V spomin Vekoslavu Strmšku. Budil je ueiteljstvo k delu za liudstvo, na neštetih nčiteljskih zborovanjih jezbujsl v navdušenih besedah učiteljsko zavednost: zakaj bil je prepričan, da morn. naroda koristiti le zavedno, narodno misleče in za narod žuteee neiteljstvo. Iz slavnostnega govora A. Peska. Eako resnične so zgoraj napisane besede, je pokazal obi^k pri slavnostnera odkritju spominske plošče našemu pokojnemu tovarišu Vekoslavu Strmšku. Vzlic skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo lepo število tovarišev in tovarišic iz domačih okrajev. Okr. šol. svet je zastopal po svojem tovarištvu napram učiteljstvu znani okr. šol. nadzornik g. J. S u p a n e k , »Zavezo" tov. G n u s , in BZvezo slov. učiteljev in učitel.jic na Štajerskem" tov. A. P e s e k. Bil je res dan, ki ostaue neizbrisno zapisan v analih slovenskega učiteljstva, zlasti ker se je udeležil iz ljubezni do rajnkega tovariša slavnosti tudi domači krajni šolski svet, iz česar lahko sklepamo, kaj je bil pokojoik tovarišem in domačemu prostemu Ijudstvu; vem tudi, da ne rečem premnogo, če trdira, da se je izpoznalo, kaj je bil vsemu slovenskemu narodu . . . Dovolj! Naj govori poročilo samo in govorniki ! Ob 10. uri dopoldne dne 25. oktobra t. 1. se je brala maša-zadušaica za pokojnika, in po maši se je zbralo precej kolegov in množica domačinov, pod nadzorstvom domačega učiteljstva pa šolska inladina pred šolskim poslopjem v Sv. Petru na Medvedjem selu, kjer se je vzidala pokojniku spominska plošča. Prvi je gOForil tov. T. E u r b u s , ki je začel: BEomaj je minilo leto dni, odkar smo se iz premnogih krajev naše slovenske zemlje zbjali v tej skriti, tihi vasi, da spremimo k večnemu pocitku moža, ki ga je iztrgala neizprosna srart iz kroga njegove obitelji, ga je iztrgala od torišfa njegovega delovanja, za katero delovanje je živel in gorel do zadnjega vzdiha. Zopet srao se sešli tukaj pred hišo, v kateri je deloval nepozabni Strmšek toliko let in s tolikim veseljem v blagor šentpeterske mladine, pa tudi v prid in čast slovenskega šolstva." V nadaljnem svojem govoru je izročil tov. govomik kot predsednik šmarsko-rogaškega učit. društva vzidano spomiusko ploščo v oskrbo kraj, šol. svetu pri Sf. Petru ter opozarjal na pokojnikove zasluge, ki so vklesane v kamen z besedami: Vekoslav Strmšek, nadučitelj, * 1864 t 1907. Služboval je tukaj 20 let kot vzoren učitelj mladine in doraslib. Bil je plemenit in jeklen značaj ter neumorno delaven za capredek naroda in stanu svojega. Zglednemu rodoljubu, svojemu voditelju slovensko učiteljetvo. Nato je nastopil tov. A. P e s e k kot zastopnik štaj. zveze in slavnostai govornik. Govoril je v znesenih besedah o pokojnikovih zaslugab: Tukajšnji krajni šolski svet je dal napraviti v veži te šole napis: »Spoštujte učitelje — dobrotnike človeštva!*1 Da, učitelj je dobrotnik človeštva, ker učitelj vzgaja mladino, ji bistri razum in blaži srce, da postanejo iz nežnih otrok pošteni, krepostni in razumni ljudje. Učitelj je dobrotnik svojega naroda, ker ga izobra.zuje, ga dviga na višjo stopnjo omike ter ga tako usposablja za težak boj, ki ga tnoramo biti z močnimi sosednimi narodi, da moremo tekinovati v borbi za obstoj in napredek, da raoremo odbijati tuje navale ter braniti svojo rodno zemljo in svoj materni jezik. Danes pa slavimo spomin moža, kijebil vzor-ueitelj, kijebil najboljši učitelj, kije bil učitelj v pravem pomenu besede: bilje učitelj v šoli otrokom,bil pa je tudi izven šole učitelj ljudstva, učitelj naroda. Vekoslav Strmšek je bil dobrotnik človeštva, dobrotnik svojega n a r o d a. Vse njegovo življenje je bilo postečeno delu za narod. V resniei, on ni nosil Ijubezen do naroda le na jeziku, teraveč v srcu, vsa njegova duša je bila prežeta čiste ljubezni do milega' slovenskega rodu, do krasne slovenske domovinp. Ta ljubezen mu je prešla v kri in meso, in neumorno je delal iz