otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Friloga Yrtou.) Štev. 12.          LJubljana, dnž 1. decembra 1896.          IV. teda].
Venček ¦
M)^^^Sud mraz je bil. Stari Ijudje v vasi so zmajevali pj|j|ify] z glavami. češ, takega že nismo davno doživeli, |K-3h»^| da bi se bila zima pričela tako zgodaj. Vaščani so imeli na polju še dokaj sadežev; zato so strahoma pričakovalL kdaj zapade sneg. In niso se zastunj bali. Pr\ro nedt^jo, ko so se vračali iz sosedne vasi od po-poldanske službe božje. jelo je naletavati v velikih sne-Žinkah, ki so se nepnjetno zaletavale v obličje pobožnih vaščanov.
Pri Andrejčkovih je bila ta čas zbrana vsa družina v družinski sobi: oče, mati, Angelica, Jakoc ter stara dekla Meta.
Nekaj posebnega imata danes Angelica in Jakec. Kar vedno gledata skozi okno na cesto, kakor bi pri-čakovala koga. Angdica vzame včasih v roke katekizem, ki leži na Btari hrnstovi miz.i. A Jaktc kar vedno tišči v okno. Ko pa jame snežiti, tleskne veselo z rokama, češ, kmalu bodo tu naši časi.
12
178
Za nekaj hipov pa zakriči na vae grlo: »Teta ao že tu!« in hitro izgine skozi vrata v vežo. Ko pridejo za njim iz hiše še oče in. mati z Angelico, držal je 4e Jakec teto za desnico ter jo vlekel proti družinski sobi.
»Ti nepridiprav, ti! Kaj ne moreš biti malo miren H posvare ga, oče.
»Kaj ga boš zmerjal? Saj je priden. Kako pa ti, Angelica? Zdrava? Nekam bleda se mi dozdevaš. Le varuj se! Vreme je sedaj izpremenljivo«, govori dobra teta otepaje siiežinke raz praznično krilo.
»Kaj se boš toliko mudita, Lenka! Kar hitro stopi v sobo, da se ogreješ in posušid! Mej tem ti skuham kaj gorkega, da se malo pokrepčaš. Vem, da si trudna. Pot je slaba in hoda je dve debeli uri iz mesta do nas.«
Teta je bila res že precej utrujena; zato takoj uboga skrbno mater. Z jedno roko prime Jakca, z drugo Angelico, in vsi trije z očetom vred gredo v hišo, mati pa odide v kuhinjo.
To sta imela opraviti Jakec in Angelica s teto. ki je bila sedla na klop ob peči! Vedno sta se vrtila okoli nje. Ko bi bila imela teta še dvoje uet. pa še ne bi bila mogla odgovarjati na vsa vprasanja svojih ljubČkov, kakor je rada nazivala otroka. Posebno Jakec se ni mogel nagledati tete. Zrl ji je tje v Častitljivo oblidje, kakor bi hotel na njem prešteti vse gube, ki so jih na njem začrtala stara leta.
»No, Angelica, ali boš letos opravila za sv. obhajilo? Memogredč sem stopila v kapelanijo povprašat, kako se u6iš. Gospod katehet so mi povedali, da so zadovoljni s teboj«, reče čez nekaj časa teta Angelici, pogladivŠi jo po lepo razčesanih Iaaeh. Hkrati vzame iz nedrij papirnat ovitek in potegne iz njega Iepo podobico, ki je predstavljala zadnjo večerjo. Smehljaje jo izroči pridni deklici.
»Teta, ali meni niste nižesar prinesli?« povprasuje žalostno Jakec. A oče ga pokara:
»Malopridnež grdogledi! Ali boš takoj je2o kuhal, če je dobila le sestrica darilo ? — Tega pa ne maram, da bi se nevoščljivosti privadil! Za Uazen moraš takoj iti od tete proč!«
179                                 fl
No, zadnje se ni zgodilo. Teta pomiri očeta naj-prvo, potem pobožka Jakca po rdečem licu. Nato seže v žep in privleče iz njega lično izrezljan lesen križec, hkrati pa tudi kos medene povitice.
»Na, Jakec! povitica bo za tvDJe zobčke, križec pa obesi na nit in si ga deni okoli vratu! Blagoslovljen je. Varoval te bo dušnih in telesnih nevarnostij. Pri-nesla sem ga pred kratkim z božje poti s Trsata.«
Tako se je vse srečno končalo za Jakca. ki je ves radoston tekel očetu pokazat lepi križec. Je bil pa res ličen ta križec! Na vseh štirih konceh je imel kamenčke vdelane, ki so bili umetno brušeni in so se na solncu lesketali v raznih barvah. Na križcu je visel Jezus, pribit na rokah in nogah s pozla&enimi žebljički.
