorVčko s 4 : 6. 6:1 in 6 : 4. V semifinale dubla so se pPsirali pari Hen-kel-Denker (Nemčija) : Stalos (G-čija) - Rado (Italija) in Lund (Nemči;a) - Del Casti-glio (Argen'ina) : Kukuljevič - Mitič. Finale &e bo odigral jutri.. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Slovan : Bratstvo (Jesenice) 5:0 (2:0). D:uga kvalifikacijska« tekma za vstiop v po prod-prodaja v«i'opnic dane« in jutri v blagajni kavarn? »Evropa«, v trgovini »Rokavičart, Prešernova uMca, in v trgovini s krznom v>R;zii«!k'< Kongresi trg. SK Ljubljana. Dane* ob 20 nai bo prva -kupina v ga-de^bi. Vrš'l se bo kratek trening ob električni razsvetljavi. Podr&biassti iz Budimpešte Naši plavači so napravili zelo dober vtis — Čudna postava našega waterpolo moštva — Obe naši zmagi sta izvojevala Cerer in Wilfan Budimpešta. 30. julija. Še na vožnji smo iz »Nemzeti Športa« zvedeli, da so Madžari na 4x200 m in na 200 m prsno postavili svojo drugo garnituro. Kombinacije, računi, nade . . . Kot pred dvema letoma je naša reprezentanca zopet bila nastanjena v udobnem hotelu »Metropol«, kjer dosledno stanujejo vsi gostje madžarskega plavaln^ca saveza. Hotelsko osobje nam pripoveduje o Japoncih. Američanih. Nemcih, ki so pred nami spali v istih sobah. Vročina nas ubija. Tn rva RudimpostT — tako polna zanimivosti, privlačnosti, lepote in življenja. Vse bi hoHl človek videti, pa pozablja pri tem. da treba zvečer odigrati waterpolo tekmo z najmočnejšim moštvom sveta. Za nas je bilo malo nerodno sestavljen vrstni red sporeda: takoj za štafeto bo vaterpolo in Ciganoviča je strah, kako bo mogel pri plavanju v st.afeti zdržati borbo s Hala«s\jem. Ker je Bonačič zaradi svoje roke nesiauren so Madžari pristali, da ga moremo v odmoru zamenjati Zanimivo: da-si je tu kot rezerva napadale^ Pavičič, naj Ronačiča v napadu zamenja Fux! Tako je določil savezni tehnični referent. V svojih olimpijskih uniformah vzbuja naša reprezentanca na peštanskih ulicah Mednarodna gerska dirka sta Pofaerju Vsa Anglija govori o kralju Edvardu In Dalmaciji Vsaka podrobnost zanima — Kako je jahta urejena London, 2. avgusta. Odločitev kralja Edvarda, da pojde na Jadran na dopust, je spet enkrat pokazala v pravi luči, kako se angleški narod zanima in kako ljubi svojega kralja. Vsa Anglija razpravlja o tem, vsaka podrobnost zanima čitatelje listov, ki se trudijo, da Dalmacijo kar najbolje prikažejo in da povedo, kar se zaenkrat da o potovanju kralja Ed\'arda povedati. Pred odhodom jahte »Nachleen« je kralj Edvard s kapitanom Doylom določil načrt potovanja, v razgovoru z glavnim stewar-dom pa je izrazil želje glede kuhinje. Razen potrebnih dvornikov bo kralj Edvard vzel s seboj na počitnice ožji krog svojih prijateljev. Ni jih izbral po plemenitaštvu in dostojanstvu, marveč po svojih lastnih simpatijah. Kakor že sporočeno, bo letovanje trajalo štiri tedne. Kralj Edvard se bo ukrcal v Dubrovniku in bo največ časa ostal na Jadranu, potem pa bo obiskal še Krf in ostalo otočje Jonskega morja. Na ladji bo službena dvorska pisarna, da bo kralj lahko vršil najvažnejše vladarske posle kakor doma v Buckinghamski palači. Jahta »Nach-leen« bo stalno v direktni