Ijubezni do svojega naroda za svoj Darod. Vsi, ki so ga poznali, vedo, da je bilo njegovo življenje posvečeno resnemu delu, daje sveto služil sveti domovini. In ta delaven, idealen mož je umrl. Zaspal je prej, preden so bili izvršeni vsi načrti, ki jih je zasnova! v plemeniti svoji duši. Eakor pade hrast, ki kljubuje viharjem, zadet in razklan od ognjenega bliska — tako je padel on. Vrgla ga je kruta bolezen, ko je stal v najlepši moški dobi, ko je razvijal vse svoje plodovite moči svojemu ljudstvu v korist, ko je gledal s tihim ponosom iu z blago zavestjo storjene dolžnosti na sadove svojega neumornpga delovanja. Tako je pisal o njem BUčiteljski Tovariš". Bogat del naših visokib idealov je tako prezgodaj omahnil smrti v naročje; zagrnilase Dam je zemlja nad njim, ki bi moral biti še dolgo, dolgo med nami, ker bil je dobrotnik svojega naroda, dobrotnik floveštva. •$.. * Vekoslav Strmšek je umrl star komaj 43 let; torej v najlepši moški dobi, ko je bil na vrhuncu svoje delavnosti, ga je pobrala kruta smrt. Slovenci nimamo sreče; naše najbcljše može nam pobere smrt prezgodaj in tudi Vekoslav Strmšek je moral pod grudo, ko smo še toliko pričakovali od njega, ko je narod in posebe še učiteljstvo toliko cad stavilo v njega. Eodil se je 31. majnika 1864 y Dogošah pri Hočah blizu Maribora. Njegovi starši so bili kmetje in kot skoraj vse sloveuske veleume cam je tudi V. Strmška vzgojila sloveuska kmctica, kakor pravi S. Gregorčič: Kar mož nebesa so poslala, da veenih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Od tam nam misleei globoki, od tam kliearji k nebu nam, od tatu nam pesniki, proroki, za dom borilci vsi od tam. Tudi Vekoslav Strmšek se je rodil pod kmetiško streho, je zrastel v kmetižki hiši. Ljudsko šolo je obiskoval v Hočah. študiral pa je na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Že kot dijak je kazal izredno navdušenje in ljubezen do svojega slovenskega naroda in se je odlikoval s svojo neumorno marljivostjo in delavnostjo. Sodijaki so ga spoštovali in ljubili ia njegoTa beseda jim je bila sveta. Že kot dijak je s svojo odločnostjo in preudarnostjo močno vplival na vso okolico. — Že kot dijak je vnemal v drugih ljubezen do slovenskega naroda ter jih navduševal za delo za slovensko ljudstvo. In v mlada srca vsejano seme je obrodilo obilo sadu, zakaj sovrstniki Strmškovi so postali znameniti slovenski narodni borilci. Učitelj je postal 1883. 1., in sicer je služboval najprej na Gornji Polskavi, potem na Ponkvi in od 15. aprila 1889. 1. do svoje prezgodnje smrti tukaj pri Sv. Petru na Medvedjera selu. Tukaj je služboval torej celih 18 let, a vsega skupaj je bil učitelj 24 Jet. Mnogo, mnogo otrok je vzgojil. Bil je najboljši učitelj, vesten nad vse. Svoje dolžnosti v šoli in za šolo je izpolnjeval natauko. Učeneem je puščal mnogo svobode, da bi postali samozavestni, kakor je bil on sara. Bil je pa zato tudi jako priljubljen. Eadi so ga imeli iu ko so izstopali iz šole, so se s solzami v očeh poslavljali od njega kakor od svojega skrbnega očeta, ko se morajo ločiti od njega. Ni jih zapustil pa tudi potem ne, temveč skrbel je za šoli odraslo mladino, jo vnemal za nadaljno izobrazbo ter ji bil vesten svetovalec v vseb rečeh. Ne le mladina, tudi odrasli možje in žene so ga spostovali in Ijubili. Edor je po treboval dobrega sveta in pomoči, se je obrni' nanj iu nikoli zaman. Bil je prijazen z vsakomur, vsak mu je bil Ijub in drag, pa naj si je bil bogat ali ubožen. Ljudje se ga bvaležno spominjajo in se ga bodo rsak do svoje smrti, zakaj tako odličoega moža, kakor je bil V. Strmšek, ki je bil v resnici dobrotnik in moder 8v*etoralec mladim in starim, takega moža ni mogoče pozabiti. Bil je izvrsten govornik ter navdušen zagovornik težen kmetiškega ljudstva. Z rairno prepričevalno besedo je govoril iz srca v srce Iq vsi, pristaši in nepristaši, so mu pritrjevali,' zakaj bil je