Ke oče za mizo. ne mati v kuhinji in ne stara Meta v zapečku se niso mogli dovolj načuditi pre-lepemu tetinemu darilu. Ko je Jakec pokazal vsem dragoceni križec, vsedel se je k sestrici.
»Kdo je ta mož, ki sedi na srtsdi mej drugimi in drži kos kruha v rokah?« povprašuje Jakec držeč po-dobo zadnje večerje v desnici, mej tem ko si Angelica natandneje ogleduje njegov križec.
»Jezus je. 8 tistim kruhom, ki ga bo izpremenil v svoje sveto Telo, bo obhajal apostole. Vidiš, tako bodo tudi mene g. katehet, kadar pojdem k sv. obhajilu. Kaj ne. teta?«
»Seveda, če boš pridna, ker Jezua ljubi le pridne otroke.«
»Teta, takrat pojdem tudi jaz v oerkev. da bom •videl, kako se Jezus prejme, Tedaj se tudi lahko pre-pričam, ie bo imela naša Angolica res najlepši venček na glavi. Saj ste zadnjič obljubili, da ji ga boste vi kupili. če ga boste pa vi kupiii, gotovo bo lepši kakor vseh drugih. Pa tak venček kupite, da bo sestavljen iz belih, modrih in rdečih cvetjic. Te so kaj lepe! Videl ¦sem jih na venčku Ramovševe Marijfike, ko je šla lani k sv. birmi.«
Tela se nekoliko nasmehne preprostim besedam, potem reče Angelici:
»Ali si slišala, kaj pravi brateo? No, pa naj se zgodi po njegovi volji. Hočem ti kupiti res tak venček,
12*
180                                        M
kakoršen je Jakcu tako povšeči. Ali yeš zakaj ?« — »Morda radi tistih cvetlic ?«
»Uganila si. Saj menda veš, tla bela barva pomenja nedolžnost; nedolžen pa mora Človek bti, de hoče Je-ausa vredno ljubiti in ga v sv. obhajiiu dostojno prejeti. Motlra barva je znamenje pomžnosli". ponižno se moramo tudi mi približati Jezusu, tako kakor so se betlehemski pastirci novorojenemu božjrmu Detetu. Rdeča barva pomenja pa ljubezen. Ta barva naj te opominja Jezusa bolj ljubiti nego vse stvari na zemlji!«
»Teta, o Božiču napraviva z Angelico tam - le v kotu jaslice, da se b(^va učila o<\ pastircev ponižnosti. Gotovo naju bo Jezus potfm rad imel. — Kaj ne, da nama prineaete iz mesta pastircev? Tibtih mož pa go-tovo ne pozabite kupiti, saj vesto — tistih, ki jahajo na onih čudnih volili, ki ae jim pravi voled . . ali kako ie!«
»Vflblodt, menda!« popravijo ofie.
»Vsega boš dobil dnsti, vsega!« pntolaži teta Jakea.
Tako vesclih ur še nista doživela Jakec in Angelica. 0, koliko sta si imela povedati o venčku. o Jezusu, o jaslicah! In predno sta šla zvečer Bpat, sta iz lastnega nagiba pristavila še jeden očenaŠ za dobro teto. ki je bila v mraku orisla na svoj dom v bližnje mesto.
II.
»Blažek, kam naj denem pa angelja, ki ima zlati perutnici in drži kos papirja v rokah?«
»Tega pripneva na betlehemski hlevček, Jakec, da bo prepeval Jezusu slavo. Kar sem daj! Takoj ga pri-trdim na strešico hlevčkovo.«
»Jcj. kako se podd! Kako ima Iepo perutnici raz-peti, kakor bi hotel v nebo vzleteti. Na, Blažek, ki znaš tako dobro razpostavljati pastirce, na še ta grad!«
»Saj to ni grad. To je mesto Betlehem.«
»Je ž« res. Tam blizu tega mesta v neki skalnati votlini, podobni hlevu, je bil rojen Jezus, ker nista mogla Marija  in sv. Jožef dubiti pienočižča v mestu.«
»Kdo ti je to povedal?«
»Angelica. Ni res, Angeltca?«
»Res, res«, čul se je tenak in slab glasek od po-stelje sem.