radiofcnski zvezi 7. Londonom. Instaliran bo radijski telefon. po katerem bo vladar preko radijskih postaj angleške mornarice v Sredozemskem morju lahko vsak čas govoril z londonsko vlado in to na poseben način, da pogovoru ne bo mogel nihče prisluškovati. Z admiralske palače v Londonu pa bodo kralju c'e-herni dan pošiljali šifrirana poročila Razen tega pa bo stalno na poti poseben di- plomatski kurir, ki bo z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi — največ z letalom — prenašal akte. Vzlic vsemu temu kralj Edvard ne bo na letovanju kot vladar, marveč kot zasebnik pod imenom vojvode Lancesterskega. Tako bodo odpadle ceremonije in počaščenja, ki bi jih sicer bilo treba vsepovsod, na kopnem in na morju izkazovati vladarju svetovnega imperija. Da je jahta »Nachleen« najlepša na svetu. to vedo vsi Angleži. Izvedelo se je tudi, zakaj je kralju Edvardu tako všeč. Pred štirimi leti je bil kot prestolonaslednik prvič na njej in nasproti lastnici ladv Yool ni skrival hvale. Jahta je veljala 60 milijonov dinarjev, njeno ime pomeni v san-skritu: »Tiha plovba.« Notranjost tega krasnega plavajočega hotela je urejena v slogu Ludvika XVI. in ima osem apartmanov, jedilnico in bar — vse je mojstrovina po razdelitvi in opremi. Jahta ima telovadnico, žal pa nima bazena. In ker je kralj Edvard strasten plavač. se bo ladja ustavljala v najlepših zalivih, k jer bo dovolj prilike za kopanje in plavanje. Kako velikega pomena je kraljeva odločitev za Dalmacijo v prid našemu tujskemu prometu, se zdaj vidi od dne do dne: na jugoslovanskem poslaništvu morajo izdati mnogo vizumov, marsikateri Anglež spremeni svoj potovalni načrt, da pojde v Dalmacijo gledat svojega kral:a. Obetajo se zlasti Dubrovniku elitni gosti, ki sicer zahajajo na francosko riviero. Vzgojni pomen Silatelije Lepa zbirka eksotičnih znamk pove danes več, kakor zgodovinska ali prirodopisna knjiga Kar so izšle prve poštne znamke, so ljudje znamke tudi zbirali. Izprva samo za zabavo. V starih angleških listih beremo n. pr. prošnje čitateljem. naj bi zbrali kaj znamk dn jih poslali prosilcu, ki bi si rad z njimi prelepil vso sobo. Pa še za druge namene, žele čez dolgo let so začeli ljudje zbirati znamke zaradi znamk samih in tako so nastale prve, sistematično urejene zbirke. Te prve zbirke, ki so bile takrat nabrane z majhnimi stroški ali pa brez njih, bi dandanes prestavljale ogromno vrednost. Saj je znano, da je nekaterih znamk iz prvih let ostalo le po nekaj kosov, s katerimi se dandanes ponašajo najtežji milijonarji. Čim se je začelo sistematično zbiranje znamk samih, so začele poštne uprave gledati, da bi bile te znamke po svoji zunanjosti estetsko čim popolnejše in da bi predstavljale kaj takega, s limer se njihova dežela ponaša. Tako so nastale prve spominske znamke, ki so kazale like slavnih ljudi, kmalu za njimi pa so se začele pojavljati , ko so se neznatne Nemške države združile v Pru-siji, ko je Avstrija izgubila svojo posest v Benečiji , koso se južni narodi borili s Turki. Poglejmo samo prevratno dobo, ki se morda nikjer ne odraža tako zanimivo in tako popolno kakor prav na znamkah- Tako ie na primer