pravi Ijudski govornik, ki je poznal ljudi in jih vedel prepričati o svojih idejah. Saj pa je tudi dobro vedel, kje žuli našega kineta, poznal ga je natanko kot malokateri. Saj je zraatel iz ujega iu med Djira, sam je bil tudi posestnik ter je z veseljem kmetoval, sam je vedno poudarjal, da ni le v šoli učitelj, ampak tudi med ljudstvom. Eot politiški nasprotnik ni postal nikoli oseben, teraveč je ljudi s silno svojo zgovorDostjo, z razumnimi razlogi in s prepričevalnimi dokazi vnemal za dobro stvar, ki jo je zastopal. Nikdar ui obljuboval na sbodh nemogočih reči nikdar ni blastal po bipnib uspehih, da bi preslepil ljudi, temveč vselej in povsod je zagovarjal le resnične koristi naroda. Nikdar ni pravil poslušalcera, da bi se jim prikupil, kako bi se naj šolski pouk skrajšal, pač pa je dokazoval, da je le dobra šola rešitev našega naroda. Nikdar ni obetal zlatib bribor ia gora — temveč navduševal je Ijudi za vero v lastuo mo5, t lastno delo ter kazal, da si le z izobrazbo, z unia svetlim mečem priborimo boljšo bodočnost. Vekoslav Strmšek je bil tndi slovenski pisatelj. Spisal je za razne liste marsikaj, po8ebno pa je bil vrl sotrudnik učiteljskib listov. Za ,,Zvon6eku, liat za mladino, je napisal marsikaj poučnega, zaoimirega in zabavuega. V nUčiteljskem Tovarišu" pa je objavil marsikatero temeljito razpravo, posebno pa je v muogih člankib vzpodbujal učiteljstvo za delo za naš narod. Eakor je bil izvrsten govornik, tako je znal tudi spretno sukati pero. In kar je bilo pri njem še prav posebno, kar ga je pri ljudstvu tembolj priljubilo, je to, da je prijel za vsako, tudi najtežje kmetiško delo. Dasi tako imeniten gospod, ki je imel vplivno besedo po vsem slovenskem ozemlju, h kateremu so bodili po svet učitelji, profesorji, doktorji i. dr. pa tudi politiki, ta mož se ni sramoval kmetiškega dela. Veselo je kosil s kosci, poDOsno oral na svoji njivi ter dajal lep zgled izredne delavnosti. Dasi je bil Vekoslav Strmšek vrlo naobražen, se je izobražf-val vednoinvedno še nadaljp. ^človek se nikoli ne izuči, dokler živi" in BKdor ne napreduje, nazaduje" je bilo njegovo geslo. Imel je veliko lastno knjižnico in časopisov je imel naročenib cel kup. Svojpga velikega znaDJa pa ni hranil skopo zase, temveč pridno ga je uporabljal drugim v korist ter jih o vsaki priliki poučeval in vnemal, da bi se tudi drugi nadalje izobraževali. Nevenljivih zaslug pa si je pridobil Veko«lav Strmšek s tem, da je bil prvoborilee in buditel) slovenskega učiteljstva. Budil je učiteljstvo k delu za Ijud»t?o, na neštetih učiteljskih zborovanjih je v navdušenih besedah zbujal učitelisko zavednost, zakaj bil je prepričan, da more narodu koristiti le zavedno, samostojno misleče in za narod čuteče učiteljstvo. In prar je imel. Da je slovensko učiteljstvo dandanes tako zavedno, tako delavno za prosveto naroda ia njega gospodarski napredek, je v veliki meri zasluga rajuega Vekoslava Strmška. Eakor je bil neustrašen branitelj narodnih praric, tako je bil tudi neustrašen zagovornik učiteljstva. Leta 1893. ga je izvolil okrajni zastop šmarski v okraj šolski svet. Dasi Strmšek ni bil član okrajnpga zastopa, si je ta izbral njpga kot najodločnejšega raoža, ker ,je vedel, da bo kot učitelj-strokovnjak uspešno deloval v tej važni šolski korporaciji v dobrobit šole in učiteljskega stanu. Strmškovo delo je bilo odkrito in pošteno, kakor je bil odkrit iu pošten tudi on. Povedal je resnico prijatelju in nasprotuiku v obraz in če je bila potem prar zamera. Mišljenja je bil naprednega in ni je bilo sile, ki bi ga mogla spraviti na drugo pot. Z navdušenjem je pozdravil vsak napredek in se vselej postavil v prvo vrsto bojevnikov, kjer je šlo za gospodarski, prosvetni ali politiški napredek Slovencev. Z njemu lastno samozavestjo je razpravljal na mnogih shodih gospodarska ia politiška vprašanja ter vedno žel prizoauje in pohvalo ter dosegel lepe uspehe. Eedno se je dotaknil tudi šole in učiteljskega stanu iu s prepričevalnimi besedatni je dokazal potrebo in korist šole ia važnost učiteljskega stanu in tako pogosto izpreobruil nasprotnike šole v prijatelje šole. Ves čas, kar je bil učitelj, je bil zvest, delaven član učiteljskega društva. 