181                       ^H
Na zemlji res ni nič stanovitnega.                    ^^j
Včeraj je bila Angelica še precej zdrava. Pomagala I je materi kruh peči. Delali sta skupno poprtnjak, ia 1 vrh njega je napravila Angelica iz te-sta Jezuščka 6 sklenjenimi ročicami. Okoli glave mu je napravila nekak obrodok, kakoršen se navadno vidi okoli glave kakega svetnika. Jakec je pa dela) golobčke in angeljčke ter jih pritrjeval na poprtnjak okoli JezušČka, da bi ne bil mali Bogec brez druščine. Seveda mu ne sme nihče zameriti, če je napravil kakemu angeljčku predebeli perutnici. Tadi mati mu ni hotela kratiti nedolžnega veselja. Saj je vse to delal iz Ijubezni do božjega Deteta.
Ta dan sta Jakec in Angt-lica izrezala tudi vse pastirce, kt jima jih je prinesla U-ta iz mesta. Zraven tega je napravila Angelica tudi ličen venček iz belega, modrega in rdečega papirja, čes, da ga obesi z nitko na leseni strop pred jaslice, pa spominjal naj bi jo, kako se je treba pripravljati na sv. obhajilo.
Danes pa. ko se vedno bolj bliža sveti večer, leži Angelica na postelji — bolna. Po noči jo je mraz tresel po vsem životu. Na jutro je pritisnila bolezen tudi na    , prsi, da je bolnica težko dihala.
Oče in mati sta žalostna stala ob postelji pričakujoč, kdaj   se  zboljša Angelici.   In   za   nekaj   Časa ji je   res   j odleglo. Zato je rekla očetu in materi, naj le gresta v    l vaško  cerkvico  molit  in   pofastit   novorojenega Boga, kakor je to stara navada mej vašfiani.
Oče in mati sta res odšla v cerkev prepričavši se, da je hčerki res bolje. Dekla Meta pa se je napotila v mesto, da nakupi še nekaj potrebnih stvarij za praznike.   ¦
Tako sta ostala doma le Jakec in Angelica. Bratec je prigovarjal sestrici, naj vstane, da mu bo pomagala jaslice delati. A sestrica mu je žalostno odgovarjala, da se ne more in ne mure po koncu držati. Vendar mu je dopovedovala po svoji moči, kako naj sestavi jaslice. Toda kako naj sestavi revfirk jaslice, kerjihje videl Ie jedenkrat šele v življenju, pa že narejene, nikoli pa ne, kako se narejajo! — Tu ga opomni Angelica, naj gre k cerkvenčevcmu Blažku in ga poprosi, če bi mu hotel pomagati pri jaslicah.
182
Jakec res pokliče Blažka, in oba se urno in veselo spravita na delo. Predno sta prišla mati in oče iz cerkve, bile 80 jaslioe po -večjem dovršene.
Angelica je včasih pogledala izpod odeje, kako delo napreduje. Žalostna je bila, ker ni mogla sodelovati, avendar se je malo nasmehnila, Uo je nastal mej Jakcem in Blažkom prepir, kam naj bi ee postavila oBliček in voliSek. Jakec je Irdil, da morata ostati pred hlevčkom ; če bi ju postavila prav v hlevček, snedia bi lahko one travnate bilke iz jaslic. v katerih je ležal Jezušček. Potemtakom bi moral Bogec na trdem ltžati. Blažek nasproti je prepričeval JaUoa, da morata živinčeti stati •v hlevu, zato da bosta greli s s-vojim [lihanjem božje Dete. Slednjič je vendar Blažek zmagal, poBebno ker je Angelica opomnila bratca. da ne eme nagajati Blažku.
Prtd jaslice na žebelj, pribit v strop, sta pripela z beio nitko Angeličen venfiek, ki se je ljubko vrtel sedaj na levo, sedaj na desno. Ko sta postavila pred hlevček še svetilko, ela sta na sredo sobe zvesto opa-zovaje, kaj bi se dalo še popravili. Kar srce se jima je samo ob sebi smejalo veliltega veselja: nista mislila, da postavila v tako kratkem času tako liSno stanovanje Jezusu.
Vprašala sta tucli Angelico, če je zadovoljna z jaslicami. Odgovorila je:
»Lepo sta napravila, lepo! — Pa tisti venček moj, kako prijetno se suče semtertje ! Blaiek, n& tepcžni dan pridi k nam tepežkat! Dali ti bomo vrečico leSnikov, pa tudi jabolk in še kaj druzega boš dobil, ker si se-stavil tako lepe jaslice.«
»Saj rts, pa gotovo pridi!« obrne se še Jakec do Blažka in ga sprtmi do vežnih vrat, kjer mu skrivnostno zašepeta na uho, da mu bo dal vselej kos povitice, kedarkoli mu jo prineae teta iz mesta.