neznatna Madžarska znamka po 2 vinarja doživeta nad dvajset različnih pre. tisov in vsi so bili posledica važnih zgodovinskih dogodkov. Skora vsako leto slave države kakšne pomembne jubileje svoje dežele. Na znamkah najdemo spomine nanje. Al} pa letalske znamke. Po njih lahko spremljamo razvoj letalstva in letalske pošte, od prvih začetkov do sedanje popolnosti. Tn n. pr. znamke, ki so jih Nemci med vojno lepili na pisma, ki so jih s pomočjo podmornic spravili skozi blokirano obalo v Ameriko. Koliko ljudi se tega še spominja? Najbrž zelo malo in še to so skoraj sami filatelisti, ki se jim je posrečilo dobiti kakšno znamko, ki je s to podmornico prišla iz Nemčije v Ameriko. Predaleč bi prišli, če bi hoteli še nadalje razpravljati o pomenu filatelije. Ze iz teh kratkih podatkov se pač razločno vidi. kakšen vzgojen pomen mora imeti za človeka, ki se sistematično bavi z njo. Ta vzgojni pomen so v neikaterih državah že davno odkrili. ' Filatelija je zlasti pomembna za učenje zemljepisja, zgodovine in prirodopisja. Rad bi poznal mladega filatelista, ki dot i znamko kakšne eksotične države, pa ne gre takoj pogledat na zemljevid: kje je ta država in čigava je. Nedvomno si io bo bolj zapomnil, kakor dijak, ki se za znamke ne zanima. Prav tako je tudi z zgodovino. Amerika, izdaja n. pr. zdaj skoraj vsako leto spominske znamke za obletnico ustanovitve tega ali onega mesta- Dijak, ki ima le malo ziiusla za zgodovino, bo v tej znamki dobil pobudo, da pogleda v knjigo, kako ie bilo tisto mesto ustanovljeno in kdo je njegov ustanovitelj-Pred nekaj leti je Amerika izdala prelepo serijo spominskih znamk za Yellowstone«ski prirodni park. Nalašč sem prav kmalu i>o izidu teli znamk vprašal dva dijaka, kaj vesta o tem parku. Oba sta bila iz četrto gimnazije. Prvi, ki ni bil filatelist, o parku sploh ni nič vedel, drugi |mi mi je o nieiu povedal toliko, da sem se moral čuditi njegovemu znanju. To je samo en primer. Našlel bi jih lahko še mnogo. Seveda je tretja filateliio gojiti na pame-ten način. Dandanes je to mogoče z razmer. no majhnimi izdatki. Sploh bi moral biti princip mladinske filalelije, tla se znamke ne kupujejo ampak samo menjajo Starši bi morali gledati, na njihovi otroci ne zapravijo z zbiranjem znamk preveč časa, ne smeli bi jih pa pri zbiranju ovirati. Prav primerno bi bilo, da bi se naši profesorji zgodovine, zemljepisja in prirodopisja nekoliko bolj zanimali za zbiranje znamk in vsaj približno spoznali, kakšno odlično pomožno učno sredstvo utegnejo biti. Izpodbujati bi morali mladino, da se loti zbiranja znamk in ji zbuditi veselje za to lepo panogo — recimo, S]K>rta. Navajati bi jih morali, da skušajo pr; vsaki znamki odkrili njeno zgodovinsko ozadje, saj dandanes skoraj ni znamke, ki tega ozadja ne bi imela. In videli bi, kako hitro, koliko lažje in koliko bolje bi se mladina učila njihovih predmetov. In še nekaj je treba pri filateliji naštevali. Znamke, zlasti rabljene, navadno takoj po izidu nimajo velike cene. šele v desetih letih navadno njihova vrednost porase. Saj se ie že zgodilo, da je marsikdo dot>il tisočake za nekaj znamk, o katerih je mislil, da so brez