17 let je bil celo predsednik šmarsko- rogarškemu učiteljskemu društvu. Ne le v domačem okraju, tudi sploh za organizacijo slovenskega ueiteljstva si je pridobil nevenljivih zaslug. Ustanovil je ,Zvezo slov. štaj. učiteljev in učiteljic", ki je za napredek slov. štaj. ueiteljstva in tudi sploh za narod na Štajerskem velike važnosti. Vekoslav Strmšek je bil podpredsednik »Zareze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društe?", odboruik nSIov. Šolske Matice" itd. itd. Učiteljstvo in slovenski narod je zadela s smrtjo Strmškovo neuadomestl.jiva izguba. Bil nam je ljub tovariš, odkritosrčen prijatelj, neustrašen prvoborilec, prekrasen zgled narodnega učitelja in dobrotnik svojega naroda. Eer si je pridobil toliko zaslug za slovenski narod in za slovensko učiteljstvo, mu je postavilo slovensko učiteljstvo skromea spomenik po svojih skromnih močeh. Vzidati je dalo spominsko ploščo na to šolo, kjer je toliko let tako plodonosno deloval. Skromea ta spomenik, a deset in stokrat lepšega si je postavil on sam v srcih hvaležnega naroda s svojim pleraenitim, neumornim delom. Naša dolžnost je, da spomin Vekoslava Strmška cenimo in spoštujemo, zakaj narod, ki svojih velikib mož ne ceni iu ne spoštuje, ni vreden, da so se mu rodili. Spoštovanje Vekoslavu Strmšku pa bomo izkazovali najbolje s tem, da ljubimo in spoštujemo svoj mili slovenski narod, sladki materiu jezik in krasno slovensko domovino, kakor jo je ljubil in spoštoval on. Te ljubezni do naroda in domovine pa ne nosimo le na jeziku, temveč nosimo jo v srcu kot jo je nosil on. Tudi naša duša naj bo prežeta čiste Ijubezni do naroda, kakor je bila ujegova : tudi nam naj preide ta ljubezen v kri in meso, da ne bomo o ljubezni do naroda le govorili, teraveč da bomo iz ljubezni do naroda delali za narod. Z delom za napredek naroda postavirao Vekoslavu Strmška najlepši spomenik. Govornik je potem razvijal misli, kako bi naj delovali za napredek naroda. Cenili in spoštovali bi naj šolo, ker ona je vir izobrazbe, cenili in spoštovali bi pa naj tudi učiteljstvo, ker ono je dobrotnik naroda. — Ni pa dovolj, kar se nauči človek v šoli, temveč vsak se naj vedno nadalje izobrazuje. Najvažnejše sredstvo nadaljni izobrazbi je čitanje kajig m časopisov. Enjiga oadaljuje učiteljevo delo ter človeku razširi duševno obzorje. Clovek, ki je veliko čital, je v vsakem .oziru več vreden nego oni, ki pozna le abecednik. Izobraženi ljudje kaj dosežejo ; v njih moči je naša bodočnost. Govornik je končal s slavaklici V. Strmšku, ki nam je pokazal pot, da povzdignemo narod oa višjo stopnjo omike in mu tako priborimo lepšo bodočnost! — Eot zadnji govornik'je nastopil odbornik ^Zaveze" tov. G n u s kot njen zastopnik ter poudarjal pokojuikove zasluge za učiteljsko orgauizacijo. Po tem slavnostnem aktu pred okrašeno šolo 80 se podali vsi navzoči na pokopališče, kjer počivajo telesni ostanki rajnkega in kjer mu je postavila njegova vdova gospa Strmškova ujega vreden nagrobni spomenik z napisom : Vekoslav Strmšek, nadučitelj. * Sl.maja 1864 t 6. septembra 1907. Svoji obitelji najboljši oče in do zadnjega vzdiha iskreno vdan svojemu poklicu. Labka mu bodi zemljica! Umreti, bratje, težko ni; pustiti nade — to boli. G. župnik Gomilšek je spomenik blagoslc?il in po tem blagoslovljenju je zapelo zbrano učiteljstvo na pokojnikovem grobu nNa grobeh1' pod Todstvom tov. Ouleka iz Št. Jurja. Tako se je proslavil spomin vrednega moža in daj Bog, da bi živel njegov dub tudi še vbodoče med Eami, da dosežemo smotre. ki si jih je stavila kot cilj svojega življenja njegova velika duša . . . —e.