IIL
Sveti večer je razprostrl blagodejna krila nad mirno vasico. Po hišah se prižigajo svetilnice, svetilke in ludice: sveti večer mora biti vse razsvetljeno v spomin, da nam je ta čaa iz nebes došla večna luč — pričakovani Odrešenik.
183                                       ^
Tudi pri Andrejčkovih je gorela -velika svetilka nad mizo že od zgodnjega mraka.
Cerkvenec je ravnokar pritrkaval, vabe<5 mlado in staro v cerkvico sv. Antona, da izmolijo skupno rožni venee in zapojo litanije na čast novorojencmu Bogu. — Angelici je pa ravno v tem času slabše pribajalo. Zato sta hotela oče in mati oba doma ostati, da polajšata hčerki kolikor mogoče hudo trpljenje. Ker se vendar ni bolnici na bolje obrnilo, odpravil ae je oče k gospodu katehetu povedat, kako je z Angelico, mati pa je ostala ob postelji ljubljene hčerke, gladila ji bledo obličje in raz Selo brisala potne kaplje. Kar prime nenadoma Ange-lica materino roko ter pravi:
»Mati, meni se dozdeva, da pojdem preje k svetemu obhajilu, kakor bo določili g. katehet; pa že \i, mati, molite, da se res to zgodi!«
»Le potolaži se, Ijuba moja! Govorila bom že z gospodom, da bo zate vse prav. Sedaj bodi pa tiho, da se ti kašelj ne povrne!«
Tako miri mati Angelico vzdihovaje vedkrat k Jezusu in prekriževaje jo na belem čelu. Za nekaj časa se obrne mati do Jakca, ki je nekam tih in zamišljen sedel na gorkem zapečku:
»Stopi dol! Popravi luč pri jaslicah, da bo bolje gorela, potem poklekni pred jaslice in moli za sestrico!«
Jakeo takoj uboga. Naprvo popravi IuČ, potem poklekne in začne moliti za bolno sestrico. Nikoli ni Še tako lahko molil; dozdevalo se mu je, da ga vabijo vsi pastirci k sebi na betlehemske pašnike. Tudi sveti JoŽef s svojo sivo brado se mu je tako Ijubeznivo smehljal, kakor bi se mu hotel zahvaliti, da moli in časti njegovega božjega Rejenčka.
Za nekaj časa pa poskoči Jakec po koncu in steče proti materi, rekoč:
»Mati, mati! Angelica je pri Jezuščku. Ko sem molU, videl sem, kako je oni angdj z zlatima perut-nicama vzel venček izpred jaslic, pritisnil ga Angelici na glavo in jo potcm nesel v hlevCek k Jezuščku.«
»Tiho, tiho. sinek moj! Ne vidiš, da je Angelica zadremala? Kar na peČ zlezi in mirno čakaj očeta, da prineso Angelici ztlravil!«
P                            184
Jakec  se je počasi skobacal na peč.   A še od tu je nekaj časa giedal, čg res angelj noai Angelico. Toda sedaj  ni videl ni<&Bar.   Nekaka otožnost se ga poloti, tako da kmalu zadremlje. »Jezušček, JezusČek!« zamrmra mej zobmi in zaspana  glavica omahne ob zidu, kakor     cvetUca  v  vročem  poletju,  če  nanjo   hudo   pripekajo     solnčni žarki.
Mati pa je mej tem prebirala jagode na rnolku. Nekam tesno ji je bilo pri srcu radi Angelice. Temu strahu se je pridružil se drug: Mete ni bilo od nikoder. Ali se ji je pripetila na poti kaka nesi-e6a?
IV.
»Mati, pojciite malo k meni! Prosim vas, pretožite me, pa tako me dajte, da bom gledala v jaslice! Morda me ne bo bodlo tako na desni strani«, tako je prosila Angelica okoli desete ure zvečer mater, ki je bila po-kleknila na stolček pred sv, Razpelo mole<5 sveti rožni venec.