vrednosti. Znamke prvih poletov, čez ocean, ki so 6e dobile v začetku za malenkostne vsote, so dandanes neverjetno drage. V cenah rašejo zlasti razne priložnostne znamke, ki so izšle v omejenih nakladah. Te znamke dobi fant slučajno na pismu in jih spravi v svoio zbirki, čez nekaj let pa jih bo lahko ugodno zamenjal za druge ali pa dobro prodal. Tako si lahko vsak deček z malenkostnim zapravljanjem časa in brez stroškov počasi pridobi majhen kapital s svojo zbirko, ki mu utegne kdaj priti prav, če niti ne upoštevamo indireklne koristi, k: iih bo imel od tega. da se bo lažje in na prijetnejši način učil s pomočjo znamk. Te l.esede smo namenili odraslim, zlasti staršem in vzgojiteljem. Prav nič ne bo škodovalo, če se nekoliko poglobe vanje. Ce jih bodo le malo trezno premislili, nam bodo morali pritrditi da imamo prav. Filatelija jjod smotrnim nadzorstvom ni nikakšna izguba časa. kakor si dandanes misli mar. sikdo. kdor ne {x>zna njene koristi. Bolje je otroke navajati nanjo, kakor pa jo prej>ove-dovati. In še nečesa se navadi o.rok, ki začne zbirati znamke. Reda in zmisia za le-|x>. Saj je užitek videti le|>o oprane, nepoškodovane znamke, nalepljene skrbno na belili listih ali pa v albumih. Fant, ki si sam ni-pravi album, si bo le|X) izrisal polja in napravil lepe napise. Tu l o lahko s pridom uporabil znanje, ki si ga ie pridobil pri risanju. Da niti ne mislimo na veselje, ki ga bo imel z vsako le|K> znamko, z vsako novostjo. ki mu jo bo kdo j>odaril! Kajti za pravega filatelista, zlasii mladega, pomeni lepa znamka več. kakor vse pohvale in druge nagrade. V prihodnjih tednih bomo prinesli kratek popis, kako je'treba znamke zmiselno zbirati in kako je treba z njimi delati, da ohranijo svojo vrednost. To je zlasti pri mladih filatelistih najpotrebnejše, ker opažamo prav prj njih. da se navadno malo ozirajo na kvaliteto znamke same. Ker ie področje filatelije zaradi velikega števila novih znamk neverjetno obsežno — doslej je izšlo po vsem svetu nad sedemdeset tisoč znamk in niti ena zbirka ne vsebuje vseh — bomo dali nekaj nasvetov, kako naj začne mlad filatelist zbirati, katerih držav naj 6e naprej loti in kako naj pozneje svoio zbirko razširi. Tako bomo dali počasi v naši rubriki pregled vsega, kar mora začetnik vedeti, da bo dober filatelist, ki bo nekoč od svoje zbirke res nekaj imel. B. R. Zaradi Kerestinca je obtoženih 29 napadalcev Obtožnica je vložena in obsega &9 tipkanih strani Zagr:b- 2. avgusta. Krvopreiitje dr.e 17. aprila pri gradu Keres>t:ncu bo končno dobilo svoj epilog pred sed ščem. Državni tožilec dr. Belčič je pravkar vložil obširno obtožnico. ki cbs -ga nič manj kakor 89 tipkanih strani. Obtožnica je bla dostavi j na obtožen',m kmetom in njihovim braniteljem. Ker se ni nihče pritožil, je postala pravomo3na. Obtoženi so uboja šestih mladenič v: Karla Katanca, kovača od Sv. Nedelje. Ibrahima Mahmudbegoviča, bivšega uradnika, Aleksandra Blagojeviča, trgovskega pomočnika. Edvarda Folmos^a, trgovskega potnika, delavcev Ivana Cipere in Petra Golemoviča- a nevarno so ranih Vladimira Gcgiča in poškodovali bivšega bana Miha-lcrviča. Nadalje jim obtožnica očita uboji Jovana Bute in njegove neporočene žen« Katice Francetičeve. njune hčerke Suzane in Frana Francetiča, ki so našli smrt v vasi Rakitju. Zaradi krvoprelitja v Kerestincu, kjer so napravili tudi mnogo škede na pohištvu, se je vodila preiskava proti 126 kmetom. Državni tožilec pa je zdaj obtožil samo 29 oseb, a pridržal si je pravico, da jih obtoži še 12, definitivno pa je ustavil postopanje proti 85 kmetom. Od obtoženih se nahajajo samo Se štirje v pri tvoru. ostalih 25 se bo branilo na svobodi. Njihova starost je različna od 21. do 57. let, a soobtožena sta tudi dva 15 letnika. V7 ponedeljski izdaji smo obširno poročali o otvoritvi Počitniškega doma Nj. Vis. kraljeviča Andreja, ki se je vršila preteklo nedeljo na Rakitni na prav slovesen način. Dom je blagoslovil škof dr. Rožman, otvo-ril pa ga je ban dr. Natlačen. Visokega pokrovitelja je na slavnosti zastopal poveljnik Triglavskega pešpolka polkovnik Ba-kič, med drugimi odličnimi gosti pa so prisostvovali tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Maver z inšpektorjem dr. Avramovičem, načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik, sreski načelnik dr. Maršič, šef-zdravnik dr. Ncubauer z Golnika kot zastopnik Proti-tubcrkulozne lige, šef Protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani primarij dr. Prodan, direktorja klasične gimnazije dr. Lo-kar in tehnične srednje šole prof. Rcisner, zastopnik meščanskih šol prof. Mesojedcc, za RK nadsvetnik Skalar, za Pomladek RK pa Starman. Kot domačina sta goste pozdravila direktor Higienskega zavoda dr. Pire in voditeljica kolonije na Rakitni šefinja socialno-medicinskcga oddelka HZ dr. Šimčeva, poleg ostalih funkcionarjev H|/ pa je slavju prisostvovala tudi šefinja šolske poliklinike dr. Lunačkova, ki sc tre- nutno mudi na bolezenskem dopustu, a ji gre dobršen delež zaslug za tako leo, veličasten razmah rakitniške postojanke in ostalih domov. Načrte za zgradbo novega, skoraj luksuzno opremljenega paviljona je izdelal sanitetno-tehnični oddelek Higienskega zavoda, ki mu načeluje inž. Guzelj, režijo dela in lokalno nadzorstvo je vršil g. Ge-nussi. v imenu tehničnega oddelka banske uprave pa je delo nadzoroval nadsvetnik inž. Dolenc. Otvoritev se jc razvila v svečano manifestacijo, kakršne Rakitna bržkone še ni doživela. Ali so umetniški66 iotogtali sploh zatesni Pozabil sem. da živim v dolini šentflor-janski, pa sem na svoja stvarna iz vaj:* h ja pričakoval kak stvaren, pošten, pameten, vseskozi dostojen odgovor, eventualno stvarno debato o tem načelnem vprašanju. Dobil sem iz občinstva poziv, pobudo, naj se oglasim. Mojih besed mi ni narekovala umetniška ošaboost. nego ponižnost pred Umetnostjo in popolna skrušenost pred Bogom in Naravo. — česar vsega nekateri gg. fotografi nimajo. Na svojo lastno osebo pozabljam še pri svojem delu. Svojo lastno »važnost«, naslove in slavo rad brezplačno odstopam tistim, ki so jih bolj željni, med drugim na pr. gospodom »umetniškim« fotografom. »Kaste« umetnikov ne priznavam, nego se celo borim proti vsakršni kastni omejenosti. — najbolj pa proti »vzvišenemu apostolstvu« (vide R. Jakopič), proti izjemnemu in izredno