Očeta še ni bilo, Mete tudi ne. Mati je bila vedno v vefijem strahu radi dekle. Zato je bila pokleknila pred bv. Razpelo, da izprosi očetu in dekli srečno vrnitev, Angelici pa Ijubo zdravje. Iz pobožne molitve jo prebudi prošnja AngeiiČna, naj jo preloži. Takoj slopi k postelji in ji mehko naroča:                                                             
»Le mirna ostani, Angelioa! Morda bi ti še škodilo, Če te predenem.«
»Pa ostanem tako iz Ijubezni do Jezusa.  Povejte mi, mati,   če  se danes bolj vesel^ angeljci in svetniki     v nebesih  rojstva božjega Sina,  nego se bodo takrat,     ko ga jaz prejmem v sv. obhajilu.«                                    
»Nocoj je vse radostno. Ljudje in sploh vse^tvar-    stvo poveličuje vsemogočnega Boga, ki je postal jedino-    rojenega Siua, da nas odreši večne smrti. Noooj je vee     prazniČno po cerkvah in posameznih hišab. Povsodi gore   lučice in tudi na nebu so prižgali angeljci svetle zvezdice   v čaat in s)avo večnemu Bogu. V nebesih in na zemlji se  prepevajo  nocoj  božičmee,  b-valnice   in  slavospevi božjemu Jagnjetu,   ki   se je usmililo nas ubozib greš-nikov. — Tako veselje bo pa tudi tedaj, ko se ti zdruŽiš prrič z ljubira. Jezusom ... — Ali ti je šlabeje ?«
185                                      
»0 ne, draga mati! Le tu na levi strani me nekaj trga, in srce mi možno tolče. Mati, če je nocoj tako veliko veselje v nebesih, pa nič ne maram, če . . .«
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« začuje se v tem hipu in v hišo stopita dve ženski osebi.
»Amen vekomaj ! — Ti Lenka 1 Pa Meta s teboj ? — Kaj si dclala tako dolgo v mestu?« odgovarja in povprašuje hkrati iznenajena mati.
»Teta so me pridržali rekoč, naj jih počakam, da pojdeva skupaj k bolni Angelici.«
»Teta, dobro da ste prišli. Nekaj bi vas rada vpra-šala«, izpregovori Angelica proti teti, ki seje bila ustopila poleg matere ob postelji.
»Kaj pa, ljuba moja?« vpraša teta vsa prestrašena videč Angelioo tako zelo izpremenjcno.
»Teta«, pravi v večjih presledkih Angelioa, »kdaj mi prinesete venčck? Jaz bi ga tako rada imela že danes. Rada bi se že nocoj sklenila z Jezusom — pa vendek na glavi. ..«
Tu jo posili hud kašelj. Z jedno roko pokaže na desno stran, kjer jo je zbadalo, z drugo na srce, ki je nenavadno močno btlo.
Teta ji pritisne križec na ustnici, mati z Meto začneta moliti litanije Matere božje. čuden, mrzel pot polije bolnico, da je bila viduti bleda kakor voščena sveča.
»Kmalu se bo ločila njena duša«, vzdihne teta, bropee Atige\ico % blagoslo^jeno -vodo. Mtte je bila mej tem nažgala mrtvaško svečo.
»Matin oče, odpustite mi! Gospodu katehetu po-vejte, da se kmalu združim z . . .«
Zadnje besede se niso mogle več dovolj razločiti.
Ravno sedaj stopa množica vaščanov gredoča k polnočnici z bakljami v rokah memo hiše, da se vsa Žudovito razBvetli.
»Mati, kako je svetlo v nebesih! Pa Jezušiek v Marijinem naročju 6e mi tako smehlja . . .«
To bo bile zadnje besede, potem še jedenkrat globoko .vzdihne in njena duša poleti v svetla nebesa.
Mati zajoka, teta ekloni pontžno sivo glavo, Jakec pa zavpije raz peč:
         186
»Angelica je šla k Jezuščku. Tisti angelj z zlatima perutnicama )i je dejal na glavo venček z belimi, mo-drimi in rdečimi cvetkami. Pa ni je nesel sedaj v jaslice, ampak gor k zve^dicam.«
»Prav imaš, Jakec«, pravi teta. »Šla je nad zvezdioe v sveto nebo. Združila se je 2 Jezusom, katerega je tako vroče ielela prejeti v av. obhajilu. Prejela ga je za večno: nikdar več se ne morefa Iočiti. Bog ljubi čiste in nedolžne duše; zato jih zgodaj vzame k sebi s tega s solzami namočenega sveta. Tam gori dobe šele pravi venček kot plačilo za svojo nedolžnost in čistost, venček-— neminljive radosti in slave nebeške.«         A. Šajk