pretiranemu čaščenju nesocialnih. ego-centrienih »duševnih aristokratov«. T, naslovi zares zaslužijo, da jih socialno čuteči ljudje rabijo kot psovke. G. K. K. si je vzel pa že kar krepek predujem na tist" od njega, kot se zdi. željno pričakovani čas. ko bosta besedi »umetnost« in »umetnik« veljali za psovki. Sicer pa g. K. K. sploh nejasno vidi, gleda, — pa še ni opazil, da smo mi napredni Slovenci resnično daleč pred luno. saj na.m je bil naslov umetnik že zdavnaj — zaničevalen izraz. Vidim, da g. K. K. moje kratke obravnave ali ni dosti pozorno (besedo za besedo) prebral ali pa je zaradi vzvišenosti vsebine ni prav razumel, sicer bi mi ne očital po krivem nelogičnosti, nepoznanja pojmov itd. j PaČ pa lahko s popolno pravico trdim (in v naslednjem dokažem), da je g. K. K. tisti izmed naju. ki ne zna »razlikovati«. Qui be-ne distinguit, bene docet... Zapisal sem, da je umetnost ustvarjanje lepotnih vrednot 111 dobrin itd. Poudarek leži na besedi ustvarjanje. Umetniška fotografija ne ustvarja iz »temelja do strehe«, nego le izbira, podaja. urr:>-udarja. Obupan nad nadaljnjimi poskusi bi-strenja pojmov, če g. K. j s., (ei cui ». ., , ne razumejo, kateri, kakšni so elementi umetnine, in da so ti s pomočjo solnca, fotografske kamere itd. že vsi v&eobsežno. a ne še umetniško osebnostno podani, medtem ko jih mora umetnik skozi medij svojega živega očesa po »žicah« zelo zamotanih duševnih zmožnosti in visoko napetih možganskih procesov »takorekoč iz praznega« ustvarjati. — pri čemer pa je zgolj ma-nuelno delo umetnika pač podobno in isto-vredno kot zgolj manuelno »hantiranje« fotografov. Visoko napeto poti se pa tudi na primer Janez Brnika iz Rovt. če piše očetu pismo, visoke napeto se poti še pek. ki »ustvarja« zemlje, rogljiče itd. Nemec Adolf Jlenzel gotovo ni bil slikar »malega formata«. Važni gospod K. K.! Berite njegove izjave o umetnosti, o nje™ samem. in o njegovem delu. — berite samo-izpovedi velikih starih mojstrov, berite na primer o mukah Michelangela, da l*oste znali ločiti muke in napetosti ustvarjajoči!) duhov od pretežno tehničnih naporov umetniško čutečega reproducenta. Saj je — (jasno) — fotografija po podlagi ln v bistvu reproduktivna. Z izpadi proti moji za stvar nevažni osebi in mojemu delu g. K. K. le odlično dokazuje, da prvič mojega tlela v vsem obsegu ni malo ne pozna, nego da ve le za manjši del tega tlela (karikaturni). ki je meni le sekundarne važnosti, drugič pt dokazuje, da ni glede »lepotnih dobrin in vrednot« niti malo na jasnem, sicer ne bi implicite z menoj vred poteptaval celo najvišja imena v svetovni oblikujoči umetnosti na pr. Rem-brandta, sploh imenitnih Rolandcev. Gove. Daumierja itd. itd. V umetnosti pač ne gre za rasne ideale človeške kompromisne lepote, niti za ostalo buržujsko. .s posve^ni-mi in cerkvenimi pečati polijeno lepoto, nego le za estetske kvalitete umotvora samega na sebi. Ni prostora, tla bi tu razvijal dolgo pietlavanje o osnovnih pojmih umetnosti, celo ne umetniško popolno čutečim užaljencem. ki bi si bili s svojo samozadovoljno visokonapeto pnrirnjoča in-teligen-o to učenost z malim trudom že davno lahko pridobili.